SI23964A - Naprava za kardiopulmonalno oživljanje za visokokakovostne zunanje kompresije prsnega koša - Google Patents

Abstract

Naprava za kardiopulmonalno oživljanje zaradi svoje zasnove spodnje ploskve naprave in zaradi vgrajenih naprav za dajanje povratnih informacij o KPO-ju omogoča reševalcu izvajanje visokokakovostnih kompresij prsnega koša z bolj naravnim in preprostejšim položajem rok in z manj možnosti za povzročitev poškodbe pacientu. Držali omogočata reševalcu, da izvaja kompresije prsnega koša z manj energije in z manj bolečinami, hkrati pa ne pride v neposreden stik s pacientom, zaradi česar lahko nadaljuje s kompresijami prsnega koša tudi med polnjenjem defibrilatorja in dajanjem šoka. Kompresije se izvajajo s spodnjo ploskvijo kompresijske škatle, ki lahko prilagodi svojo obliko v skladu z anatomijo pacientovega prsnega koša in vključuje elektrode za kontinuirano beleženje elektrokardiograma prizadete osebe.

Description

Naprava za kardiopulmonalno oživljanje za visokokakovostne zunanje kompresije prsnega koša

Področje izuma

Pričujoči izum se nanaša na napravo za pomoč pri izvajanju kardiopulmonalnega oživljanja (KPO). izum se še zlasti nanaša na uporabo naprave, ki olajša dajanje visokokakovostnih zunanjih kompresij prsnega koša med KPO-jem.

STANJE TEHNIKE

Nenaden zastoj srca (NZS) je eden vodilnih vzrokov smrti po vsem svetu. Ocenjuje se, da se NZS v Evropi, ki združuje 46 držav in ima 730 milijonov prebivalcev, pojavlja med 0,4-krat do 1,0-krat na 1000 prebivalcev na leto, se pravi, da na leto prizadene med 350.000 in 700.000 ljudi. Kot glavni vzrok NZS-ja šteje kardiovaskularna bolezen, še zlasti ishemična bolezen srca, čeprav se lahko pojavi tudi zaradi električnega šoka, uporabe nedovoljenih mamil ali travme. Posledično nenadno srčno smrt (NSS) je mogoče pogosto preprečiti, če s kar najmanjšo zakasnitvijo izvedemo vrsto zaporednih dejanj, imenovanih veriga preživetja. Eno najpomembnejših dejanj v verigi preživetja je zgodnje KPO, ki prepreči poškodbo vitalnih organov, kot so možgani in srce ter je sestavljeno iz dveh dejanj: zunanjih kompresij prsnega koša in umetnega dihanja. Zunanje kompresije prsnega koša se izvajajo, ko prizadeta oseba leži na hrbtu na trdi površini, tako da reševalec ritmično pritiska prsnico (lat. sternum) prizadete osebe proti hrbtenici. To dejanje se imenuje tudi masaža srca, saj se z njo omogoči, da kri teče iz srca in po telesu. Prvič je bila uvedena v poznih 1950-ih letih in tehnika izvajanja masaže srca je ostala do danes praktično nespremenjena. Reševalec, ki izvaja KPO brez kakršnekoli dodatne opreme, izvaja masažo srca s svojimi rokami. Rob svoje dlani položi na sredino prsnega koša prizadete osebe, rob dlani druge roke pa na vrh prve. Z izravnanimi komolci se reševalec z rameni nagne naprej, tako da so neposredno nad prsnim košem prizadete osebe. Na ta način reševalec tvori navidezen trikotnik, tako da njegove roke in telo predstavljajo njegove stranice, njegova ramena in prekrižane roke pa predstavljajo vogale trikotnika. Kompresije prsnega koša se potem izvajajo tako, da se izvaja sila preko reševalčevih rok na prsnico prizadete osebe.

