SI25098A - Nov sistem za napenjanje in hitro menjavo opne bobna, njegovi sestavni deli, boben z novim sistemom in postopek napenjanja in hitre menjave opne bobna - Google Patents

Abstract

Predmetni izum razkriva nov sistem za napenjanje in hitro menjavo opne (9) bobna, ki sestoji iz napenjalnega obroča (4), ki ima po obodu enakomerno razporejena pritrditvena ušesa (41), napenjalcev (6. 60), osnovnega telesa bobna (2), resonančnega obroča sestavljenega iz enakih ali različnih segmentov (3, 33), kjer so napenjalci opne (6) pritrjeni na osnovno telo bobna (2) s pomočjo vijačnih spojev (80) in kjer je na osnovno telo bobna (2) položena opna (9) na obročastem okvirju, kjer je na omenjeni obročasti okvir položen napenjalni obroč (4) tako, da os vsakega pritrditvenega ušesa (41) sovpada s pokončno osjo odgovarjajočega napenjalca opne (6). Izum nadalje razkriva tudi nov napenjalec (6, 60) opne (9), kot tudi postopek napenjanja in hitre menjave opne (9) bobna.

Description

Manik Manija d.o.o. MIP-8717-SI

1210 Ljubljana - Šentvid, SI

Nov sistem za napenjanje in hitro menjavo opne bobna, njegovi sestavni deli, boben z novim sistemom in postopek napenjanja in hitre menjave opne bobna

Področje izuma

Predmetni izum spada na področje glasbenih instrumentov, bolj natančno bobnov.

Predmet izuma

Predmet izuma je nov sistem za napenjanje in hitro menjavo opne bobna, njegovi sestavni deli, kot tudi boben z novim sistemom napenjanja opne in postopek napenjanja in hitre menjave opne bobna.

Stanje tehnike

V tehniki, to je na področju glasbenih instrumentov, so poznani raznovrstni bobni, ki pa so si v bistvenih značilnostih med seboj podobni. Boben je tolkalo, pri katerem zvok proizvaja opna. Opne so bile nekoč izdelane iz živalske kože, dandanes pa so izdelane predvsem iz umetnih materialov. Osnovno telo bobna je v bistvu cev, ali bolje rečeno votlo valjasto telo, ki ima dve, običajno vzporedni osnovni ploskvi oziroma vzporedna osnovna roba, na katerih sta nameščeni in napeti opni. Uporabnik, s tolčenjem po napeti opni, proizvaja zvok, katerega frekvenca oziroma ton je odvisen od stopnje napetosti opne.

Določen tip bobnov, v stroki imenovan »mali boben« ali »snare drum« ima spodnjo opno, imenovano resonančna opna, pod njo pa ima napeto mrežico, ki proizvaja značilen šum. Tekom uporabe bobna, napenjanja opne ali tekom manipulacije z bobnom, pride tudi do obrabe ali poškodbe opne. Boben s poškodovano opno je neuporaben, zato je edina rešitev menjava opne.

Tehnični problem • · · ·

Bobni po stanju tehnike imajo opno pritrjeno na telo bobna s pritrdilnim obročem, ki ima po obodu enakomerno razporejene luknje, skozi katere potisnemo napenjalne vijake in jih privijemo v odgovarjajoče navojne matice, pritrjene po zunanjem plašču telesa bobna. Obroči imajo različno število lukenj, ki običajno znaša med 4 in 12.

V primeru menjave opne, mora uporabnik odviti vse, torej najmanj štiri napenjalne vijake, jih izvleči iz obroča, odstraniti obroč, zamenjati opno, namestiti obroč in vse napenjalne vijake ponovno priviti, nato pa opno, z nastavitvijo privitosti napenjalne vijakov, še uglasiti.

Menjavo opne je mnogokrat potrebno izvesti v studiu, tik pred ali celo med koncertom, kar je na sedanji način skoraj nemogoče, saj zahteva preveč časa. Čas potreben za menjavo ene opne na zgoraj opisani način se namreč giblje med 5 in 20 minutami.

Tehnični problem, s katerim se predmetni izum ukvarja je sistem, ki omogoča hitro in enostavno menjavo opne bobna, kot tudi njeno uglaševanje.

Kratek opis izuma

Predmetni izum opisani tehnični problem rešuje z uvedbo sistema za napenjanje opne bobna, ki omogoča izredno hitro menjavo opne bobna, kot tudi njeno uglaševanje.

Kratek opis slik

V nadaljevanju je predmet izuma opisan s pomočjo priloženih slik, ki prikazujejo:

Slika 1: boben z novim sistemom za napenjanje opne bobna, v razstavljeni obliki,

Slika 2A: detajlni prikaz točke vpetja napenjalnega obroča,

Slika 2B: boben z novim sistemom za napenjanje opne bobna, v sestavljeni obliki,

Slika 2C: osnovno telo bobna v navpičnem prerezu, s podnožjem napenjalca,

Slika 3A: segment resonančnega obroča v prvi izvedbi,

Slika 3B: segment resonančnega obroča v drugi izvedbi,

Slika 4: napenjalni obroč,

Slika 5A: prikaz vijačnega spoja obroča in segmenta,

Slika 5B: sestav napenjalnega in resonančnega obroča bas bobna,

Slika 5C: montaža nosilne plošče za predalo bas bobna,

Slika 6A: Slika 6B: Slika 6C: Slika 6D: Slika 6E: Slika 6F: Slika 6G: Slika 6H: Slika 61: Slika 7:

napenjalec opne v razstavljeni obliki, prva izvedba, podnožje napenjalca prikazanega na sliki 6A, s sprednje strani, podnožje napenjalca prikazanega na sliki 6A, z zadnje strani, napenjalec opne s slike 6A v sestavljeni obliki, s sprednje strani, napenjalec opne s slike 6A v sestavljeni obliki, z zadnje strani, napenjalec opne v sestavljeni obliki, s sprednje strani, druga izvedba, napenjalec opne prikazan na sliki 6F, z zadnje strani, podnožje napenjalca opne prikazanega na sliki 6F, s sprednje strani, podnožje napenjalca opne prikazanega na sliki 6F, z zadnje strani, boben s sistemom za napenjanje opne bobna po stanju tehnike,

