SI24190A2 - Stabilizacijski element za dna jaškov - Google Patents

Abstract

Stabilizacijski element za dno jaška, še zlasti dno jaška za odpadne vode, pri čemer je ta stabilizacijski element prednostno izdelan v geometriji v obliki palice ali deske, iz umetne snovi, in je prednostno z varjenjem oblikosklepno ali silosklepno pritrjen na dno jaška kot ločen sestavni del ter razporejen na spodnji strani dna jaška, pod pravim kotom glede na korito.

Description

STABILIZACIJSKI ELEMENT ZA DNA JAŠKOV

Predmet izuma je priprava za stabilizacijo dnov jaškov, še zlasti dnov jaškov iz umetne snovi za odpadne vode.

V tehnologiji odstranjevanja odpadnih voda poznamo jaške iz umetne snovi, katerih dna jaškov imajo korito in več možnosti priključka dotoka, glej prijavi DE 10 2006 038 664 Al in EP 2 157 251 Al. Jaški imajo največkrat krožno valjasto obliko. Zavoljo poenostavitve izdelave je predvideno določeno število možnosti priključka dotoka v dnih jaškov in šele pri vgradnji se v skladu s krajevnimi danostmi določi, koliko in kateri priključki dotoka se bodo dejansko uporabili; preostali priključki ostanejo zaprti. Zaprte možnosti priključka dotoka se lahko po potrebi odprejo in uporabijo kasneje.

Na dno jaška, ki je vgrajeno v tla, delujejo različne obremenitve, še zlasti obremenitve pritiska zemljine in po možnosti podtalnice ter cestnega prometa. Smer obremenitve na dno jaška je tako stranska (vodoravna) kot tudi od spodaj (navpična). To pri nezadostni stabilnosti dna jaška vodi do deformacij in praviloma do hidravličnega oviranja odtoka vode v koritu ali stranskih žlebovih, in po možnosti do razpoke ali zloma dna jaška, največkrat v povezavi z netesnostmi, če niso bili vgrajeni zadostni stabilizacijski elementi. Za deformacije pod vplivom stranskega tlaka so še posebej dovzetna območja zaprtih možnosti priključka dotoka, pri katerih pri uporabi v praksi noben dotok ni bil priključen.

Kot stabilizacijski elementi so poznani: podolžna rebra vzdolž dna korita, prečna rebra na dnu korita in kombinacija podolžnih in prečnih reber. Primeri so navedeni v prijavah DE 199 61 414 C2, DE 42 36 193 Al in EP 1 617 124 Al. Vsem tem stabilizacijskim elementom je skupno to, da so skupaj z jaškom ali dnom jaška v postopku izdelave narejeni v enem kosu (enodelno), na primer v postopku rotacijskega sintranja, pri preoblikovanju s pihanjem ali v postopku brizgalnega litja.

Slabosti do sedaj znanih stabilizacijskih elementov lahko strnemo v štirih točkah:

1. Pri v enem kosu (enodelno) izdelanih dnih jaškov z večkratnimi dotoki je dosegljiva stopnja stabilnosti omejena in s tem tudi možna področja uporabe.

2. Zadostno dimenzioniranje in konstrukcija dna jaška na primer z ojačitvenimi rebri vodi k takim kompleksnim oblikam in geometrijam sestavnih delov, da jih je v enem kosu (enodelno) moč izdelati le stežka, saj dnov jaškov ni več možno brez težav vzeti iz produkcijskih kalupov.

Alternativa s povečanjem debeline stene dnov jaškov ni vedno ustrezna rešitev in bi, kolikor je tehnično sploh izvedljiva, zaradi povečane/dodatne porabe materiala imela za posledico previsoke stroške izdelave. Poleg tega obstajajo v odvisnosti od geometrije sestavnih delov in postopka izdelave največje debeline stene, ki se jih ne sme preseči, a za potrebno področje uporabe dna jaška glede na njegovo stabilnost še ne zadoščajo.

3. Pri nekaterih postopkih izdelave, kot na primer pri postopku rotacijskega sintranja in pihanju, se na notranji strani dna jaška na mestih zunaj razporejenih ojačitvenih reber tvorijo poglobitve. Če poglobitve potekajo prečno ali poševno glede na smer toka odpadne vode, se s tem odtok hidravlično ovira, poleg tega se lahko v poglobitvah odlagajo trdne snovi. S tem se zaradi dodatnega čiščenja povišajo stroški vzdrževanja sistema jaškov.

4. Material stabilizacijskega elementa mora pri enodelni izdelavi biti enak materialu dna jaška. Ta omejitev pri izbiri materiala v povezavi z omejeno debelino stene in omejeno prostostno stopnjo pri geometriji sestavnega dela so vzroki za nezadostno stabilnost dna jaška.

Naloga izuma je zasnovati ojačitev, ki jo bo enostavno izdelati in namestiti ter bo trajno stabilizirala dno jaška, ne da bi to negativno vplivalo na njegovo notranjo geometrijo, in hidravlično optimalno oblikovati območja za vodenje odpadnih voda.