Za najuspešnejše izvajanje KPO-ja je bistvenega pomena, da ga izvajamo v skladu z mednarodnimi smernicami za KPO, ki temeljijo na trenutnih znanstvenih dognanjih. Mednarodne smernice za KPO so se doslej ažurirale vsakih pet let. Najnovejše smernice iz leta 2010 priporočajo, naj bo hitrost

-2kompresij vsaj 100, a ne več kot 120 na minuto, prsnico pri odrasli prizadeti osebi pa je treba pritiskati za 5 do 6 cm (približno eno tretjino globine prsnega koša pri otrocih). Izkazalo se je, da se lahko s tako visokokakovostnim KPO-jem možnosti preživetja osebe z NZS podvojijo ali celo potrojijo.

Pri izvajanju zunanjih kompresij prsnega koša na način, kot je bil prej opisan, pa se pojavi veliko problemov, ki zmanjšujejo njegovo učinkovitost. Pomembno je povedati, da je izvajanje kompresij prsnega koša samo po sebi zmerno težka naloga, ki postane za reševalca še bolj utrudljiva zaradi nenaravnega položaja rok, ki povzročajo bolečino v dlaneh, zapestjih in prstih. Ko se reševalec utrudi, in študije so pokazale, da se to lahko zgodi v prvih dveh minutah KPO-ja, kakovost kompresij prsnega koša upade in reševalec je prisiljen delati odmore za počitek, kar ima zelo negativen učinek na možnosti za preživetje prizadete osebe in za dobro nevrološko okrevanje. Poleg tega med izvajanjem masaže srca brez dodatnih naprav reševalec nima nikakršnega vpogleda v svoja dejanja in ne more biti prepričan, ali izvaja KPO v skladu z mednarodnimi smernicami. Raziskave so pokazale, da znanje o KPO in spretnosti hitro upadajo po tečajih KPO-ja in vajah. Reševalci, celo najbolj izkušeni profesionalci, niso sposobni popolnoma upoštevati smernic KPO-ja že v nekaj tednih po usposabljanju na sodobnih KPO-lutkah. Brez povratne informacije o globini kompresij reševalci včasih radi premočno pritiskajo prsnico, kar lahko privede do poškodb prizadete osebe, kot so poškodba prsnice in zlomi reber. Do poškodbe lahko pride tudi zaradi nepravilnega položaja reševalčevih rok in dejstva, da se vsa sila, ki se prenaša na prsni koš bolnika, izvaja preko majhne površine reševalčevih rok. Nedavne raziskave na področju oživljanja so pokazale, da ima izvajanje kompresij prsnega koša na veliki površini za posledico višje vaskularne tlake v pacientovih žilah. To se v glavnem nanaša na višji tlak v koronarnih arterijah, kar je povezano z večjim preživetjem in boljšim nevrološkim okrevanjem prizadete osebe. Masaža srca je lahko tudi nepravilna zaradi naslanjanja reševalca, kar ima za posledico nepopolno sproščanje prsnega koša med dvema kompresijama. To pogosto vidimo pri reševalcih, ki imajo slabo tehniko, ali pri tistih, ki so utrujeni. Naslanjanje na prsni koš zmanjšuje količino krvi, ki se vrača v pacientovo srce med fazo sproščanja, zato je na voljo manj krvi, ki se porazdeli v vitalne organe med naslednjo kompresijo.

Poleg osnovne podpore življenju, ki obsega masažo srca in umetno dihanje, KPO vključuje tudi uporabo defibrilatorja, naprave, ki prekine nepravilen srčni ritem, ki se imenuje ventrikularna fibrilacija (VF) s pomočjo električnega šoka. Ko se analizira ritem in ugotovi, da je defibrilacija potrebna, se defibrilator napolni in skozi pacientovo srce se spusti električni šok preko lopatic ali blazinic, nameščenih na gol prsni koš pacienta. Medtem, ko se defibrilator polni in še zlasti med izvajanjem šoka, se reševalci ne smejo dotikati pacienta zaradi nevarnosti elektrokucije. Celo kadar

-3defibrilatorje uporablja ekipa dobro izurjenih poklicnih reševalcev, traja premor pri izvajanju kompresij prsnega koša zaradi polnjenja defibrilatorja in izvajanja šoka vsaj 30 sekund. V tem času se pacientov krvni obtok ustavi zaradi neizvajanja kompresij prsnega koša.

