SI23098A

SI23098A - Kleparski krivilni stroj

Info

Publication number: SI23098A
Application number: SI200900180A
Authority: SI
Inventors: Filip Osvald
Original assignee: Filip Osvald
Priority date: 2009-07-02
Filing date: 2009-07-02
Publication date: 2011-01-31
Also published as: WO2011002420A3; WO2011002420A2

Abstract

Predmet izuma je kleparski krivilni stroj ki omogoča krivljenje pločevine do kota 180 stopinj. Značilen je po tem, da je gornja čeljust (2) pred vpetjem v os (8) ukrivljena nazaj in je nastala oblina ki je čeljust (9); za čeljustjo (9) je stranica ukrivljena v nasprotno smer in je v svojem izteku vrtljivo vpeta v osi 8; dodatna stranica (7) je togo vpeta na konstrukcijo stroja in je oblikovana zrcalno čeljusti (9) in tvori drugo oblo čeljust (10). Med čeljustjo (9) in čeljustjo (10) proti osi (8) odprtina v kotu (b) med 25 in 75 stopinj, prednostno 30 stopinj in je globina (G) kota (b) od 5-50 mm, prednostno 16 mm.

Description

KLEPARSKI KRIVILNI STROJ

Predmet izuma je kleparski krivilni stroj ki omogoča krivljenje pločevine do kota 180° in je prednostno namenjen uporabi na terenu, torej tam, kjer se krivljena pločevina uporabi.

Kleparski krivilni stroji so prenosni in torej manših dimezij in mase ter so zato primerni za krivljenje tanjših pločevin debeline do približno 1 mm in širine do približno 2 m. Znani kleparski krivilni stroji imajo običajno fiksno spodnjo čeljust na katero se položi pločevina ki naj bo krivljena ter proti spodnji čeljusti pomično gornjo čeljust ki pritisne pločevino ob spodnjo čeljust. Stroj ima še krivilno stranico ki s svojo rotacijo upogne pločevino preko roba gornje čeljusti. Predstavniki tako zasnovanih krivilnih strojev so opisani v objavljenih patentnih prijavah WO 02/062502 in US 2005/0160781.

Opisani krivilni stroji pač glede na svoj princip delovanja omogočajo krivljenje pločevine le do približno 150°. Predvsem za robljenje pločevine pa je potrebno krivljenje oz. upogib pločevine za 180°. Takšnega upogiba pa opisani znani krivilni stroji ne zmorejo. V nadaljevanju bo za pločevino ki se v stroju krivi uporabljen naziv obdelovanec.

Naloga in cilj izuma je takšen kleparski krivilni stroj, ki bo zmogel krivljenje do 180° in pri tem ne bo poškodoval obdelovane, to je krivljene pločevine.

Po izumu je naloga rešena s kleparskim krivilnim strojem po neodvisnem patentnem zahtevku.

Izum bo opisan s pomočjo izvedbenega primera in slik, ki prikazujejo:

Slika 1: znano dodatno krivljenje na 150° upognjenega obdelovanca,

Slika 2: znano dodatno krivljenje obdelovanca na 180° ,

Slika 3: prerez obdelovanca po znanem dodatnem krivljenju na 180°,

Slika 4: prerez obdelovanca po dodatnem krivljenju na 180° s strojem po izumu, Slika 5: stroj po znani prvi fazi krivljenja obdelovanca na 150° ,

-2Slika 6: stroj po znani drugi faza krivljenja obdelovanca na 150° ,

Slika 7: stroj po prvi fazi krivljenja po izumu obdelovanca na 180°,

Slika 8: stroj po drugi fazi krivljenja po izumu obdelovanca na 180°,

Slika 9: detajl čeljusti za krivljenje od 150° na 180°,

Slika 10: shematski prikaz prijetja čeljusti pri krivljenju od 150° na 180°.

Na vseh slikah je prikazan krivilni stroj oz. njegovi elementi v prerezu, brez detajlov nosilne konstrukcije in pogonov, ki so znani in običajni za opisani tip krivilnih strojev.

