SI22915A - Nosilec visokotlačne črpalke pri motorju z notranjim zgorevanjem - Google Patents

Abstract

Pri nosilcu visokotlačne črpalke motorja z notranjim zgorevanjem je gnezdo za prejem komplementarnih delov tako zasnovano da vdolbina gledano v smeri v globino poteka v smeri pravokotno glede na ravnino stene nosilca v samivdolbini gnezda pa je neposredno ob omenjeni luknji med omenjenima stenama predvideno pozicionirno rebro za formiranje naslona pozicionirne puše med vgradnjo Nadalje stapoleg v bistvu po obodu stene potekajočega ojačitvenegarebra predvideni še dve ojačitveni rebri ki potekata vsaj približno pravokotno drugo na drugo in sicer prvo rebro poteka tangencialno glede na omenjeno osrednjo luknjo vsteni in približno v vertikalni smeri preostalo rebro pa je razporejeno pod omenjeno luknjo in na odmiku od slednje ter poteka vsajpribližno v horizontalni smeri Obenem sta za razliko od mehansko obdelanih spodnjih površin zgornji površini pritrdilnih ušes mehanskoneobdelani Tovrsten nosilec je možno izdelati s pomočjo preprostih in cenenih livarskih orodij oz kokil v tehnološkem procesu klasičnega tlačnega litja aluminija ali ustrezne aluminijeve legure pri tem pa njegova statična togost ustrezala togosti doslej znanega izdelka njegova trajna dinamična trdnost pa je znatno izboljšana

Description

Nosilec visokotlačne črpalke pri motorju z notranjim zgorevanjem

Predmetni izum v okviru strojništva spada na področje motorjev z notranjim izgorevanjem, namreč h konstrukcijskim podrobnostim le-teh, sestavnim delom in priboru zanje.

Pri tem je izum osnovan na problemu, kako nosilec tlačne črpalke pri motorju z notranjim zgorevanjem v primerjavi z doslej znanim nosilcem poenostaviti do te mere, da ga bo ga bo možno izdelati s pomočjo karseda preprostih in cenenih livarskih orodij oz. kokil v tehnološkem procesu klasičnega tlačnega litja aluminija ali ustrezne aluminijeve legure, pri tem pa naj bi statična togost ustrezala togosti doslej znanega izdelka, trajna dinamična trdnost pa naj bi bila še izboljšana.

Znan je nosilec visokotlačne črpalke pri motorju z notranjim zgorevanjem, ki je tačas uporabljan pri motorjih francoskega proizvajalca PSA (Peugeot Citroen Automobiles S A) in je torej javnosti dostopen v okviru komercialne uporabe, medtem ko ga v okviru patentne literature doslej kot takega ni bilo možno identificirati.

Iz navedenega razloga in obenem zaradi razumljivosti opisa predlagane rešitve je znani nosilec posebej ponazorjen na priloženi skici (Sl. 1), s pomočjo katerega bo pojasnjena zasnova znanega nosilca vključno z njenimi pomanjkljivostmi.

Znani nosilec Γ obsega prirobnično območje 2', ki ga tvori stena 20' z osrednjo luknjo 200' za prehod neprikazane gredi črpalke, obenem pa je stena 20' okoli omenjene luknje 200' opremljena z nasedi 2Γ, 22', 23', 24', od katerih vsak obsega vsaj eno skoznjo luknjo 210', 220', 230', 240' in ki so ustrezno obdelani in prirejeni za naleganje neprikazanega okrova črpalke na omenjenem nosilcu Γ. Omenjena stena 20' prirobničnega območja 2' je zaradi potrebne togosti nosilca 1' v območju pritrditve okrova črpalke ojačena z obodnim rebrom 25', hkrati pa še s parom prečnih reber 26', 27', ki potekata tangencialno glede na omenjeno osrednjo luknjo 200'. Namen omenjenih reber 25', 26', 27'je zagotavljati potrebno togost nosilca 1 navzlic razmeroma tenki steni 20' in obenem tudi njegovo trdnost v pogledu zmožnosti prenašanja trajnih dinamičnih obremenitev, kakršnim je med uporabo izpostavljen.