Nekaj omenjenih težav pri izvajanju KPO-ja relativno dobro rešujejo mehanske naprave za kompresije prsnega koša. Znane tovrstne naprave pa so prevelike in pretežke, kar omejuje njihovo uporabo na specializirane medicinske ustanove. Še nadaljnja ovira za njihovo širšo uporabo so njihove visoke cene. Kljub vsemu pa take naprave še vedno ne rešujejo vseh zgoraj opisanih problemov s KPO-jem. Da bi ugotovili, ali je defibrilacija potrebna, je ključnega pomena, da se med KPO-jem kontinuirano beleži elektrokardiogram (EKG) pacientovega srca. EKG se beleži z uporabo elektrod ali blazinic, ki so nameščene na pacientovo golo kožo. Ne glede na to, ali kompresije izvaja reševalec ali mehanska naprava, pa med kompresijami srca EKG ne kaže dejanskega beleženja električne aktivnosti srca ampak artefakte, ki jih proizvaja gibanje prsnega koša. Da bi lahko avtomatski zunanji defibrilator ali reševalec analiziral srčni ritem, kar se izvaja med KPO-jem vsaki dve minuti, je treba kompresije prsnega koša prekiniti, zaradi česar pride do popolne ustavitve dotoka krvi v pacientove vitalne organe. Po vsakem premoru je potrebnih veliko kakovostnih kompresij prsnega koša, da se vzpostavi pretok krvi na nivojih, kakršni so bili doseženi pred premorom.

V stanju tehnike je poznana uporaba različnih reanimacijskih naprav. Ameriški patent št. 5,295,481 opisuje napravo za pomoč pri KPO-ju, ki je sestavljena iz stebra, para držal in sesalne čaše. Cilj te naprave je olajšati kompresije prsnega koša in omogočiti aktivno širjenje prsnega koša, ko se čaša umakne od prsi. Ta izum ne vključuje sistema za odkrivanje kakovosti KPO-ja (globine, hitrosti in sile kompresij), niti mu takih sistemov ni mogoče dodati. Prav tako ne vključuje elektrod za kontinuirano beleženje EKG-ja. Pri uporabi te naprave je položaj reševalčevih rok podoben položaju pri vožnji s kolesom. To privede k hitrejši utrujenosti in slabemu nadzoru nad položajem naprave na pacientovih prsih. Poleg tega je ta naprava velika in kot taka neprimerna za delo na terenu. Med izvajanjem umetnega dihanja pa ta naprava tudi ne more stati sama na pacientovih prsih. Pri napravi, opisani v patentni prijavi EP 0 623 334 Al, je uporabljena podobna zasnova, kot je opisano zgoraj. Ravno tako ima sesalno črpalko, ki se pritrdi na pacientove prsi, in držalo. Njegovo držalo je oblikovano kot krožnik, ki ga reševalec prime na nasprotnih straneh. Reševalčeve dlani so obrnjene druga proti drugi, a sta zelo blizu, tako da reševalec še vedno tvori navidezen trikotnik s svojimi rokami in telesom. Na sredi krožnika po izumu je naprava za merjenje tlaka, ki pomaga pri omejevanju prekomerne sile, ki se izvaja na pacienta. Informacija o tlaku pa ima omejeno vrednost in ne daje

-4natančne informacije o globini in hitrosti kompresij. Poleg tega nima elektrod za beleženje EKG-ja. Nekatere druge KPO-naprave jih vključujejo, te so opisane v: U.S. pat. št. 5,634,886; U.S. pat. prijava št. 2009/0234255 Al; U.S. pat. št. 4,019,501; U.S. pat. št. 5,738,637 in U.S. pat. št. 4,664,098.