Opis sistema za napenjanje opne bobna po stanju tehnike

Na sliki 7 je prikazan boben 70, v tem primeru »mali boben«, s sistemom za napenjanje opne 71 A, 71B bobna 70 po stanju tehnike. Boben 70 sestoji iz osnovnega pokončnega valjastega telesa 72, ki ima dve vzporedni osnovni ploskvi, na kateri sta nameščeni in napeti zgornja opna 71A in spodnja opna 71 B. Opne, ki so kot element bobna v prosti prodaji, sestojijo iz opne, fiksno nameščene na obročast podokvir, katerega notranji premer se ohlapno prilega zunanjemu premeru osnovnega telesa 72 bobna 70.

Opni 71A, 71B sta na osnovno telo 72 bobna 70 pritisnjeni z obročema 73A, 73B, ki imata po obodu enakomerno razporejena pritrditvena ušesa s skoznjimi luknjami 731. Po obodu osnovnega telesa 72 so na enaki delitvi kot pritrditvena ušesa, razporejene in na obod osnovnega telesa 72 pritrjene matice 74. Skozi omenjene luknje 731 so navpično, navzgor, oziroma navzdol, vstavljeni vijaki 732, s podložko 733, ki so priviti v pripadajoče matice 74.

Na tak način je obročast okvir opne 71 A, 71B potisnjen na osnovno telo 72 bobna 70. S privijanjem vijakov 732 se opna 71 A, 71B napne, s stopnjo napenjanja opne pa se tudi uglasi na želeno frekvenco oziroma ton.

Opisani sistem napenjanja opne 71A, 71B je v bistvu enak ne glede na material opne.

Na sliki 7 je prikazana tudi sponka 75 za napenjanje resonančne mrežice, ki poteka pod spodnjo opno 7IB. Ker se mora mrežica spodnje opne 71B dotikati, mora spodnji obroč

73Β imeti dve diametralni reži, skozi kateri poteka trak ali vrvica za napenjanje spodnje mrežice. Posledično, pri »malem bobnu« obroča 73A in 73B nista enaka.

Ob menjavi opne 71 A, 71B je potrebno vse vijake 732, ki opno, ki jo želimo zamenjati, napenjajo, odviti in odstraniti, nato odstraniti obroč 73A oziroma 73B, zamenjati opno in postopek ponoviti v obratni smeri, čemur sledi še uglaševanje bobna 70.

Podroben opis izuma

Predmetni izum opisano tehnični problem rešuje z uvedbo sistema za napenjanje opne bobna, kot je v nadaljevanju opisan s pomočjo izvedbenega primera, prikazanega na priloženih slikah.

V nadaljevanju je predmetni izum opisan s pomočjo izvedbenega primera za mali boben, sistem pa je v bistvenih elementih enak za vse velikosti oziroma vrste bobnov. Razlika je le pri bas bobnu, kjer resonančni obroč prevzame vlogo nosilnega oziroma opornega obroča za ploščo, na katero pritrdimo pedal, s katerim boben z nogo premika palico, ki udarja po opni bobna.

Na sliki 1 je je prikazan boben 1 z sistemom za napenjanje opne bobna po predmetnem izumu. Prikazani boben 1, sestoji iz osnovnega telesa bobna 2, ki ima po zunanjem obodu razporejene luknje 21 za pritrditev napenjalcev opne 6. Kot je prikazano na sliki 2C ima osnovno telo bobna 2 posnet zgornji in spodnji rob 22 tako, daje naležna ploskev opne 9 na osnovno telo bobna 2 čim manjša, kar zagotavlja boljše vibriranje opne.

Na osnovno telo 2 bobna 1 je ohlapno položena opna na obročastem okvirju 9, na obročasti okvir pa je položen napenjalni obroč 4 tako, da os vsakega pritrditvenega ušesa 41 sovpada s pokončno osjo odgovarjajočega napenjalca opne 6. Na pritrditveni obroč 4 so neobvezno pritrjeni segmenti resonančnega obroča 3.

Enako zaporedje elementov ima prikazani boben 1 tudi na spodnji strani, s to razliko, da se med napenjalnim obročem 4 in neobveznimi segmenti resonančnega obroča nahaja resonančna mrežica 7A, ki je na eni strani pritrjena na osnovno telo 2 bobna 1, na drugi strani pa je vpeta v napenjalec 7B.

Pripenjanje in napenjanje resonančne mrežice je v tehniki poznano, zato ga bolj podrobno ne opisujemo. Bistvena novost sistema po predmetnem izumu, kar se tiče resonančne mrežice 7A je v tem, da poteka skozi režo med napenjalnim obročem 4 in segmenti resonančnega obroča 3.

V prikazanem primeru, je opna 9 na osnovno telo 2 bobna 1 pripeta s pomočjo desetih napenjalcev opne 6, ki so enakomerno razporejeni in pritrjeni na obod bobna, v obravnavanem primeru torej na medsebojni kotni razdalji 36°. Število N napenjalcev 6 za napenjanje ene opne 9 je odvisno od vrste bobna. V prikazanem izvedbenem primeru gre za mali boben, kjer nazivni premer opne 9 znaša 14 col (približno 355 mm). Število napenjalcev 6 lahko prilagodimo željam naročnika in običajno znaša med 4 in 12, seveda pa je možno tudi manjše, še posebej pa večje število.