Nadalje je znani nosilec 1' opremljen s pritrdilnima ušesoma 3', 4', ki se nahajata v njegovem spodnjem območju in potekata v ravnini, ki je pravokotna glede na ravnino stene 20. Omenjeni ušesi 3', 4' štrlita vsaksebi vsak na svoji strani omenjene stene 20' in sta predvideni za pritrditev samega nosilca 1' na vsakokratno podlago, namreč na ustrezno ležišče bodisi na okrovu ali nosilcu motorja ali na drugi primerni lokaciji v vozilu. Pri tem vsako od omenjenih ušes 3', 4' obsega vsaj eno luknjo 30', 40' kot tudi obdelani naležni površini 3Γ, 32'; 4Γ, 42'. Spodnji površini 32', 42’ služita za natančno in enakomerno naleganje samega nosilca 1' na vsakokrat razpoložljivo podlago, nasprotni zgornji površini 31', 41' pa za naleganje elementov neprikazanega vijačnega spoja, s katerim je nosilec 1' pričvrščen na pričvrščen na omenjeno podlago. S tem v zvezi je bilo ugotovljeno, da obdelava omenjenih naležnih površin 3Γ, 32'; 41', 42', še zlasti pa zgornjih naležnih površin 3 Γ, 41' na prehodu v steno 20', privede do prekinitve kontinuitete površinske plasti ulitka nosilca 1', kar v znatni meri poveča izpostavljenost takoimenovanemu zareznemu učinku, kar še zlasti v primeru trajnih dinamičnih obremenitev sprva privede do pojava razpok in kasneje do loma. Še nadalje je nosilec 1' opremljen z gnezdom 5' za prejem neprikazanega somika pozicionime puše. Omenjeno gnezdo 5' je izvedeno kot vdolbina 50' in ki v prikazanem primeru - gledano v smeri v globino - poteka vzporedno z ravnino stene 20' nosilca 1' in obsega med seboj vzporedno razmaknjeni zgornjo steno 51' in spodnjo steno 52', med katerima poteka skoznja luknja 53'. Vgradnja somika in pripadajoče puše v omenjeno luknjo 53' med omenjenima stenama 5Γ, 52' je izjemno zapletena, saj puša brez slehernega naslona pogosto izpade iz območja omenjene vdolbine 50'. Povrhu vsega ima tovrstna izvedba omenjenega gnezda 5' glede na položaj vdolbine 50' med izdelavo nosilca 1' v procesu tlačnega litja za posledico neizogibno uporabo stranskega jedra oz. drsnika, ki mora biti premakljiv v smeri puščice A. na Sl. 1. Povrhu tega sta potrebni še dve dodatni stranski jedri, od katerih je tisto za izdelavo vdolbine 50' premakljivo v smeri puščice B, nadaljnje za potrebe izdelave vsaj približno v ravnini stene 20' potekajoče luknje 6' predvideno jedro pa v smeri puščice C po Sl. 1.

Izhajajoč iz povedanega bi bilo torej pri nosilcu 1' z ustrezno poenostavljeno konstrukcijsko zasnovo smiselno odpraviti naštete pomanjkljivosti, pri tem pa ohraniti statično togost in povečati odpornost proti trajnim dinamičnim obremenitvah ob sočasni poenostavitvi kokile, kar bi obenem navkljub omenjenim tehničnim izpopolnitvam lahko privedlo do občutnega znižanja proizvodnih stroškov.

Predmetni nosilec visokotlačne črpalke pri motorju z notranjim zgorevanjem, je prednostno prav tako izvedljiv po tehnologiji tlačnega litja aluminija oziroma druge ustrezne legure na osnovi aluminija v vsaj dvodelno kokilo in obsega

- prirobnično območje, ki ga tvori stena, ki je opremljena z osrednjo luknjo s prednostno naknadno mehansko obdelanimi nasedi, ki so na vsakokrat ustrezen način razporejeni okoli omenjene luknje,od katerih vsak obsega vsaj eno skoznjo luknjo, na omenjeni steni pa so razen tega predvidena tudi ojačitvena rebra, od katerih eno rebro poteka približno po obodu stene, kot tudi

- vsaj dve pritrdilni ušesi, razporejeni v spodnjem območju nosilca in v ravnini, ki je pravokotna glede na ravnino stene, in štrlita vsaksebi vsak na svoji strani omenjene stene, pri čemer vsako od omenjenih ušes obsega vsaj eno luknjo ter spodnjo naležno površino, prirejeno za natančno naleganje samega nosilca na vsakokratni podlagi, in zgornjo naležno površino, ki se nahaja na prehodu v steno in je predvidena za naleganje elementov vijačnega spoja za pričvrstitev nosilca na podlago, obenem pa tudi

- vsaj eno gnezdo za prejem komplementarnih elementov, še zlasti vsakokrat razpoložljivega somika pozicionime puše, ki je na voljo kot vdolbina, ki - gledano v smeri v globino - poteka pravokotno glede na ravnino stene nosilca in obsega med seboj vzporedno razmaknjeni zgornjo steno in spodnjo steno, med katerima poteka skoznja luknja.

