SI24199A - Naprava za pobiranje teniĺ kih ĺ˝og z loparjem - Google Patents

Abstract

Naprava za pobiranje teniških žog, ki se jo pritrdi na lopar, je izum, ki se navezuje na področje dodatne športne opreme za tenis in se s pritrdilnim delom (4) na katerem so sidra (5) in elastično gibljiva zanka (2) odstranljivo pritrdi med strune (8) na mrežo (9) v "mrtvi točki" (11) tako, da os (3) naprave leži na osi (12) loparja, pri čemer vrh zanke (V) v položaju (VA) sega za razdaljo (L) preko vrha glave (Vg). Lopar se postavi tako, da se vrh zanke (VA) dotika na tleh ležeče žoge. S potiskom loparja navzdol, žoga odmakne zanko (2) in se prevali preko okvirja (10), nakar zanka (2) v elastičnem povratnem pomiku nasede na žogo. Pri dvigu loparja žoga obvisi v zanki (2) v položaju (VD) oprta v točki (E) na okvir loparja (10), nakar se jo dvigne do dosega roke.

Description

NAPRAVA ZA POBIRANJE TENIŠKIH ŽOG Z LOPARJEM

Predmet izuma je naprava za pobiranje teniških žog, ki se jo pritrditi na lopar. Izum se navezuje na področje dodatne športne opreme za tenis.

Rekreativni igralci tenisa med igro pogosto delajo napake zaradi česar morajo prekiniti igro, da bi pobrali žoge, ki so obležale na igrišču, pri čemer uporabljajo več načinov, da se izognejo ponavljanju pripogibov kot na primer, da žogo z loparjem pritisnejo ob stopalo, in jo stoječ na eni nogi s skrčenjem druge noge dvignejo do dosega roke. Pobiranje žoge zato zahteva določeno spretnost in napor, ki igralcem predstavlja manj prijeten del teniške igre, starejšim ljudem in takim z zdravstevimi problemi, ki jim otežujejo pripogibanje, pa odvrača od tovrstne rekreacije.

V dosedanjem stanju tehnike je opisanih več izvedb naprav, ki se jih pritrdi na lopar in omogočajo pobiranja teniške žoge brez pripogibanja. Te izvedbe imajo različne pomanjkjivosti kot je neergonomski načinu pobiranja, ko je naprava pritrjena na ročaj in je lopar potrebno preprijeti za glavo loparja kot je opisano v patentu US6719651, nadalje nezanesljivo delovanje, ko se naprava s kaveljčki oprime nitk na žogi kot je opisano v patentu US7140986, ali neroden način pobiranja, ko se z napravo zajame žogo in se jo vrže navzgor ter ujame z roko kot je opisano v patentu US7871343, ali kot je prevelika teža ali velikost naprave kot je opisano v patentu US3989247, US5947850, US7112153 ali kot izvedba, ki predvideva spremenjeno obliko loparja kot je opisano v patentu US355232. Na splošno so pomanjkljivosti znanih izvedb večje kot so njihove prednosti.

Patent 21305, opisuje napravo, ki je izvedena kot elastični lok, pritrjen na lopar tako, da je na dveh točkah zataknjen na mrežo tik ob okvirju pri čemer med lokom in okvirjem loparja nastane reža. S potiskom loparja navzdol žoga elastično razmakne režo in se v njej zagozdi. Pomanjkljivost te izvedbe je, da je delovni položaj naprave treba poiskati z večkratnim pritrjevanjem in snemanjem naprave na dveh pritrdilnih točkah, ki nimajo neke značilne prepoznavne lege in jih je težko določiti. Premiki loka so veliki pri čemer lok pritiska na žogo s precejšnjo silo zaradi česar se v teku uporabe v napravi pojavijo nepovratne deformacije, ki oslabijo njeno delovanje.