Napenjalni obroč

Na sliki 4 je prikazan napenjalni obroč 4, ki je ploščat in ima notranji radij R1 in zunanji radij R2. Po zunanjem obodu ima obroč 4 razporejeno število N enakih pritrditvenih ploščatih ušes 41, ki potekajo radialno iz zunanjega plašča obroča 4, do radija R3. V prikazanem primeru je število ušes 41 deset, in sicer na medsebojni kotni razdalji 36°. Pritrditveno uho 41 sestoji iz dveh ploščatih, preko radija medsebojno simetričnih, stranskih izboklin 41 A, skozi kateri v aksialni smeri potekata luknji 41B s premerom Dl, ki se nahajata na medsebojni osni razdalji XI in medsebojni kotni razdalji al in katerih središči se nahajata na krožnici z radijem Rvl. Med omenjenima stranskima izboklinama 41A se nahaja utoma odprtina 41 C, ki ima zoženo ustje 4ID. Središči najbližjih lukenj 41B dveh sosednjih ušes 41 se nahajata na medsebojni kotni razdalji βΐ.

Omenjena medsebojna osna razdalja XI med luknjama 41B je v bistvu enaka, ne glede na nazivni premer opne 9 in znaša med 22 in 28 mm, v prednostni izvedbi medosna razdalja XI znaša 25 mm. Kotna razdalja al med luknjama 41B je odvisna od nazivnega premera opne 9 in v obravnavanem primeru znaša približno 7°, glede na to, da se s premerom opne 9, medosna razdalja XI, ne spreminja, je jasno, da se kotna razdalja al z večanjem nazivnega premera opne 9, manjša, in obratno.

Notranji radij R1 napenjalnega obroča 4 je odvisen od nazivnega premera opne 6 in v obravnavanem primeru znaša približno 180 mm. Zunanji radij R2 je v prikazanem izvedbenem primeru od notranjega radija R1 večji za približno 7 mm, radij Rvl je od notranjega radija R1 večji za približno 10 mm, radij R3 pa je od notranjega radija R1 večji za približno 18 mm.

Debelina opisanega napenjalnega obroča 4 v prikazanem izvedbenem primeru znaša cca 4 mm, lahko pa je tudi večja ali manjša, v odvisnosti od zahtevane napenjalne sile. Napenjalni obroč je izdelan iz primerne kovine, prednostno nerjavečega jekla, lahko pa tudi iz lesa ali umetnih materialov z ustreznimi trdnostnimi lastnostmi.

Segment resonančnega obroča

Na sliki 3 je prikazan segment resonančnega obroča 3, ki opisuje lok s kotom δ in ima notranji radij R4 in zunanji radij R5. Po zunanjem obodu segmenta 3 so razporejena štiri enaka, preko radija simetrična pritrditvena ploščata ušesa 31, ki potekajo radialno iz zunanjega plašča segmenta 3 do radija R6, kjer so zaključena zaokroženo. Skozi omenjena ušesa 31 v aksialni smeri potekajo luknje 32 s premerom D2, katerih središča se nahajajo na krožnici z radijem Rv2. Kotna razdalja med središčema lukenj 32 dveh medsebojno najbližjih ušes 31 je a2, njuna medsebojna osna razdalja pa je X2. Kotna razdalja med središčem luknje 32 kateregakoli skrajnega ušesa 31 in središčem luknje 32 njemu najbližjega ušesa 31 je β2.

Omenjeni kot a2 segmenta 3 je enak kotu al napenjalnega obroča 4, omenjeni kot β2 segmenta 3 pa je enak kotu βΐ napenjalnega obroča 4, ravno tako je tudi medosna razdalja X2 enaka medosni razdalji XI med luknjama 41B ušesa 41 napenjalnega obroča 4. Radij Rv2 segmenta 3 je enak radiju Rvl napenjalnega obroča 4. Premer D2 lukenj 32 ušes 31 segmenta 3 je večji od premera Dl lukenj 41B napenjalnega obroča 4.

Iz opisanega sledi, da je vsota kotov al in βΐ obroča 4 enaka vsoti kotov a2 in β2 segmenta 3, in sicer je omenjena vsota odvisna od števila N (v nadaljevanju: delitev), ki predstavlja število napenjalnih sponk 5 in posledično pritrditvenih ušes 41 obroča 3 in znaša 360°/N. Kot je opisano zgoraj, je medosna razdalja XI, ki je enaka medosni razdalji X2 v bistvu enaka, ne glede na nazivni premer opne 9 in znaša med 22 in 28 mm, v prednostni izvedbi razdalja XI znaša 25 mm.

Omenjena vsota kotov al in βΐ oziroma a2 in β2 določa delitev pritrditvenih točk oziroma njihovo kotno razdaljo in v opisanem izvedbenem primeru znaša 36°.

Omenjeni kot δ segmenta 3 je manjši od dveh delitev, torej v opisanem izvedbenem primeru znaša manj kot 72°.

Debelina opisanega segmenta 3 v prikazanem izvedbenem primeru znaša cca 4 mm. Notranji radij R4 segmenta 3 je v prednostni izvedbi manjši od notranjega radija R1 obroča 4 in v opisanem izvedbenem primeru znaša 350 mm, zunanji radij R5 segmenta 3 od notranjega radija R4 večji za približno 10 mm, radij R6 pa je od notranjega radija R4 večji za približno 22 mm. Kot rečeno zgoraj je radij Rv2 segmenta 3 enak radiju Rvl napenjalnega obroča 4.