Po izumu je omenjeno gnezdo tako zasnovano, da vdolbina gnezda - gledano v smeri v globino - poteka v smeri pravokotno glede na ravnino stene nosilca, v sami vdolbini gnezda pa je neposredno ob omenjeni luknji med omenjenima stenama predvideno pozicionimo rebro za formiranje naslona pozicionime pušo med vgradnjo. Nadalje sta poleg v bistvu po obodu stene potekajočega ojačitvenega rebra predvideni še dve ojačitveni rebri, ki potekata vsaj približno pravokotno drugo na drugo, in sicer prvo rebro poteka tangencialno glede na omenjeno osrednjo luknjo v steni in približno v vertikalni smeri, preostalo rebro pa je razporejeno pod omenjeno luknjo in na odmiku od slednje ter poteka vsaj približno v horizontalni smeri, in sicer prednostno kar v ravnini pritrdilnih ušes, katerih zgornji površini sta za razliko od mehansko obdelanih spodnjih površin mehansko neobdelani.

Izum bo v nadaljevanju podrobneje opisan na osnovi priložene skice, kjer kažejo Sl. 1 obstoječ, namreč kot stanje tehnike opredeljen nosilec visokotlačne črpalke pri motorju z notranjim zgorevanjem, v perspektivi;

Sl. 2 predmetni, namreč v skladu s predlagano rešitvijo zasnovan nosilec visokotlačne črpalke pri motorju z notranjim zgorevanjem, v perspektivi;

Sl. 3 nosilec po Sl. 2, prav tako v perspektivi, vendar z nasprotne strani;

Sl. 4 nosilec v ortogonalnem pogledu po Sl. 3;

Sl. 5 pa nosilec v prerezu v ravnini V - V po Sl. 4

Predmetni nosilec 1 po izumu je tako zasnovan, da ga je možno izdelati po tehnologiji tlačnega litja aluminija oziroma druge ustrezne legure na osnovi aluminija v preprosto dvodelno kokilo brez drsnikov oziroma stranskih jeder.

Nosilec 1 po izumu, ki je prikazan na Sl. 2-5, podobno kot doslej znani nosilec po Sl. 1 obsega prirobnično območje 2, ki ga tvori stena 20 z osrednjo luknjo 200 za prehod neprikazane gredi črpalke. Stena 20 je opremljena z nasedi 21, 22, 23, 24, ki so na vsakokrat ustrezen način razporejeni okoli omenjene luknje 200 od katerih vsak obsega vsaj eno skoznjo luknjo 210, 220, 230, 240. Nasedi 21, 22, 23, so ustrezno obdelani in prirejeni za naleganje neprikazanega okrova črpalke na omenjenem nosilcu 1.

Omenjena stena 20 prirobničnega območja 2 je zaradi potrebne togosti nosilca 1 v območju pritrditve okrova črpalke ojačena z obodnim rebrom 25, hkrati pa še z dodatnima rebroma 26, 27, ki potekata vsaj približno pravokotno drugo na drugo, in sicer rebro 26 poteka tangencialno glede na omenjeno osrednjo luknjo 200 in približno v vertikalni smeri, rebro 27 pa je razporejeno pod omenjeno luknjo 200 in na odmiku od slednje ter poteka vsaj približno v horizontalni smeri. Namen omenjenih reber 25, 26, 27 je navzlic razmeroma tenki steni 20 zagotavljati potrebno togost nosilca 1 in tudi njegovo trdnost v pogledu zmožnosti prenašanja trajnih dinamičnih obremenitev, kakršnim je med uporabo izpostavljen.

Nosilec 1 je nadalje opremljen s pritrdilnima ušesoma 3, 4, ki se nahajata v spodnjem območju in v ravnini, ki je pravokotna glede na ravnino stene 20 in štrlita vsaksebi vsak na svoji strani omenjene stene 20, in sta predvideni za pritrditev samega nosilca 1 na vsakokratno podlago, namreč na ustrezno podlago na ohišju motorja ali na drugi primerni lokaciji v vozilu. V ta namen vsako od omenjenih ušes 3, 4 obsega vsaj eno luknjo 30, 40 in naležni površini 31, 32; 41, 42, namreč spodnjo naležno površino 32, 42, kije prirejena za natančno naleganje samega nosilca 1 na vsakokratni podlagi, in zgornjo naležno površino 31, 41, ki se nahaja na prehodu v steno 20 in je predvidena za naleganje elementov vijačnega spoja za pričvrstitev nosilca 1 na podlago. Po izumu je predvideno, da sta spodnji površini 32, 42 naknadno mehansko obdelani, medtem ko zgodnji površini 31, 41 ostaneta neobdelani, s čimer je eliminiran uvodoma omenjeni problem zareznega učinka, s čimer se znatno poveča trajna dinamična trdnost nosilca 1.