Primarni tehnični problem, ki ga ta izum rešuje, je, kako izvajati visokokakovostno KPO med izvajanjem zunanjih kompresij prsnega koša s primerno površino za izvajanje sile na pacientovo prsnico, z uporabo naravnega in ergonomskega položaja rok, zaradi česar reševalec izvaja boljše KPO, hkrati pa se manj utrudi in čuti manj bolečin.

Drugi tehnični problem, ki ga ta izum rešuje, je, kako zmanjšati tveganje poškodb pri pacientu, kot so zlom prsnice in reber ali pretrganje notranjih organov, med doseganjem višjih vaskularnih perfuzijskih tlakov v koronarnih arterijah pacientovega srca.

Tretji tehnični problem, ki ga ta izum rešuje, je, kako kontinuirano izvajati kompresije prsnega koša med polnjenjem defibrilatorja in dovajanjem šoka, ne da bi reševalec bil v nevarnosti elektrokucije, in kako kontinuirano izvajati kompresije prsnega koša med analizo srčnega ritma s kontinuiranim beleženjem EKG-ja brez artefaktov prsnih kompresij.

Četrti tehnični problem, ki ga ta izum rešuje, je, kako omogočiti preprostejšo, lažjo, varnejšo in boljšo uporabo razpoložljivih naprav za KPO, vključno naprav s pospeškometrom ali drugimi sistemi za sledenje gibanja, elektrokardiografi ali avtomatskimi zunanjimi defibrilatorji, ki jih je možno trajno ali začasno vgraditi v izum. S takimi napravami izum omogoča kontinuiran vpogled v natančnost zunanjih kompresij prsnega koša ob uporabi povratnih informacij glede globine in hitrosti kompresij in tudi odkrivanja nepopolnega sproščanja prsnega koša.

OPIS IZUMA

Glavni namen tega izuma je izboljšati reševalčevo izvajanje kardiopulmonalnega oživljanja (KPO). Ta izum primarno omogoča reševalcu, da se počasneje utrudi med izvajanjem kompresij prsnega koša, tako da drži svoje roke v naravnem položaju Reševalec prime napravo za držali 2, ki omogočata obračanje reševalčevih rok, tako da se lahko njegove dlani obrnejo proti njegovemu telesu, stran od njegovega telesa ali druga proti drugi (Slika 2). Med izvajanjem kompresij prsnega koša lahko reševalec spremeni položaj svojih rok, ne da bi pri tem moral prekiniti s kompresijami prsnega koša. Zaradi velikosti naprave in razdalje med dvema držaloma 2 reševalec tvori navidezen pravokotnik s

-5svojimi rokami in telesom in ne navideznega trikotnika kot pri izvajanju kompresij prsnega koša z golimi rokami (Slika 1). Izvajanje visokokakovostnih kompresij prsnega koša na tak način terja manj energije, zato se reševalec počasneje utrudi. Ergonomska oblika držal 2 omogoča lažje izvajanje kompresij prsnega koša, saj zmanjšuje bolečino v prstih, dlaneh in zapestjih. Zaradi teh prednosti lahko reševalec izvaja visokokakovostne kompresije prsnega koša dlje časa, kar je izjemno pomembno, saj je včasih KPO uspešno šele po več kot 60 minutah.

Pri uporabi predstavljenega izuma reševalec ne pride v neposreden stik s prizadeto osebo, ampak pritiska njegovo prsnico z napravo, ki ne prevaja elektrike. Zaradi tega lahko reševalec nadaljuje s kompresijami prsnega koša med polnjenjem defibrilatorja in dovajanjem šoka, saj je zaščiten pred elektrokucijo. Spodnja ploskev 6 naprave, ki se namesti na pacientov prsni koš, je lahko izdelana v različnih oblikah in velikostih. V primeru, ko se naprava uporablja na odraslem, je površina spodnje ploskve 6 velika vsaj toliko kot povprečna človeška dlan, prednostno pa večja, da se zmanjša tveganje poškodbe pacienta in povečajo vaskularni tlaki v srcu.