V opisanem izvedbenem primeru je resonančni obroč sestavljen iz petih enakih segmentov 3. Možna je tudi izvedba resonančnega obroča s poljubnim številom segmentov, ki so lahko medsebojno različni, v odvisnosti od želja uporabnika.

Na sliki 3B je prikazana druga izvedba segmenta resonančnega obroča 33 podaljšana za eno delitev, ki v opisanem izvedbenem primeru znaša 36°. Vsi radiji Rv2, R4, R5 in R6 so enaki kot pri segmentu 3, enaka so tudi pritrditvena ploščata ušesa 31, kota a2 in β2, kot tudi medosna razdalja X2. Iz zgoraj opisanega sledi, daje kot 62 segmenta 33 večji od kota 6 segmenta 3 in sicer za eno delitev. Velja torej 62 = δ + 36°. Na opisani način, je mogoče segment resonančnega obroča podaljševati za poljubno število delitev.

Na opisani način lahko segment 3 resonančnega obroča skrajšamo za eno delitev, ali pa ga podaljšamo za eno, dve ali tri delitvi. V prednostni izvedbi segment resonančnega obroča 3 ni krajši od prikazanega na sliki 3A.

Opis spoja resonančnih segmentov na obroč in postopek montaže

Spoj resonančnega segmenta 3 in obroča 4 je prikazan na sliki 5A in sestoji iz distančnika 10A, navojne puše 10B, vijaka 10C, vzmetne podložke 10D in distančnika 10E. Kot je prikazano na sliki 5A, resonančni segment 3 položimo na obroč 4 tako, da vse luknje 32 resonančnega segmenta 3 namestimo soosno nad pozicijsko odgovarjajoče luknje 41B napenjalnega obroča 4. Medsebojna razdalja med zgornjo ravnino napenjalnega obroča 4 in spodnjo ravnino segmentov resonančnega obroča 3, ki jo določa dolžina distančnika 10A, znaša med 8 in 15 mm, v prednostni izvedbi med 10 in 13 mm. Med obroč in resonančni segment na mestih lukenj 32, 41B soosno vstavimo distančnike 10A, nato pa z zgornje strani v luknjo 32 segmenta 3 vstavimo navojno pušo 10B. S spodnje strani v luknjo 41B obroča 4 vstavimo vijak 10C, na katerem se nahajata vzmetna podložka 10D in distančnik 10E. Vijak 10C, katerih navoj odgovarja navoju navojnih puš 10B, privijemo v navojne puše 10B. V privitem stanju vijak 10C za približno 2 mm ne doseže zgornjega konca navojne puše 10B.

Omenjen vijak 10C, vzmetna podložka 10D in navojna puša 10B so standardni elementi, ki jih je mogoče kupiti v prosti prodaji. Vse navedeni elementi so v prednostni izvedbi izdelani iz nerjavečega jekla, lahko pa so izdelani tudi iz umetne mase, z ustreznimi trdnostnimi lastnostmi.

Z montažo petih resonančnih segmentov 3 na obroč 4 na opisani način, dobimo sestav resonančnega obroča, sestavljenega iz petih resonančnih segmentov 3, ki se medsebojno bočno ne dotikajo in napenjalnega obroča 4..

Na enak način poteka tudi montaža segmenta 33 na obroč 4. Kot rečeno je možna je tudi izvedba resonančnega obroča s poljubnim številom segmentov, ki so lahko medsebojno različni. Tako lahko resonančni obroč sestavimo na primer iz po dveh segmentov 3 in 33, ki jih poljubno nanizamo po napenjalnem obroču 4. Razdalja med bokoma dveh sosednjih segmentov 3,33 znaša vsaj 2 mm.

Pri bas bobnu, ki stoji, oziroma leži na tleh, uporabnik z nogo pritiska pedal, ki pomika palico, ki tolče po opni. V tem primeru ni potrebno, da bi resonančni obroč bil sestavljen iz segmentov, saj resonančni obroč prevzame vlogo nosilnega obroča 30A, oziroma opornega obroča 3 A za nasilno ploščo 3C, na katero pritrdimo pedal. Pri bas bobnu je na strani, kjer je montiran pedal, uporabljen oporni obroč 3A, na nasprotni strani pa je uporabljen nosilni obroč 30A.

Kot je prikazano na sliki 5B, je na strani, kjer je montiran pedal uporabljen napenjalni obroč 4A, ki je v vseh elementih enak, kot napenjalni obroč 4 opisan zgoraj, le da ima na sredini med dvema sosednjima pritrditvenima ušesoma 41 luknjo 49, na katerega je pritrjen oporni obroč 3A, ki je izdelan iz enega kosa, ki je na mestu 3B prekinjen. Na mestu prekinitve 3B je v vrzel vstavljena in pritrjena nosilna plošča 3C, na katero je potem pritrdimo pedal za bas boben (ni prikazan).

• · · ·

..... ···

Na nasprotni strani bas bobna, je uporabljen napenjalni obroč 4, kot je opisan zgoraj, na katerega je pritrjen nosilni obroč 30A, kije v vseh elementih enak, kot oporni obroč 3A, le da nima prekinitve in torej poteka zvezno po vsem obodu.

Način pritrditve plošče 3C na obroča 4 in 3A je nazorno prikazan na sliki 5C. Plošča 3C je na obroč 3A pritrjena z dvema vijakoma 50A, na obroč 4 pa z enim vijakom 50, kjer je pomembno, da ima vijak 50 ugreznjeno glavo, luknja 49 pa ustrezno posnet rob in po montaži ne štrli iz obroča 4.

V ostalih podrobnostih sta obroča 3A, 30A enaka, kot zgoraj opisani segment resonančnega obroča 3, 33. Spoj obroča 4, 4A in obroča 3A, 30A je enak zgoraj opisanemu spoju obroča 4 in segmentov resonančnega obroča 3, 33.