Da bi naprava po izumu presegla naznačene pomankljivosti znanih izvedb so v nadaljevanju zastavljeni sledeči nameni izuma:

Namen izuma je razviti tako napravo za pobiranje žogic, ki bo omogočala ergonomsko držo loparja, ki jo bo možno enostavno pritrditi na lopar kot tudi odstraniti, ki jo bo, glede na različne oblike loparja, možno enostavno nastaviti v pravilen položaj delovanja, ki bo dovolj majhna in lahka, da ne bo spremenila funkcionalnih in vizualnih karakteristik loparja hkrati pa bo poceni in enostavna za izdelavo. Nadalje je namen izuma razviti tako konstrukcijo naprave za pobiranje žogic, ki bo delovala na način, da so sile, ki so potrebne, da zadržijo žogo na loparju, majhne in ne povzročaj! trajnih deformacij naprave, tako da bo naprava trpežna za uporabo.

Nameni izuma so doseženi s tem, da je na mrežo v zgornjem delu glave loparja na vzdolžni osi loparja v takoimenovani mrtvi točki, ki je področje najmanjšega odboja žoge, odstranljivo pritrjena elastično gibljiva zanka eliptične oblike nekoliko manjših karakterističnih premerov kot žoga tako da z vrhom sega preko okvirja loparja ali nad okvir za toliko, da je možno lopar, ki se ga drži za ročaj obrnjen z vrhom glave navzdol v približno vertikalnem položaju postaviti tako da se vrh zanke dotika žoge ležeče na tleh nakar s pomikom loparja navzdol žoga odrine vrh zanke od okvirja pri čemer se žoga pod zanko prevali preko okvirja na mrežo, zanka pa v elastičnem povratnem gibu z majhno silo nasede na žogo, ki obvisi v zanki oprta ob okvir loparja in jo je možno dvigniti do dosega roke.

Izum bo pojasnjen z opisom in spremljajočimi slikami izvedb Prva izvedba, Druga izvedba in Tretja izvedba pri čemer bo podrobno opisana Prva izvedba, tako da bodo splošne lastnosti naprave po izumu razumljive tudi pri Drugi in Tretji izvedbi, ki bodo zato pojasnjene le z delnim opisom in opisom posebosti. Pred podrobno obrazložitvijo pričujočega izuma je potrebno razumeti, da izum v svoji aplikaciji ni omejen na detalje konstrukcije in razporeditev delov opisanih izvedb, kajti izum daje možnost tudi • · drugačnih izvedb, ki so zajete znotraj zamisli in namena pričujočega izuma, kot tudi drugačne namene uporabe. Čeprav je naprava po izumu opisana v povezavi z igro tenisa, je možno isti izum v ustrezno prilagojeni izvedbi uporabiti na enak način tudi v drugih tenisu podobnih športnih zvrsteh kot je padel tenis, squash in racquetball.

Spremljajoče slike prikazujejo in pojasnjujejo :

SL. 1 prikazuje zgornji in stranski pogled na napravo po izumu v Prvi izvedbi.

SL. 2 prikazuje aksonometrični pogled na lopar z napravo po izumu v Prvi izvedbi

SL. 3 prikazuje zgornji pogled na del loparja s pritrjeno napravo po izumu v Prvi izvedbi.

SL. 4 prikazuje pogled na prerez skozi vzdolžno os dela loparja in pritrjene naprave po izumu pojasnjujoč način pritrditve na mrežo loparja.

SL. 5 prikazuje aksonometrični pogled na teniški lopar z napravo po izumu v Prvi izvedbi v začetnem položaju pri pobiranju žoge s tal in v položaju, ko pobrano žogo dviga.

SL. 6 prikazuje pogled na prerez skozi vzdolžno os teniškega loparja z napravo po izumu v Prvi izvedbi v začetnem položaju pri pobiranju žoge s tal in v položaju, ko pobrano žogo dviga.

SL. 7 prikazuje pogled na prerez skozi vzdolžno os dela glave teniškega loparja in naprave po izumu v Prvi izvedbi v povečanem merilu pojasnjujoč potek nasedanja zanke na žogo pri pomiku loparja navzdol.

SL. 8 prikazuje pogled na prerez skozi vzdolžno os dela glave loparja in naprave po izumu v Prvi izvedbi v povečanem merilu, pojasnjujoč način kako pri pomiku loparja navzgor žoga obstane na lopaiju.