Vgradnja elektrokardiografa in elektrod 7 EKG-ja v spodnjo ploskev 6 naprave omogoča kontinuirano beleženje električne aktivnosti pacientovega srca, ne da bi se beležili artefakti, ki jih proizvajajo kompresije prsnega koša. Reševalcu tako ni treba prekiniti kompresij prsnega koša, da bi analiziral srčni ritem pacienta in potrebo po defibrilaciji. Zaradi samega položaja in velikosti elektrod 7 kot tudi pravega načina izvajanja kompresij prsnega koša z napravo se lahko odpravi potreba po filtriranju zabeleženega EKG-ja, saj že kaže visokokakovostno beleženje pacientovega ritma srca. Naprava vključuje prikladen predal 8 za shranjevanje samolepljivih blazinic defibrilatorja, zaščitnih rokavic, obraznega ščita za umetno dihanje, obrazne maske za umetno dihanje in druge manjše opreme, ki se običajno uporablja med KPO-jem.

Naprava po izumu omogoča začasno ali trajno namestitev drugih naprav vanjo. Zato se lahko uporablja kot nosilec za elektronske naprave, ki vključujejo pospeškometer, merilnik nagiba, laser, infrardeče senzorje, elektromagnetni oddajnik in sprejemnik ali drug sistem za sledenje gibanja med izvajanjem kompresij prsnega koša, umetnega dihanja ali spontanega dihanja pacienta. Elektronska naprava z vgrajenim pospeškometrom ali drugim zgoraj omenjenim sistemom za sledenje gibanja, kot so mobilni telefon, ura, daljinski upravljalnik ali samostoječa naprava za KPO lahko sledi gibanju med izvajanjem kompresij prsnega koša in omogoča povratno informacijo glede pravilnosti izvajane naloge. Z uporabo pospeškometra ali drugih sistemov lahko take naprave ugotovijo hitrost in globino kompresij. Z dodatkom naprave za merjenje tlaka se lahko meri tudi sila, ki se izvaja na pacientov

-6prsni koš, s čimer se dobi povratna informacija o popolnosti sproščanja prsnega koša med dvema zaporednima kompresijama. Vse informacije, ki jih zbirajo KPO-naprave, so lahko kontinuirane in se posredujejo reševalcu v dejanskem času z vidno, slišno in tipno povratno informacijo. Ekran elektronskih naprav lahko kaže vizualne informacije o reševalčevih dejanjih pa tudi referenčne vrednosti. Slišne informacije in zvočni ukazi se lahko uporabljajo za dajanje nadaljnjih navodil in alarmov reševalcu. Taka povratna informacija omogoča reševalcu, da prilagodi svoja dejanja v skladu z mednarodnimi smernicami za KPO, katerim je zelo pomembno slediti, saj temeljijo na najnovejših znanstvenih dognanjih, ki zagotavljajo najboljše preživetje in dobre možnosti okrevanja. Dodatna prednost uporabe takih naprav v kombinaciji s predstavljenim izumom je zmanjšano tveganje poškodb pri pacientu. Pri izvajanju kompresij prsnega koša brez povratne informacije o KPO reševalci včasih radi preveč pritiskajo na prsni koš, kar pogosto vodi k poškodbi na pacientu, vključno k zlomu prsnice in rebra ali pretrganju notranjih organov. Uporaba predstavljenega izuma že sama po sebi zmanjšuje tako tveganje, ker se sila, ki se izvaja na prsni koš, porazdeli na veliko večjo površino naprave. Spodnja ploskev 6 naprave je zasnovana brez ostrih robov in je lahko dodatno prekrita s slojem mehkega materiala, ki lahko prilagodi svojo obliko prsnemu košu posameznega pacienta. Če v izum dodamo še KPO-napravo za povratne informacije, se še dodatno zmanjša tveganje pred izvajanjem prekomerne sile in s tem poškodovanja pacienta.