Nadalje je tudi v tem primeru nosilec 1 opremljen z gnezdom 5 za prejem neprikazanega somika pozicionime puše. Gnezdo 5 je izvedeno kot vdolbina 50, ki pa v tem primem - gledano v smeri v globino - poteka pravokotno glede na ravnino stene 20 nosilca 1 in obsega med seboj vzporedno razmaknjeni zgornjo steno 51 in spodnjo steno 52, med katerima poteka skoznja luknja 53. Zaradi vgradnje somika in pripadajoče puše v omenjeno luknjo 53 je med omenjenima stenama 51, 52 predvideno pozicionimo rebro 54 (Sl. 5), ki sega približno do omenjene luknje 53 in katerega edini namen je, da formira naslon za omenjeno pozicionimo pušo med vgradnjo.

Zahvaljujoč zasuku gnezda 5 v ravnino pravokotno glede na steno 20 je torej možno nosilec 1 izdelati s pomočjo preproste kokile, kar med drugim omogoča litje več izdelkov hkrati in torej bistveno poveča ekonomičnost izdelave. Togost je zahvaljujoč rebrom 25, 26, 27 kvečjemu večja od togosti doslej znanih nosilcev, obenem pa je brez težav možno realizirati omenjeno rebro 54 in s tem eliminirati težave pri vgradnji komplementarnih delov, pri čemer se zahvaljujoč smotrni izvedbi površin 31, 41 na pritrdilnih ušesih 3, 4 poveča tudi trajna dinamična trdnost tako dobljenega nosilca 1.

Claims (2)

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Nosilec visokotlačne črpalke pri motorju z notranjim zgorevanjem, ki je prednostno izvedljiv po tehnologiji tlačnega litja aluminija oziroma druge ustrezne legure na osnovi aluminija v vsaj dvodelno kokilo, obsegajoč

- prirobnično območje (2), ki ga tvori stena (20), ki je opremljena z osrednjo luknjo (200) s prednostno naknadno mehansko obdelanimi nasedi (21, 22, 23, 24), ki so na vsakokrat ustrezen način razporejeni okoli omenjene luknje (200), od katerih vsak obsega vsaj eno skoznjo luknjo (210, 220, 230, 240), na omenjeni steni (20) pa so predvidena tudi ojačitvena rebra (25, 26, 27), od katerih eno rebro (25) poteka približno po obodu stene (20), kot tudi

- vsaj dve pritrdilni ušesi (3, 4), razporejeni v spodnjem območju nosilca (1) in v ravnini, ki je pravokotna glede na ravnino stene (20) in štrlita vsaksebi vsak na svoji strani omenjene stene (20), pri čemer vsako od omenjenih ušes (3, 4) obsega vsaj eno luknjo (30, 40) ter spodnjo naležno površino (32, 42), prirejeno za natančno naleganje samega nosilca (1) na vsakokratni podlagi, in zgornjo naležno površino (31, 41), ki se nahaja na prehodu v steno (20) in je predvidena za naleganje elementov vijačnega spoja za pričvrstitev nosilca (1) na podlago, obenem pa tudi

- vsaj eno gnezdo (5) za prejem vsakokrat komplementarnih delov, še zlasti sornika pozicionime puše, kije na voljo kot vdolbina (50), ki pa - gledano v smeri v globino - poteka v smeri pravokotno glede na ravnino stene (20) nosilca 1 in obsega med seboj vzporedno razmaknjeni zgornjo steno (51) in spodnjo steno (52), med katerima poteka skoznja luknja (53), označen s tem, da je omenjeno gnezdo (5) tako zasnovano, da vdolbina (50) - gledano v smeri v globino - poteka v smeri pravokotno glede na ravnino stene (20) nosilca (1), v sami vdolbini (50) gnezda (5) pa je neposredno ob omenjeni luknji (53) med omenjenima stenama (51, 52) predvideno pozicionirno rebro (54) za formiranje naslona pozicionirne pušo med vgradnjo, da sta nadalje poleg v bistvu po obodu stene (20) potekajočega ojačitvenega rebra (25) predvideni še dve ojačitveni rebri (26, 27), ki potekata vsaj približno pravokotno drugo na drugo, in sicer prvo rebro (26) poteka tangencialno glede na omenjeno osrednjo luknjo (200) v steni (20) in približno v vertikalni smeri, preostalo rebro (27) pa je razporejeno pod omenjeno luknjo (200) in na odmiku od slednje ter poteka vsaj približno v horizontalni smeri, obenem pa sta za razliko od mehansko obdelanih spodnjih površin (32, 42) zgornji površini (31, 41) pritrdilnih ušes (3, 4) mehansko neobdelani.

2. Nosilec po zahtevku 1, označen s tem, da rebro (27) poteka v ravnini pritrdilnih ušes (3, 4).