Po izumu je to rešeno z značilnostmi uvodnega dela zahtevka 1.

Nadaljnje prednostne značilnosti izuma so navedene v odvisnih zahtevkih.

Z opisanim izumom se pridobi priprava, s katero je moč zelo enostavno rokovati in s pomočjo katere je moč dno jaška trajno oblikovno stabilizirati.

Pri snovanju kot ločeni sestavni del se material, iz katerega bo izdelan stabilizacijski element, in njegove konkretne oblike izberejo v skladu s stabilizacijskimi zahtevami, določenimi glede na dno jaška, ki ga je treba stabilizirati, in njegovo uporabo. Prednostno se izbere material, ki omogoča povezovanje stabilizacijskega elementa z dnom jaška z varjenjem.

Pri snovanju stabilizacijskega elementa kot ločenega sestavnega delaje izključeno, da na notranji strani dna jaška nastanejo poglobitve, ki izhajajo iz izdelave.

Ker je stabilizacijski element iz bolj togega materiala kot dno jaška, ima manjše mere, kot bi jih morala imeti konstrukcija iz enakega materiala, s čimer se prihrani pri sredstvih.

Izum je podrobneje pojasnjen z opisom izvedbenih primerov in skicami. Te prikazujejo:

Sl. 1: Dno jaška kanala za odpadne vode

Sl. 2: Stabilizacijski element

Sl. 3: Dno jaška kanala za odpadne vode z vgrajenim stabilizacijskim elementom

Slika 1 prikazuje dno 1 jaška kanala za odpadne vode iz perspektive poševno od spodaj. Ima korito 2 in več možnosti 3 priključka dotoka (stranski žleb). Možnosti 3 priključka dotoka so še zaprte. Korito je ojačano s podolžnimi rebri 4. Stabilizacijski element 6 je na sprejemnih pripravah 5 pritrjen z vijaki.

Na sliki 2 je prikazan stabilizacijski element. Ima geometrijo, kije prilagojena spodnji strani dna jaška. Ima sprejemne luknje 8 za vijake.

Slika 3 prikazuje dno 1 jaška kanala za odpadne vode z vgrajenim stabilizacijskim elementom 6.

Stabilizacijski element je v skladu s stabilizacijskimi zahtevami v postopku izdelave moč s spreminjanjem njegove oblike oblikovati tako, da se ga da razporediti pod vsakim kotom glede na korito 2.

Obliko stabilizacijskega elementa je na priključnih točkah moč zasnovati tako, da gaje na vsak tehnično možen način moč povezati z dnom jaška, še zlasti z vijačenjem, varjenjem, lepljenjem, zaskočitvijo ali stikanjem.

Vsakokratno mesto vgradnje dna jaška se razlikuje v globini, tlaku podtalnice, ki gaje moč pričakovati, in stabilnosti tal. Te različne zahteve se upoštevajo pri izbiri materiala za stabilizacijski element in njegove oblike. Prednostno je izdelan iz umetne snovi, a tudi iz kovine ali kompozitnih materialov. Geometrija stabilizacijskega elementa je prednostno izbrana kot podolžni profil, ki je prilagojen obliki dna jaška, uporabiti pa je moč vsako tehnično zahtevano geometrijo, kot je navedeno v odvisnem zahtevku 5.

Claims (6)

1. Stabilizacijski element za dno jaška, še zlasti dno jaška za odpadne vode, označen s tem, da je ta stabilizacijski element prednostno izdelan v geometriji v obliki palice ali deske, iz umetne snovi, in je prednostno z varjenjem oblikosklepno ali silosklepno pritrjen na dno jaška kot ločen sestavni del ter razporejen na spodnji strani dna jaška, pod pravim kotom glede na korito.

2. Stabilizacijski element po zahtevku 1, označen s tem, da gaje na dno jaška moč pritrditi pod vsakim kotom glede na korito.

3. Stabilizacijski element po zahtevku 1, označen s tem, da ga je na podlagi vsakokratne oblike na vsak tehnično možen način moč oblikosklepno, silosklepno ali oblikosklepno in silosklepno pritrditi na dno jaška, še zlasti z vijačenjem, varjenjem, lepljenjem, zaskočitvijo ali stikanjem.

4. Stabilizacijski element po zahtevku 1, označen s tem, da je iz materiala, ki je primeren, da dnu jaška glede na vsakokratni namen uporabe da potrebno stabilnost, še zlasti iz kovine, umetne snovi ali kompozitov.

5. Stabilizacijski element po zahtevku 1, označen s tem, da je oblikovan v vsaki tehnično zahtevani geometriji (npr. palici, L-profilu, T-profilu, U-profilu, Z-profilu, cevi, pravokotni cevi, kvadratni cevi, profilu okvirja, konstrukcijskem profilu, tirnici, deski).

• ·

6. Stabilizacijski element po zahtevku 1, označen s tem, da ima geometrijo oz. obliko, kije prilagojena vsakokratni spodnji strani dna jaška.