Kot nosilec za druge elektronske naprave prinaša predstavljeni izum številne prednosti za njihovo uporabo. V primeru sodobnega pametnega telefona, ki ima vgrajen sistem za sledenje gibanja, predstavljeni izum omogoča njegovo preprostejšo in lažjo uporabo. Pri uporabi izuma reševalcu ni treba držati pametnega telefona v svojih rokah in dodatno izvajati naloge izvajanja kompresije prsnega koša bolj oteženo in utrujajoče. Ker je pametni telefon nameščen znotraj izuma, reševalec jasno vidi njegov ekran in sliši zvoke, ki jih oddaja, glasneje, saj izum ojača njegovo glasnost z uporabo posebno zasnovanih utorov 4, ki usmerjajo zvok proti reševalčevim ušesom. Predstavljeni izum omogoča tudi boljšo zaščito naprav, ki so v njem nameščene, pred udarci, telesnimi tekočinami in drugimi silami ali elementi, tako da so čvrsto pritrjeni znotraj trdega ohišja po izumu.

Izum bo nadalje opisan s pomočjo izvedbenih primerov iz slik:

Slika 1: Prikaz uporabe prednostne naprave za kardiopulmonalno oživljanje.

Slika 2: Prikaz možnih drugačnih položajev reševalčevih rok med uporabo prednostne naprave za kardiopulmonalno oživljanje.

-7Slika 3: Perspektivni pogled na prednostno napravo za kardiopulmonalno oživljanje od zgoraj.

Slika 4: Perspektivni pogled na prednostno napravo za kardiopulmonalno oživljanje od spodaj.

Izvedbeni primer 1

Slika 3 prikazuje KPO-napravo v perspektivnem pogledu od zgoraj, prikazani so njen zgornji del in stranske ploskve. Ohišje 1 naprave je jasno vidno, ravno tako držali, ki ju reševalec med izvajanjem kompresij prsnega koša prime z rokami. Ergonomsko oblikovani držali 2 omogočata izvajanje kompresij prsnega koša tako, da so manj fizično zahtevne za reševalca. Držali 2 se proti prednji strani zožita z rahlo konveksno zgornjo ploskvijo, konkavno spodnjo ploskvijo in zaobljenimi robovi, kar jima omogoča, da ju reševalec prime z rokami na naraven in udoben način. Dve držali 2 sta nameščeni od 10 do 20 centimetrov narazen, s čimer se reševalčeva ramena in roke poravnajo, kar še dodatno zmanjša njegovo utrujenost med izvajanjem kompresij prsnega koša. K ergonomski obliki držal 2 na koncu prispeva še zunanji sloj mehkega in penastega materiala, ki zmanjšuje napor in bolečino v reševalčevih rokah zaradi pritiskov med KPO-jem.

Slika 1 prikazuje uporabo naprave, pri kateri reševalka kleči poleg prizadete osebe. Reševalka, ki drži napravo, tvori navidezen pravokotnik s svojimi rokami in telesom. Njene roke so v celoti iztegnjene in njena ramena so poravnana z njenimi rokami, medtem ko izvaja silo prek svojih dlani.

Slika 2 prikazuje različne načine, na katere lahko reševalec prime držali 2 naprave, da bi izvajal silo na prsni koš prizadete osebe. Držali 2 omogočata obračanje reševalčevih rok, tako da se lahko njegove dlani obrnejo proti njegovemu telesu ali druga proti drugi, medtem ko lahko prsti primejo držali 2 ali so prosto iztegnjeni med izvajanjem kompresij prsnega koša. Reševalec lahko izmenjuje različne položaje svojih rok med izvajanjem kompresij prsnega koša, ne da bi moral izvajanje prekiniti.