SL. 9 prikazuje aksonometrični pogled na del loparja z napravo po izumu v Drugi izvedbi v dveh različicah sider.

SL. 10 prikazuje pogled na prerez v povečanem merilu dveh različic sider naprave po izumu v Drugi izvedbi pojasnjujoč način pritrditve na strune loparja.

SL. 11 prikazuje stranski pogled na napravo po izumu v Drugi izvedbi.

SL. 12 prikazuje stranski pogled na napravo po izumu v Drugi izvedbi z predformiranim delovnim položajem zanke.

SL. 13 prikazuje zgornji in stranski pogled na napravo po izumu v Tretji izvedbi.

SL. 14 prikazuje aksonometrični pogled na del loparja z napravo po izumu v Tretji izvedbi pojasnjujoč mesto pritrditve.

SL. 15 prikazuje zgornji in stranski pogled na napravo po izumu v Tretji izvedbi podrobneje pojasnjujoč način pritrditve na mrežo loparja.

SL. 16 prikazuje vzdolžni prerez skozi pritrdilni del in sidro naprave po izumu v Tretji izvedbi v povečanem merilu pojasnjujoč lični in hrbtni način pritrditve na mrežo loparja.

SL. 17 prikazuje poenostavljen in posplošen zgornji pogled na napravo po izumu z zanko, ki ni simetrično postavljena glede na vzdolžno os naprave.

SL. 18 prikazuje položaj loparja pri pobiranju žoge s poenostavljeno in posplošeno prikazano napravo po izumu, ki ima nesimetrično postavljeno zanko

V nadaljevanju bo naprava po izumu v Prvi izvedbi, Drugi izvedbi in Tretji izvedbi označena z sklicevalno številko 1. Na Sl. 1 je naprava 1 v Prvi izvedbi sestoječa iz pritrdilnega dela 4, ki določa vzdolžno os 3 in ravnino 6, nanj se navezuje elastično gibljiva zanka 2 prednostno eliptične oblike s karakterističnimi premeri Pl in P2 od katerih je vsaj eden manjši od premera žoge pri čemer Pl leži na vzdolžni osi 3, vrh zanke V, sidra 5, ki se navezujejo na pritrdilni del 4, z vsemi deli simetrično razporejenimi ob vzdolžni osi 3 z vsemi deli ležečimi v ravnini 6 pri čemer je lična stran naprave 1 enaka njeni hrbtni strani.

Na sliki Sl.2 je naprava 1 v Prvi izvedbi, pritrjena na lopar katerega običajni deli so ročaj 7, strune 8, mreža 9, okvir 10, vrh glave Vg, področje na mreži, kjer je odboj žoge najmanjši in najmanj pogost, takoimenovana mrtva točka 11, vsi simetrično razporejeni ob vzdolžni osi loparja 12. Na sliki SL.3 je podrobneje pojasnjen položaj naprave 1 v Prvi izvedbi, ki je odstranljivo pritrjena na mrežo 9 v področju mrtve točke 11 z vzdolžno osjo 3 naprave 1 ležeče na vzdolžni osi loparja 12 na način da so sidra 5 potisnjena v mrežo 9 in zataknjena med strune 8 pri čemer je širina sider določena z razmakom med strunami S, ki je povprečje razmakov pri različnih vrstah loparjev. Kot je najbolje videti na sliki SL.4 je pritrjena naprava 1 v delovnem položaju, ko pritrdilni del 4 leži na vzolžni osi 12 tako daleč proti vrhu glave Vg, da zanka 2 • « naleze na okvir 10 in se ukrivi tako da vrh zanke V ne leži več v ravnini 6 temveč je v položaju VA pri čemer sega preko okvirja 10 za razdaljo L med VA in Vg.