V zmontiranem stanju, iz spodnje strani sestava obroča 4 in obroča 3, 33, 3A segajo distančniki 10E in glave vijakov 10C, ki predstavljajo centrime točke, ko sestav obroča 4 in segmentov 3, 33, 3A položimo na opno 9, predhodno položeno na osnovno telo bobna

2.

Opis napenjalca opne

Prva izvedba napenjalca opne 6 je v razstavljeni obliki prikazana na sliki 6A. Napenjalec 6 je sestavljen iz podnožja 61, napenjalnega ročaja 62, dveh ročic 63, spodnjega somika 67, s pripadajočima vskočnikoma 67A, srednjega somika 66, s pripadajočima vskočnikoma 66A, napenjalnega vijaka 64 s podložko 64A in zgornjega somika 65 s pripadajočima vskočnikoma 65A, kjer skozi somik 65, pravokotno na njegovo vzdolžno os poteka luknja z navojem 65B, v katero se prilega vijak 64.

Slika 6 nazorno prikazuje kako so našteti deli napenjalca sestavljeni, in sicer najprej s pomočjo srednjega somika 66 sestavimo podnožje 61 in ročaj 62, kjer somik 66 poteka skozi odprtini 62A na ročaju 62, ter na somik 66 namestimo pripadajoča vskočnika 66A. Nato na oba konca zgornjega somika 65 nataknemo zgornja dela ročic 63 in na zgornji somik 65 namestimo pripadajoča vskočnika 65A. Tako sestavljeni ročici 63 in somik 65 položimo na zgornji utor 61C podnožja 61 in na oba konca spodnjega somika 67 nataknemo spodnja dela ročic 63, ter nanj namestimo pripadajoča vskočnika 67A. Ob • * ·

tem mora spodnji somik potekati skozi spodnji utor 62B ročice 62 in spodnjo odprtino 61A podnožja 61. Nato v luknjo z navojem 65B zgornjega somika 65 privijemo vijak 64 na katerem je nameščena podložka 64A. Kombinacija somika 65 in prečne luknje z navojem 65B omogoča krožno gibanje vijaka 64 okoli osi somika 65.

S tem je napenjalec sestavljen. Ročaj 62 je proti podnožju 61 vrtljiv okoli srednjega somika 66. Ročici 63, ki sta zgoraj povezani z zgornjim somikom 65, spodaj pa s spodnjim somikom 67 predstavljata del mehanizma za napenjanje. Glede na to, da somika 65, 67 nista fiksno vpeta, ampak se prosto gibljeta v ležiščih, pa ima celotni napenjalni mehanizem napenjalca 6 zagotovljen manevrski prostor za montažo, in napenjanje sistema za napenjanje opne bobna, kot tudi za uglasitev bobna.

Na slikah 6B in 6C je prikazano podnožje 61, kjer je bolj nazorno prikazana spodnja odprtino 61A podnožja 61. Kot je opisano zgoraj skozi to odprtino poteka spodnji somik 67. Ko je napenjalec 6 v odprtem, oziroma odpetem stanju, se somik nahaja v zgornjem delu 61D odprtine 61 A. Ko ročaj 62 napenjalca 6 potisnemo proti podnožju 61, se ročaj 62 zavrti okoli srednjega somika 66, spodnji somik 67 pa potuje navzdol, do ozobljenega dela 61E odprtine 61 A. Na sliki 6B jo prikazano ozobljenje, ki omogoča tri položaje napenjalca 6, s tem pa tri stopnje napetosti opne 9, ki je najbolj napeta takrat, ko se spodnji somik 67 nahaja v položaju, ki je najbolj oddaljen od zgornjega dela 61D odprtine 61 A. Podnožje 61 ima na spodnji strani dve luknji 61B za pritrditev na osnovno telo bobna 2.

Sestavljen napenjalec 6 je nazorno prikazan na slikah 6D in 6F.

Vijak 64 in vskočniki 65A, 66A, 67A so standardni elementi, kot tudi somiki 66, 67 in jih je mogoče kupiti v prosti prodaji, oziroma so v tehniki poznani. Vsi omenjeni somiki imajo na konceh utor, v katere se prilega pripradjoči vskočnik. V opisanem izvedbenem primem je uporabljen vijak s štirirobo glavo z vencem dimenzije M6 in ustrezne dolžine, ki v prednostni izvedbi znaša med 40 in 100 mm. Vsi deli opisanega napenjalca opne 6, razen podložke 64A, ki je izdelana iz umetne mase, ter vskočnikov 65A, 66A, 67A so izdelani iz kovine, v prednostni izvedbi iz nerjavečega jekla lahko pa so izdelani tudi iz umetne mase, z ustreznimi trdnostnimi lastnostmi.

• ·

Druga izvedba napenjalca opne 60 je v sestavljeni obliki prikazana na slikah 6F in 6G. Napenjalec 60 sestoji iz podnožja 610, ki je v bistvu dvojno podnožje 61 napenjalca 6 po prvi izvedbi. Na podnožje 610 so montirani enaki elementi, kot so v zgornjem opisu montirani na podnožje 61, le da sta na enem podnožju sestavljena dva napenjalca, ki gledata vsak v svojo smer.

Podnožje 610, ki je bolj podrobno prikazano na slikah 6H in 61 ima na zadnji strani prikazane tri luknje 61 OB, za montažo napenjalca 60 na osnovno telo bobna 2. Število potrditvenih lukenj 61 OB je od 2 do 4, v prednostni izvedbi ima podnožje 610 tri luknje 61 OB. Z napenjalcem 60 lahko medsebojno neodvisno napenjamo obe opni 9 bobna 1. Podnožje 610 ima dvojno ozobljenje 610E, 610F, ki omogoča več medsebojno neodvisnih stopenj napetosti posamezne opne 9.