Predstavljena KPO-naprava je zasnovana tako, da vključuje zibko 3 za začasno ali trajno vgradnjo elektronskih naprav, ki obsegajo pospeškometer ali drug sistem za sledenje gibanja, elektrokardiograf ali defibrilator. Vgrajene elektronske naprave so pričvrščene in zaščitene znotraj zibke 3, ki ima lahko tudi dodaten pokrov, ki daje dodatno zaščito pred silami, udarci, tekočinami in elementi. Predstavljena KPO-naprava je lahko zasnovana tudi tako, da vključuje zamenljive adapterje za različne elektronske naprave, vključno pametne telefone. Zibka 3 je opremljena s posebno oblikovanimi utori 4, ki imajo dvojno vlogo, namreč usmerjajo zvočne signale iz elektronske naprave

-8proti reševalcu in omogočajo preprostejše odstranjevanje začasno vgrajene elektronske naprave, kot je na primer pametni telefon, iz zibke 3. Zaradi oblike utorov 4 je glasnost glasovnih KPO-informacij in usmerjevalnih signalov iz zvočnikov elektronske naprave večja. Ti zvočni signali usmerjajo reševalca, da popravi svoja dejanja, na primer da pritiska hitreje, počasneje, globlje ali plitveje. Zvočni signali vključujejo tudi metronom, ki igra pri hitrosti od ΙΟΟ-krat do 120-krat na minuto in daje reševalcu pravilen ritem za izvajanje kompresij prsnega koša.

Slika 4 kaže KPO-napravo v perspektivnem pogledu od spodaj s kompresijsko škatlo 5 in njegovo spodnjo ploskvijo 6, ki je nameščena na pacientovih prsih med izvajanjem kompresij prsnega koša. Velikost spodnje ploskve 6 je nekoliko večja od povprečne človeške roke in temelji na povprečni velikosti prsnice ženskega telesa. Robovi kompresijske škatle 5 so zaobljeni, da preprečujejo morebitno poškodbo pacienta. Celoten zunanji sloj kompresijske škatle 5 je lahko dodatno ojačan, da je še manj travmatičen za pacienta, kar se doseže z ergonomsko obliko in uporabo na pritisk občutljivih materialov, ki se lahko hitro prilagodijo obliki telesa, na katerega pritiskajo.

Anatomija prsnega koša se med posameznimi pacienti močno spreminja, vse od dvignjenih do ugreznjenih prsnic. Prilagoditev zunanjega sloja kompresijske škatle 5 vsakemu posameznemu pacientu bi izboljšala kakovost kompresij prsnega koša pa tudi zmanjšala tveganje poškodb. Velikost in oblika spodnje ploskve 6 je lahko v različnih izvedbenih primerih različna glede na različne velikosti pacientov (odrasli in otroci) pa tudi glede bodočih znanstvenih dognanj glede najboljše prakse pri izvajanju kompresij prsnega koša. Po enem od izvedbenih primerov so elektrode 7 EKG vgrajene v spodnjo ploskev, da omogočajo kontinuirano beleženje pacientovega EKG-ja. S tem se lahko kontinuirano izvajajo kompresije prsnega koša brez potrebe po prekinitvi zaradi analize ritma.

V nadaljnjem izvedbenem primeru kompresijska škatla 5 vključuje poseben predal 8 za shranjevanje samolepljivih blazinic defibrilatorja, zaščitnih rokavic, obraznega ščita za umetno dihanje, obrazne maske za umetno dihanje in druge manjše opreme, ki se uporablja med KPO-jem.

Zgoraj omenjeni izvedbeni primeri se lahko kombinirajo v kakršnikoli kombinaciji glede na želeno stopnjo kompleksnosti naprave in se med seboj ne izključujejo.

Naprava je izdelana iz materialov, ki so lahki, a hkrati elastični in dovolj trdni, da vzdržijo sile, ki se razvijajo med izvajanjem kompresij prsnega koša (5-50 kilogramov). Poleg tega mora biti naprava lahka za čiščenje in odporna na udarce, telesne tekočine in naravne elemente.