Da bi se žogo lahko dvignilo s tal je potrebno lopar držati za ročaj 7 in ga v približno vertikalnem položaju z vrhom glave Vg navzdol postavi nad žogo ležečo na tleh kot je prikazano na sliki SL.5 in SL.6 tako da se vrh zanke V, ki je v delovnem položaju VA, in za razdaljo L sega preko okvirja 10 nasloni na žogo, nakar se lopar potisne navzdol. Kot je podrobneje prikazano na sliki SL.7, žoga pri tem odmakne vrh zanke V iz položaja VA v položaj VB tako da med zanko 2 in okvirjem 10 nastane reža enaka premeru žoge skozi katero se žoga prevali preko roba okvirja 10 na mrežo 9 pri čemer zanka 2 zaradi primerne elastičnosti primerne oblike in primerne velikosti v povratnem gibu nasede na žogo in jo objame pri čemer vrh zanke V pride iz položaja VB v položaj VC. Zanka 2 ima karakteristični premer Pl nekoliko manjši od premera žoge, zaradi česar ne more zdrsniti preko žoge. Pri dvigu loparja se žoga opre na rob okvirja 10 v točki E kot je podrobneje prikazano na sliki SL.8 ter se zaradi neravnovesja delno zasuče pri čemer jo zadrži vrh zanke V, ki ga žoga potegne iz položaja VC v položaj VD s čemer se vzpostavi ravnovesje sil tako da natezna sila Zl deluje nasprotno komponenti Tl sile teže T žoge, zaradi česar žoga obvisi v zanki 2 podprta v VD in v točki E, kar je v manjšem merilu vidno tudi na sliki SL.5 in SL.6. Ta način delovanja naprave po izumu je v nasprotju z delovanjem naprave kot je opisana v Patentu 21305, ki zadrži žogo na loparju tako, da proti sili teže žoge deluje s silo, ki žogo pritisne ob mrežo in okvir. S tem je dosežen namen, da naprava po izumu zanesljivo zadrži žogo na loparju z majhno silo zaradi česar so deli naprave 1 lahko tanjši in lažji ter s tem manj motijo videz in funkcionalne lastnosti loparja, material pa je manj izpostavljen trajnim deformacijam za razliko od naprave opisane v Patentu 21305, ki zadrži žogo na loparju le z relativno veliko silo. Naprava po izumu je zato lahko izdelana iz manj odpornih materialov zaradi česar sicer lahko nastanejo manjše deformacije, ko zanka 2 ostane v položaju VC, kar pa se izniči tako, da se napravo po izumu obrne iz lične na hrbtno stran. Ker zanka 2 sega za razdaljo L preko roba okvirja 10, pri potisku loparja navzdol ne pride do stika s terenom in do odrgnin na loparju. V Prvi izvedbi je enostavnost strukture in izdelave dosežena tako, da je naprava 1 v celoti izdelana prednostno z izrezom iz enega kosa elastičnega materiala na primer iz plošče tehnične gume.

• «

Naprava 1 v Drugi izvedbi je prikazana na sliki SL.9 v aksonometričnem pogledu, kjer je vidna oblika pritrdilnega dela (4) v dveh različicah sider 5, 5a. Na sliki SL. 10 je podrobneje prikazan način odstranljive pritrditve na strune 8 katerih razmak je S. Enostavnost strukture in izdelave je dosežena tako da je v celoti izdelana iz enega kosa materiala prednostno z brizganjem primerno elastičnega materiala v kalup. Obračanje naprave 1 iz lične na hrbtno stran ni možno kar je razumljivo iz slike SL.11,12 kjer je naprava 1 v stranskem pogledu. Da bi se zmanjšal upogib zanke 2, ko vrh zanke V iz delovnega položaja VA v preide v položaj VB, je lahko naprava po izumu izdelana tako, da je položaj vrha zanke V predformiran v položaj VC, kot je prikazano na sliki SL. 12 s čemer je zmanjšan kotni premik vrha V in s tem možnost postopnih deformacij. Vrh zanke v položaju VC je za razdaljo LI nad vrhom glave Vg 10 in ne sega več za L čez okvir vrh glave Vg tako da je manj izpostavljen poškodbam pri stiku z terenom.