Kot prikazujeta sliki 5 in 6 se obdelovanec 1 na znan način ukrivi do kota 150°. Dodatno se z znanim strojem lahko ukrivi na 180° tako, da se na 150° ukrivljen obdelovanec vstavi med spodnjo čeljust 3 in gornjo čeljust 2 kot je prikazano na sliki 1 ter obe čeljusti 2 in 3 stisne drugo ob drugo z rotacijskim gibom gornje čeljusti 2. Ta stisk je prikazan na sliki 2 in je običajen za prijem obdelovanca 1 pred krivljenjem do kota 150°. Rezultat stiska obdelovanca je prikazan na sliki 3; pregib 4 obdelovanca 1 ima zunanji radij enak debelini obdelovanca 1 ali celo manjši od nje, notranji radij pa je nič. To pa povzroči mehanske poškodbe obdelovanca 1 na robu krivljenja v pregibu 4, predvsem poškodbe galvanske zaščite ali barve obdelovanca. Druga pomanjkljivost takšnega znanega načina krivljenja na 180° je, da je obdelovanec 1 na svojih zunanjih robovih premočno stisnjen in zato poškodovan, proti njegovi sredini pa je premalo stisnjen, kar je posledica premajhne togosti čeljust 2 in 3 lahkih terenskih kleparskih krivilnih strojev.

Zaželjeno je torej po celotni dolžini krivljenja obdelovanca 1 enakomerno krivljenje do 180° in to tako, da bo pregib 5 kot je prikazan na sliki 4 z zunanjim radijem večjim od debeline obdelovanca 1 in notranjim radijem večjim od nič. Pravtako je zaželjeno, da znani krivilni stroj z minimalnim konstrukcijskim dodatkom zmore tašno krivljenje.

Krivilni stroj po slikah 5 in 6 ima znane elemente gornjo čeljust 2, spodnjo čeljust 3 in krivilno stranico 6. Kot kaže slik 5 se obdelovanec 1 položi na spodnjo čeljust 3, gornja čeljust 2 rotira okrog osi 8 navzdol in prtisne obedlovanec 1 na spodnjo čelust 3 in s tem fiksira obdelovanec 1. Kot kaže slika 6 krvilna stranica 6 zarotira navzgor in ukrivi obdelovanec 1 preko gornje čeljusti 2 do kota približno 150° . Ko pritisk gornje čeljusti

-3popusti, je mogoče izvleči obdelovanec 1 ki ima rob po celotni dolžini upognjen na približno 150°.