Napenjalec opne 6 je na osnovno telo bobna 2 pritrjen s podnožjem, kjer skozi odgovarjajoči luknji 21 (zgornji dve luknji ali spodnji dve luknji na osnovnem telesu bobna 2, ki se nahajata ena nad drugo) in luknje 61B v podnožju 61, potekata vijačna spoja 80, kjer vsak vijačni spoj 80 sestoji iz navojne puše 10B, ki je enaka kot zgoraj že omenjena navojna puša 10B, vijaka 10F, vzmetne podložke 10D (kije enaka kot zgoraj) in široke podložke 10G.

Na sliki 2B je shematsko prikazana pritrditev podnožja 61 napenjalca 6 na osnovno telo bobna 2. Vsi našteti elementi vijačnega spoja 80 so standardni in v prednostni izvedbi izdelani iz nerjavečega jekla.

V primeru uporabe napenjalca 60, so na osnovnem telesu bobna po vertikali razporejene samo tri luknje, na enaki medsebojni razdalji, kot luknje 61 OB v podnožju 610.

V zgoraj opisanem izvedbenem primeru so uporabljeni standardni imbus vijaki M5, ustrezne dolžine, ustrezne podložke in omenjene navojne puše 10B, kije tako imenovana razpoma matica M5 z ravno glavo in narebrenim vratom dolžine cca. 14 mm. Taki vijačni spoji so v tehniki poznani, zato jih bolj podrobno ne opisujemo.

Sestav bobna s sistemom napenjanja opne po predmetnem izumu

Prva montaža

Napenjalce opne 6, 60 pritrdimo na zunanji obod osnovnega telesa bobna 2. Razpored pritrditve napenjalcev 6 je prikazan na sliki 2A, v primeru uporabe napenjalcev 60, pa je razpored pritrditve analogen.

Ročice 62 napenjalcev 6, 60 potisnemo v radialni smeri v skrajno odprt položaj in vijake 64, ki so priviti v luknje z navojem 65B somikov 65, nagnemo navzven.

Na zgornji rob 22 osnovnega telesa bobna 2 položimo opno 9 na podokviru tako, da opna 9 sede na rob 22, podokvir pa se ohlapno prilega zunanjemu premeru osnovnega telesa bobna 2. Na podokvir opne 9 položimo napenjalni obroč 4 ali sestav napenjalnega obroča 4 in resonančnega obroča 3, ali sestav napenjalnega obroča 4A in obroča 3A (v nadaljevanju: sestav obročev) tako, daje napenjalni obroč 4, 4A sede na podokvir opne 9. Ob tem, distančniki I0E in glave vijakov 10C objamejo in scentrirajo omenjeni sestav glede na podokvir opne 9, oziroma onemogočajo napačno namestitev.

Omenjeni napenjalni obroč 4 oziroma sestav obročev, zasukamo tako, da sredine pritrditvenih ušes 41 sovpadajo s sredino odgovarjajočega napenjalca 6, 60. Vijak 64, na katerem je podložka 64A, napenjalca 6, 60 premaknemo v navpičen položaj tako, da skozi zoženo ustje 4ID sede v utomo odprtino 41 C, ki ima zoženo ustje 41D napenjalnega obroča in sicer tako, da se med napenjalnim obročem 4 in glavo vijaka 64 nahaja podložka 64A.

Ročice 62 napenjalcev 6 pomaknemo radialno proti središču osnovnega telesa bobna 2 v skrajno zaprt položaj, nato pa vijake 64 izmenično privijamo, dokler vsi vijaki z želeno silo ne pritiskajo na napenjalni obroč 4, s čimer je napeta tudi opna.

Uporabniki bobnov bodo z udarjanjem po opni 9 in na osnovi tona, ki ga naprava odda vedeli, kdaj je ustrezno napeta. S privijanjem vijakov 64, ob popolnoma zaprtih napenjalcih 6, 60 opno 9 napnemo na najvišji želeni ton. Z odmikom ročice 62 enega ali več napenjalcev 6, 60 proti skrajno odprtem položaju, somik 67 drsi po ozobljenem delu 61E podnožja 6, 60 in napetost opne se zmanjša. Kombinacija somika 67 in ozobljenega dela 61E podnožja, v prikazanem primeru omogoča tri položaje napenjalca 6, 60, s tem pa tri stopnje napetosti opne 9. Število položajev napenjalca v prednostni izvedbi znaša 2 ali 3.

• · · ·

Postopek menjava opne

Ko želimo opno 9 zamenjati, položimo boben 1 na ravno podlago tako, daje opna 9, ki jo želimo zamenjati zgoraj. Nato odpnemo vse napenjalce 6, 60, ki to opno 9 napenjajo tako, da ročaje 62 potisnemo navzven ob tem pa vse vijake 64 nagnemo za cca. 90° navzven. S tem je sestav napenjalni obroč 4, oziroma obročev sproščen in lahko ga snamemo in opno 9 zamenjamo.

Nato sestav obročev vrnemo na svoje mesto, vse vijake 64 vrnemo v pokončen položaj v odgovarjajoče utome odprtine 41C ušes 41 napenjalnega obroča 4 in vse ročaje 62 odpetih napenjalcev 6, 60 zapnemo, oziroma potisnemo v zapet položaj.

S tem je nameščena nova opna 9, ki pa je tudi že uglašena. Dodatno uglaševanje je potrebno le v primeru, da nova opna 9 ni enaka prejšnji. Opisani postopek omogoča zelo hitro menjavo opne 9 in sicer v času med 40 in 120 sekund.