Naprava po izumu v Tretji izvedbi, za razliko od Prve in Druge izvedbe, ki sta prednostno izdelani kot celota iz enega kosa materiala, je sestavljena iz delov iz različnih materialov katerih lastnosti so bolje prilagojene funkciji vsakega posameznega dela. Na sliki SL.13 je naprava 1 prikazana v Tretji izvedbi v zgornjem in stranskem pogledu, kjer je razvidno, da vsi njeni deli ležijo na ravnini 6 in ob vzdolžni osi 3. Sestavlja jo pritrdilni del 4 in sidra 5 vse kot celota izdelano iz enega kosa prednostno v kalup brizganega materiala, čigar lastnosti zagotavljajo trdnostjo sidranja in hkrati elastičnosti, ki preprečuje interakcijo pritrdilnega dela 4 z žogo, ki občasno zaide v področje mrtve točke 11, ter zanke 2, ki je prednostno iz delno elastične niti, prednostno iz strune podobne struni 8, ki se uporablja za pletenje mreže 9 v loparju, s čemer dosežemo, da ima zanka 2 majhno maso in je zato bolj odporna na sile, ki nastajajo zaradi pospeškov pri zamahu loparja hkrati pa je odporna na obrabo. Nit iz katere je izdelana zanka 2 je drsno speljana skozi utore 4a v pritrdilnem delu 4 tako, da je snemljiva v primeru poškodbe ali obrabe in je mogoče z vzdolžnim potiskom na zanko 2 preseči trenje v utoru 4a in povzročiti njen drsni premik ter tako nastaviti dolžino zanke 2 in s tem prilagoditi napravo 1 različnim oblikam okvirja 10.

Kot je razvidno na sliki SL. 14, je naprava 1 v Tretji izvedbi pritrjena na lopar v področju mrtve točke 11 z vzdolžno osjo 3 ležečo nad vzdolžno osjo loparja 12 pri čemer vrh zanke V v položaju VA sega za razdaljo L preko vrha glave Vg. Način odstranljive pritrditve je podrobneje prikazan na sliki SL. 15 kjer je v zgornjem pogledu prikazan pritrdilni del 4 s sidri 5 širine določene z razmakom med strunami S , ki tečejo vzporedno z vzdolžno osjo loparja 12 in pritrjen na eno od strun 8, ki tečejo pravokotno na vzdolžno os 12 loparja. V stranskem pogledu so prikazana sidra 5 v obliki čeljusti, ki se pri potisku na pritrdilni del 4 elastično razmaknejo, da struna 8 pride v ustje U, nakar se sidra 5 vrnejo v prvotni položaj. Naprava 1 v Tretji izvedbi je s sidri 5 pritrjena na eno samo struno 8 za razliko od naprave 1 v Prvi in Drugi izvedbi kjer so sidra 5, 5a vpeta med več strun 8 s čemer dosežemo, da je možno napravo po izumu v Tretji izvedbi hitro in preprosto na »klik« zaskočni način, pritrditi, odstraniti in tako premeščati po vzdolžni osi 12 loparja in s tem poiskati približni delovni položaj naprave 1 potem pa z nastavitvijo dolžine zanke 2 nastaviti napravo 1 v natančen delovni položaj tako da zanka 2 za dolžino L zadostno sega preko roba okvirja 10 in da žoga lahko deluje na vrh zanke V. Če se zanka 2 zaradi pogoste uporabe deformira in ostane upognjena tako da se vrh V iz položaja VC ne vrne v položaj VA, je napravo po izumu mogoče pritrditi obrnjeno iz ličnega v hrbtni položaj in s tem izničiti deformacijo. Kot je podrobneje prikazano na sliki SL. 16 je struna 8 v ličnem položaju naprave 1 zataknjena v Ul, v hrbtnem položaju pa v U2 pri čemer sta Ul in U2 simetrična glede na ravnino 6 zaradi česar je naprava 1 lahko na enak način delujoča v obeh položajih.