Claims (10)

1. ZAHTEVKI

   1. Naprava za kardiopulmonalno oživljanje, ki obsega:

   - ohišje (1), ki vključuje dve držali (2) in po izbiri zibko (3) za elektronske naprave;

   - kompresijsko škatlo (5).
2. 2. Naprava za kardiopulmonalno oživljanje po zahtevku 1, označena s tem, da sta ohišje (1) in kompresijska škatla (5) med seboj povezana, tako da se sila navzdol, ki jo izvaja reševalec na držali (2), prenaša preko spodnje ploskve (6) naprave na pacientov prsni koš.
3. 3. Naprava za kardiopulmonalno oživljanje po zahtevku 1 in 2, označena s tem, da sta držali (2) razmaknjeni za vsaj 10 cm, da omogočata, da so reševalčeva ramena in roke v isti ravnini in držali (2) lahko reševalec z rokami prime na naraven in udoben način, prednostno zato, ker se proti prednjemu delu zožita, z rahlo konveksno zgornjo ploskvijo, konkavno spodnjo ploskvijo in zaobljenimi robovi.
4. 4. Naprava za kardiopulmonalno oživljanje po zahtevku 1 in 2, označena s tem, da lahko zibka (3) za elektronske naprave vsebuje izmenljivo ali hkrati eno ali več naprav, ki imajo pospeškometer, merilnik nagiba, laser, infrardeče senzorje, elektromagnetni oddajnik in sprejemnik ali drug sistem za sledenje gibanja med izvajanjem kompresij prsnega koša, umetnega dihanja ali spontanega dihanja pacienta in so začasno ali trajno vgrajene v napravi.
5. 5. Naprava za kardiopulmonalno oživljanje po zahtevkih 1-4, označena s tem, da lahko zibka (3) za elektronske naprave vsebuje naprave, ki dovajajo električni šok v pacientovo srce in so začasno ali trajno vgrajene v napravi.
6. 6. Naprava za kardiopulmonalno oživljanje po zahtevkih 1-4, označena s tem, da lahko zibka (3) za elektronske naprave vsebuje mobilni telefon z zaslonom, ki je v celoti viden, ko je vstavljen v napravo in dva utora (4) za usmerjanje zvoka proti reševalčevim ušesom in za lažjo odstranitev mobilnega telefona po uporabi.

   -107. Naprava za kardiopulmonalno oživljanje po zahtevkih 1-4, označena s tem, da so lahko v zibki (3) za elektronske naprave shranjene naprave, ki merijo sile, ki se izvajajo preko kompresijske škatle (5) in njene spodnje ploskve (6) na pacientov prsni koš med izvajanjem kompresij prsnega koša.
7. 8. Naprava za kardiopulmonalno oživljanje po zahtevkih 1 in 2, označena s tem, da ima kompresijska škatla (5) obliko pravokotne škatle z zaobljenimi robovi in je narejena iz materiala, ki prilagaja obliko svoje spodnje ploskve (6) velikosti prsnice povprečnega ženskega telesa v skladu z anatomijo pacientovega prsnega koša.
8. 9. Naprava za kardiopulmonalno oživljanje po zahtevkih 1 in 2, označena s tem, da je kompresijska škatla (5) visoka vsaj 3 centimetre, zaradi česar reševalec ne pride v neposreden stik s pacientom, medtem ko izvaja silo navzdol na držali (2).
9. 10. Naprava za kardiopulmonalno oživljanje po predhodnih zahtevkih, označena s tem, da ima kompresijska škatla (5) v svoji spodnji ploskvi (6) vgrajene EKG-elektrode (7), ki pridejo v stik s pacientovo kožo med izvajanjem kompresij prsnega koša.
10. 11. Naprava za kardiopulmonalno oživljanje po predhodnih zahtevkih, označena s tem, da kompresijska škatla (5) vključuje predal (8) za shranjevanje samolepljivih blazinic defibrilatorja, zaščitnih rokavic, obraznega ščita za umetno dihanje, obrazne maske za umetno dihanje in druge manjše opreme, ki se uporablja med KPO-jem.