Predmetni izum je opisan in prikazan s pomočjo konkretnega izvedbenega primera, ki pa ga v nobenem primeru ne omejuje. V stroki izkušenim bo takoj jasno, da so možne razne modifikacije posameznih detajlov in/ali elementov opisanega sistema za napenjanje opne, njegovih sestavnih delov, kot tudi bobna z novim sistemom napenjanja opne. Vse take modifikacije so same po sebi očitne in so s predmetnim izumom obsežene.

Claims (11)

1. Patentni zahtevki

   1. Sistem za napenjanje opne bobna, značilen po tem, da sestoji iz:

   napenjalnega obroča (4), ki je ploščat, ima notranji radij R1, zunanji radij R2 in ima po zunanjem obodu razporejeno določeno število N enakih pritrditvenih ušes (41), ki potekajo radialno iz zunanjega plašča obroča (4), do radija R3, kjer vsako pritrditveno uho (41) sestoji iz dveh stranskih, preko radija medsebojno simetričnih, izboklin (41 A), skozi kateri v aksialni smeri potekata luknji (41 B) s premerom Dl, katerih središči se nahajata na krožnici z radijem Rvl, kjer je luknji (41B) nahajata na medsebojni osni razdalji XI in na medsebojni kotni razdalji al, kjer je med izboklinama (41 A) utoma odprtina (41 C) z zoženim ustjem (41D), kjer se najbližji luknji (4IB) dveh sosednjih ušes (41) nahajata na medsebojni kotni razdalji βΐ, kjer velja, daje vsota kotov al+ βΐ = 360ΎΝ;

   - določenega števila N napenjalcev opne (6), za napenjanje ene opne, ki sestoji iz podnožja (61), napenjalnega ročaja (62), dveh ročic (63), somikov (66,

   67) s pripadajočimi vskočniki (66A, 67A), napenjalnega vijaka (64) s podložko (64A), in sornika (65), skozi katerega pravokotno na njegovo vzdolžno os poteka luknja z navojem (65B), v katero se prilega vijak (64);

   - osnovnega telesa bobna (2), ki ima po zunanjem obodu razporejene luknje (21) za pritrditev napenjalcev opne (6) in posnet zgornji in spodnji rob (22); kjer so napenjalci opne (6) pritrjeni na osnovno telo bobna (2) s pomočjo vijačnih spojev (80) in kjer je na osnovno telo bobna (2) položena opna (9) na obročastem okvirju, kjer je na omenjeni obročasti okvir položen napenjalni obroč (4) tako, da os vsakega pritrditvenega ušesa (41) sovpada s pokončno osjo odgovarjajočega napenjalca opne (6).
2. 2. Sistem za napenjanje opne bobna, po zahtevku 1, značilen po tem, da nadalje vsebuje:

   resonančni obroč, ki je sestavljen iz enakih ali različnih segmentov resonančnega obroča (3, 33) kjer omenjeni segmenti resonančnega obroča opisujejo lok s kotom δ, δ2 in imajo notranji radij R4 in zunanji radij R5 in • · po zunanjem obodu razporejena pritrditvena ušesa (31), ki potekajo radialno iz zunanjega plašča segmenta (3, 33) do radija R6, kjer so zaključena zaokroženo, kjer skozi omenjena ušesa (31) v aksialni smeri potekajo luknje (32) s premerom D2, katerih središča se nahajajo na krožnici z radijem Rv2, kjer kotna razdalja med središči lukenj (32) dveh medsebojno najbližjih ušes (31) znaša a2, njuna medsebojna osna razdalja pa je X2 in kjer kotna razdalja med središčem luknje (32) kateregakoli skrajnega ušesa (31) in središčem luknje (32) njemu najbližjega ušesa (31) znaša β2; kjer je:

   kot a2 segmenta (3, 33) enak kotu al napenjalnega obroča (4); kot β2 segmenta (3, 33) je enak kotu βΐ napenjalnega obroča (4),

   - radij Rv2 segmenta (3, 33) je enak radiju Rvl napenjalnega obroča (4);

   osna razdalja X2 segmenta (3, 33) je enaka osni razdalji XI napenjalnega obroča (4);

   premer D2 lukenj (32) segmenta (3, 33) je večji od premera Dl lukenj (4IB) obroča (4); in

   - notranji radij R4 segmenta (3, 33) je manjši od notranjega radija Rl napenjalnega obroča (4);

   kjer so segmenti resonančnega obroča (3, 33) na omenjeni napenjalni obroč (4) pritrjeni s pomočjo vijačnih spojev (10A, 10B, 10C, 10D, 10E) tako, da so vse luknje (32) resonančnega segmenta (3) nameščene soosno nad pozicijsko odgovarjajoče luknje (4IB) napenjalnega obroča (4) in tako, da se segmenti resonančnega obroča bočno ne dotikajo, kjer medsebojna razdalja med zgornjo ravnino napenjalnega obroča (4) in spodnjo ravnino segmentov resonančnega obroča (3, 33) znaša med 8 in 15 mm, prednostno med 10 in 13 mm.
3. 3. Sistem za napenjanje opne bobna, po zahtevku 1, značilen po tem, da vsebuje:

   napenjalni obroč (4A), ki je enak kot napenjalni obroč (4) opisan v zahtevku 1 le, da ima na sredini med dvema sosednjima pritrditvenima ušesoma (41) luknjo (49) s posnetim robom; in oporni obroč (3A), ki je izdelan iz enega kosa in je na mestu (3B) prekinjen, kjer je na mestu prekinitve vstavljena nosilna plošča (3C) za pedal za bas boben, kjer je nosilna plošča (3C) pritrjena na oporni obroč (3 A) z dvema vijakoma (50A) in na napenjalni obroč (4) z vijakom (50);