Vsi deli naprave po izumu v Prvi izvedbi, Drugi izvedbi in Tretji izvedbi so prednostno razvrščeni simetrično glede na vzdolžno os 3 vendar izum v svoji aplikaciji omogoča tudi nesimetrično razporeditev delov. Na sliki SL. 17 je prikazana posplošena in poenostavljena slika naprave po izumu kjer je pritrdilni del 4 simetričen na vdolžno os 3 medtem ko zanka 2 ni simetrična glede na vzdolžno os 3 pri čemer je med karakterističnim premerom Pl zanke 2 in vzdolžno osjo 3 kot 13. Kot je prikazano na sliki SL. 18 je položaj loparja med pobiranjem žoge tak da je med vzdolžno osjo loparja 12 in terenom na katerem leži žoga kot 14 s čemer dosežemo, da je drža loparja pri pobiranju žoge bolj ergonomična kadar napravo po izumu uporablja igralec tenisa, ki je paraplegik v vozičku.

Claims (9)

1. ZAHTEVKI

   1. Naprava za pobiranje teniških žog, ki se jo pritrdi na lopar označena s tem, da jo sestavlja • pritrdilni del (4), ki določa vzdolžno os (3) in ravnino (6) • sidra (5), ki se navezujejo na pritrdilni del (4) tako, da so vzporedna in pravokotna na vzdolžno os (3) pri čemer je širina sider določena z razmakom med strunami (S) • zanka (2) prednostno eliptične oblike z vsaj enim karakterističnim premerom (P1,P2) manjšim od premera žoge, katera se na enem segmentu svojega obsega navezuje na pritrdilni del (4) hkrati pa je preostali del obsega zanke z vrhom (V) elastično upogljiv
2. 2. Naprava za pobiranje teniških žog, ki se jo pritrdi na lopar po zahtevku 1 označena s tem, da je odstranljivo pritrjena na mrežo (9) v področju takoimenovane mrtve točke (11) , kjer je odboj žoge najmanjši tako da vzdolžna os (3) leži na vzdolžni osi (12) loparja, in da ravnina (6) leži vzporedno nad ravnino mreže (9) in da se sidra (5) zatikajo za strune (8) pri čemer vrh zanke (V) v položaju (VA) naleže na okvir (10) loparja tako da sega za dolžino (L) preko vrha glave (Vg), v položaju (VC) pa sega za dolžino (Ll) nad vrh glave (Vg)
3. 3. Naprava za pobiranje teniških žog, ki se jo pritrdi na lopar po zahtevku 2 označena s tem, da žoga obvisi v zanki (2) pri čemer jo podpira vrh zanke (V) v položaju (VD) in okvir (10) v točki (E)
4. 4. Naprava za pobiranje teniških žog po zahtevku 3 označena s tem, da je lična stran naprave enaka hrbtni strani in da je napravo mogoče pritrditi na lopar z lično ali z hrbtno stranjo
5. 5. Naprava za pobiranje teniških žog, ki se jo pritrdi na lopar po zahtevku 3 označena s tem, da so vsi deli izdelani kot celota iz enega kosa materiala primerne elastičnosti.
6. 6. Naprava za pobiranje teniških žog, ki se jo pritrdi na lopar po zahtevku 3 označena s tem, da sta pritrdilni del (4) in sidra (5) izdelana kot celota iz enega kosa primerno elastičnega materiala in da je zanka (2) iz drugega primernega materiala v obliki niti, žice, pletenice, strune
7. 7. Naprava za pobiranje teniških žog, ki se jo pritrdi na lopar po zahtevku 6 označena s tem, da ima pritrdilni del (4) utore (4a) za drsno nastavitev dolžine zanke (2) in dolžine (L, Ll)
8. 8. Naprava za pobiranje teniških žog, ki se jo pritrdi na lopar po zahtevku 3 označena s tem, da jo je možno pritrditi na strune (8) na zaskočni način na »klik«
9. 9. Naprava za pobiranje teniških žog, ki se jo pritrdi na lopar po zahtevku 8 označena s tem, da so sidra (5) oblikovana tako da tvorijo ustje (U) kamor se ujame struna (8) v lego (U1,U2)