Po izumu je gornja čeljust 2 posebej konstruirana in drugače vpeta od znanega načina gradnje krivilnih strojev. Gornja čeljust 2 je torej oblikovana tako, da je pred vpetjem v os 8 ukrivljena nazaj pod kotom a 90-180° prednostno 153°, ali merjeno po notranjem obodu pod kotom a' 0-90° prednostno 37° . S tem krivljenjem je nastal radij R1 kot je prikazano na sliki 6. Ta oblina z radijem R1 je čeljust 9 po slikah 7 in 8. Radij R1 ima velikost 0-30 mm, prednostno 12 mm.Takoj za čeljustjo 9 pa je stranica ukrivljena v nasprotno smer, kjer je radij krivljenja, oziroma radij R2 od 0-30 mm, prednostno 10 mm kot kaže slika 6 in je globina H krivine radija R2 od 0-30 mm, prednostno 6mm kot kaže slika 5. Ta radij R2 krivljenja je ob enem tudi vrtišče v osi 8 ali sedež vrtenja gornje čeljusti 2. Med radijem R1 in radijem R2 je tako nastala razdalja E od 0-50 mm, prednostno 22 kot kaže slika 5. Dodatna stranica 7 je togo vpeta na konstrukcijo stroja in je oblikovana zrcalno gornji čeljusti 2. Razlika med stranico 7 in gornjo čeljustjo 2 je samo v vpetju in dolžini krakov A, ki je od 50-300 mm prednostno 100 mm in B, ki je 10-200 mm, prednostno 20 mm kot kaže slika 5. Na dodatni stranici 7 je tudi izdelan radij R1 in tvori čeljust 10. Gornja čeljust 2 in dodatna stranica 7 sta povezani z osjo 8. Dodatna stranica 7 je z osjo 8 nosilec gornje čeljusti 2. Os 8 je od centra stroja C, to je vrtišča upogibne stranice 6, oddaljeno po x osi za razdaljo M od 50-400 mm, prednostno 132 mm ter po osi y za razdaljo N od 0-300 mm prednostno 67mm po sliki 8. Obe čeljusti 9 in 10 imata enako razdaljo od osi 8. Ko je gornja čeljust 2 v poziciji ob spodnji čeljusti 3, to je ko sta čeljusti 9 in 10 v razprtem položaju, je med čeljustjo 9 in čeljustjo 10 proti osi 8 odprtina v kotu b med 25 ⁰ in 75 °, prednostno 30 ⁰ kot je prikazano na sliki 9. S tem, ko je definiran navedeni kot b med čeljustjo 9 in 10, je potrebno definirati tudi globino G kota b po slikah 6 in 9, torej kako globoko je obdelovanec 1 vstavljen med čeljusti 9 in 10. Ta globina je sicer že definirana z prejšnjimi radiji in medsebojnimi razdaljami, vendar je tu še posebej poudarjena, ker je zelo pomembna. Globina G je od 5-50 mm, prednostno 16mm. V to odprtino, torej med čeljusti 9 in 10 se vstavi na približno 150° ukrivljeni obdelovanec 1, pri čemer njegov rob sega preko čeljusti 9 in 10 v smeri osi 8. Po izumu je na znan način gnana čeljust 9 preko gornje čeljusti 2 in sicer tako, da se čeljust 9 rotacijsko približuje čeljusti 10. Tako čeljusti 9 in 10 s svojima oblinama • ·

-4stisneta obdelovanec 1. Obdelovanec 1 je tako po svoji celotni dolžini stisnjen na 180 ⁰ med obema oblima čeljustima 9 in 10. Na sliki 8 je to prikazano z rotacijo gornje čeljusti 2 in s tem čeljusti 9. Ker sta čeljusti 9 in 10 obli in ukrivljeni po opisani geometriji, čeljusti 9 in 10 stisneta obdelovanec po celotni dolžini po premici in ne po površini, pri čemer je ta premica odmaknjena od roba njegovega ukrivljenega dela najmanj za razdaljo G/2 po sliki 6, ali kot je shematsko prikazano na sliki 10. Na 180 ⁰ upognjeni rob, torej pregib obdelovanca tako ni poškodovan in je njegov radij nekoliko večji od debeline obdelovanca 1, kar je shematsko prikazano na sliki 4.

Dodatne čeljusti 9 in 10 po izumu je mogoče izdelati kot konstrukcijsko dopolnitev znanih kleparskih krivilnih strojev z znanimi pogoni na znan način.

Claims

1. Krivilni stroj ki omogoča krivljenje pločevine do kota 180°, pri čemer ima stroj spodnjo in gornjo čeljust ter krivilno stranico kar omogoča krivljenje pločevine do približno 150°, označen s tem, da je gornja čeljust (2) pred vpetjem v os (8) ukrivljena nazaj in ima oblino ki je čeljust (9); za čeljustjo (9) je stranica v svojem izteku vrtljivo vpeta v osi 8; dodatna stranica (7) je togo vpeta na konstrukcijo stroja in je oblikovana zrcalno čeljusti (9) in tvori drugo oblo čeljust (10).

2. Stroj po zahtevku 1, označen s tem, da je med čeljustjo (9) in čeljustjo (10) proti osi (8) odprtina v kotu (b) med 25 ⁰ in 75 °, prednostno 30 ⁰ in je globina (G) kota (b) od 550 mm, prednostno 16 mm.

3. Stroj po zahtrevku 1, označen s tem, da je čeljust (9) na znan način gnana tako, da se čeljusti (9) in (10) rotacijsko približata druga drugi ter s svojima oblinama stisneta obdelovanec (1).