   kjer sta napenjalni obroč (4A) in oporni obroč (3A) medsebojno spojena s pomočjo s pomočjo vijačnih spojev (10A, 10B, 10C, 10D, 10E), kot je opisano v zahtevku 2.
4. 4. Napenjalec opne (6), kot je opisan v zahtevku 1, značilen po tem, da ima podnožje (61) odprtino (61 A) z ozobljenjem (61 E), kjer ozobljenje (61 E) omogoča več položajev napenjalca opne (6) in s tem več stopenj napetosti opne (9), kjer je opna (9) najbolj napeta takrat, ko se somik (67) nahaja v položaju, ki je najbolj oddaljen od zgornjega dela (6 ID) odprtine (61 A), kjer je število položajev napenjalca opne (6) 2 ali 3.
5. 5. Napenjalec opne (60), značilen po tem, da sestoji iz podnožja (610) in dvojnega števila elementov (62, 63, 64, 64A, 65, 65A, 66, 66A, 67, 67A), kijih vsebuje napenjalec opne (6) opisan v zahtevku 1, kjer ima podnožje (610) dvojno ozobljenje (610E, 610F) in po tem, da z napenjalcem (60) medsebojno neodvisno napenjamo obe opni (9) bobna (1), kjer omenjeno dvojno ozobljenje (610E, 610F) omogoča več medsebojno neodvisnih stopenj napetosti posamezne opne (9),
6. 6. Boben (1) s sistemom za napenjanje opne, značilen po tem, da vsebuje:

   - osnovno telo bobna (2), ki ima po zunanjem obodu razporejene luknje (21) za pritrditev napenjalcev opne (6) in posnet zgornji in spodnji rob (22); dve enaki ali različni opni (9) bobna (1);

   po obodu osnovnega telesa (2) bobna (1), v odgovarjajoče luknje, s pomočjo vijačnih spojev (80) pritrjeno število 2N napenjalcev opne (6) ali število N napenjalcev opne (60);

   dva napenjalna obroča (4), po opisana v zahtevku 1.
7. 7. Boben (1) s sistemom za napenjanje opne po zahtevku 6, značilen po tem, da nadalje vsebuje:

   dva enaka ali različna resonančna obroča, sestavljena iz enakih ali različnih segmentov resonančnih obročev (3, 33), opisanih v zahtevku 2, kjer so segmenti resonančnih obročev (3, 33) na napenjalna obroča (4) pritrjeni kot je opisano v zahtevku 2; in/ali

   - eno resonančno mrežico (7A), ki poteka preko celotnega premera opne (9) in je na eni strani pritrjena na osnovno telo (2) bobna (1), na drugi strani pa je vpeta v napenjalec (7B), kjer je omenjena resonančna mrežica (7A) nameščena tako, da se dotika spodnje opne (9) in poteka skozi režo med napenjalnim obročem (4) in segmenti resonančnih obročev (3, 33).
8. 8. Boben (1) s sistemom za napenjanje opne, značilen po tem, da vsebuje:

   - osnovno telo bobna (2), ki ima po zunanjem obodu razporejene luknje (21) za pritrditev napenjalcev opne (6) in posnet zgornji in spodnji rob (22), dve enaki ali različni opni (9) bobna (1);

   - po obodu osnovnega telesa (2) bobna (1), v odgovarjajoče luknje, s pomočjo vijačnih spojev (80) pritrjeno število 2N napenjalcev opne (6) ali število N napenjalcev opne (60);

   en napenjalni obroč (4A) in en oporni obroč (3A)s pritrjen in vstavljeno nosilno ploščo (3C) za pedal za bas boben, kot sta opisana v zahtevku 3, ki sta medsebojno spojena s pomočjo s pomočjo vijačnih spojev (10A, 10B, 10C, 10D, 10E), kot je opisano v zahtevku 2;

   - en napenjalni obroč (4), kot je opisan v zahtevku 1 in en nosilni obroč (30A), kjer je omenjeni nosilni obroč (30A) enak kot oporni obroč (3 A), le da nima prekinitve in poteka zvezno po vsem obodu, ki sta medsebojno spojena s pomočjo s pomočjo vijačnih spojev (10A, 10B, 10C, 10D, 10E), kot je opisano v zahtevku 2.
9. 9. Postopek menjave opne (9) bobna (1) značilen po tem, da obsega naslednje korake:

   a) odpenjanje vseh ročajev (62) napenjalcev (6, 60) določene opne (9);

   b) nagibanje vseh vijakov (64) napenjalcev (6, 60) določene opne (9) za približno 90° navzven;

   c) dviganje napenjalnega obroča (4) ali sestava obročev iz opne (9);

   d) menjavo opne (9) z novo, prednostno enako opno (9);

   e) ponovno nameščanje napenjalnega obroča (4) ali sestava obročev na opno (9);

   f) vračanje vseh vijakov (64) napenjalcev (6, 60) določene opne (9) v navpični položaj tako, da glava vsakega vijaka (64) s podložko (64A) sede na zgornjo ploskev ušesa (41) napenjalnega obroča (4); in

   g) ponovno zapenjanje vseh ročajev (62) napenjalcev (6, 60) določene opne (9), ki smo jih odpeli v koraku a).
10. 10. Postopek po zahtevku 9, značilen po tem, da pred korakom a) obsega korak odpenjanja in odstranjevanja resonančne mrežice (7A) in po tem, da po koraku g) obsega korak ponovnega nameščanja in napenjanja mrežice resonančne mrežice (7A).
11. 11. Postopek po zahtevku 8 ali po zahtevku 9, značilen po tem, da po zaključku postopka opne (9) ni potrebno ponovno uglaševati in po tem, da celoten postopek traja od 40 do 120 sekund.