SI22638A - Fasadni vijačni vložek - Google Patents

Abstract

Izum se nanaša na fasadni vijačni vložek, ki je namenjen za prejem nosilnega vijaka za pritrjevanje predmetov na fasado, sestoječo vsaj iz termoizolacijskega sloja iz razmeroma mehkega gradiva kot tudi iz razmeroma tenkega a znatno tršega pokrovnega sloja. Vložek po izumu je v tovrstno, regularno izvedeno fasado namestljiv brez predhodnega vrtanja izvrtine za vstavljanje vložka, obenem pa je tudi brez povzročanja vidnih poškodb na zunanji površini fasade iz slednje po izbiri odstranljiv in zatem po izbirina isto mesto kadarkoli ponovno namestljiv. V ta namen je konica (3) vložka po izumu zasnovana kot s svojim vrhom v smeri vstran od glave (2) vložka obrnjena piramida, katere dominantna radialna dimenzija (t) je večja od premera (d) vsaj približno valjastega območja stebla (1) vložka, na katerem je v območju neposredno ob glavi (2) predviden prisekan konusen odsek (11), ki je razširjen v smeri proti glavi (2) in katerega dominanten premer (D) je prav tako večji od premera (d) vsaj približno valjastegaobmočja stebla (1), obenem pa je vijačnica (5) na odmiku od glave (2) zaključena z blago zaokroženim radialnim robom (51) in blago zaokroženim vogalnim območjem (52) med omenjenim robom (51) in obodom te vijačnice (5).

Description

Izum se nanaša na fasadni vijačni vložek, ki je prirejen za privijanje v fasadno termoizolacijsko plast zgradbe in obenem predviden za prejem nosilnega vijaka, s pomočjo katerega je na fasado zgradbe možno pritrditi vsakokrat želen predmet.

Po mednarodni patentni klasifikaciji so izumi te vrste uvrščeni na področje strojnih elementov, konkretno k zidnim vložkom ali podobnim zidnim pritrjevalnim pripomočkom.

Pri tem je izum osnovan na problemu, kako zidni vložek, ki obsega vsaj približno valjasto steblo, v katerem je na voljo vzdolžna luknja za prejem vsakokratnega nosilnega vijaka in ki je na zunanji površini opremljeno z vijačnico za sidranje vložka v razmeroma mehko termoizolacijsko plast fasade in obenem za sidranje vložka v omenjeni plasti, omenjeno steblo pa je na enem koncu zaključeno s sploščeno glavo, v katere osrednjem območju je okoli omenjene luknje za prejem nosilnega vijaka na voljo ustrezno gnezdo za privijanje samega vložka s pomočjo ustreznega orodja, še nadalje izpopolniti do te mere, da bo vložek v regularno izvedeno fasado namestljiv brez predhodnega vrtanja izvrtine za vstavljanje vložka in da bo razen tega vložek brez povzročanja vidnih poškodb na zunanji površini fasade iz slednje po izbiri tudi odstranljiv in zatem po izbiri na isto mesto kadarkoli ponovno namestljiv.

Iz EP 0270 913 Al je znan zidni vložek, ki sestoji iz približno valjastega stebla, v katerem je na voljo osrednja vzdolžna luknja za prejem nosilnega vijaka in ki na obodu obsega vijačnico. Slednja je namenjena predvsem za čvrsto sidranje vložka v predhodno pripravljeni izvrtini v betonskem zidu, v katero je vložek pred privijanjem vijaka v omenjeno vzdolžno luknjo zlahka vstavljiv in po izbiri iz slednje načeloma tudi odstranljiv. Tovrsten vložek je primeren za sidranje v razmeroma trdnih slojih, npr. v betonski ali opečnati steni, obenem pa popolnoma neprimeren za sidranje v plasti iz razmeroma mehkega termoizolacijskega gradiva, kakršno je npr. polistiren ali podobno.

Prijavitelj sam proizvaja komercialno dostopen fasadni vložek, ki sestoji iz valjastega stebla, ki je na enem koncu zaključeno s sploščeno krožno glavo. V steblu je na voljo osrednje razporejena vzdolžna luknja za prejem nosilnega vijaka, ki ga je vanjo možno priviti v smeri od omenjene glave proti nasprotnemu, stožčasto zaključenemu koncu stebla. Na omenjeni glavi je v osrednjem območju ob ustju omenjene luknje za prejem vijaka na voljo ustrezno gnezdo, ki je prirejeno obliki vsakokratnega orodja, zlasti izvijača, s katerim je možno privijati vložek v fasado. Razen tega je omenjeno steblo na zunanji površini opremljeno z vijačnico, ki poteka od omenjenega stožčasto zaključenega konca vzdolž stebla v smeri proti omenjeni sploščeni glavi, vendar je z ostrim radialnim robom zaključena na odmiku od glave. Tovrsten vložek sicer omogoča dobro sidranje nosilnega vijaka tudi v razmeroma mehki toplotnoizolacijski plasti fasade in s tem pritrjevanje različnih predmetov, npr. svetilk, hišnih številk, nosilcev anten ali drugih napeljav, na samo zunanjo površino fasade. Ne glede na to so bile med uporabo tovrstnih vložkov ugotovljene določene pomanjkljivosti. Pri vgradnji vložka v fasado, pri kateri je razmeroma mehka toplotnoizolacijska plast prekrita s sicer po eni strani razmeroma tenko, po drugi strani pa znatno tršo zunanjo prekrivno fasadno plastjo, ki je običajno prevlečena še z enim ali več slojev barve ali drugega premaza, je potrebno pred vstavljanjem vložka najprej izdelati ustrezno izvrtino. V omenjeno izvrtino nato privijejo vložek in zatem v vložek še nosilni vijak. Priprava izvrtin je po eni strani povezana z dodatno porabo časa, po drugi strani pa tudi s potrebo po razpolaganju z ustreznim strojem, svedrom in znanjem, še zlasti, ker tovrstna dela neredko vršijo na višini ali v drugih neugodnih položajih in razmerah. Pogosto se tudi dogaja, da na fasadi že pritrjen predmet bodisi odstranijo ali ga zgolj premaknejo na drugo mesto. Po odstranitvi predmeta, t.j. po odvitju nosilnega vijaka, je na fasadi vidna glava vložka. Ko odstranijo vložek in torej tudi glavo, je na fasadi vidna zgolj še izvrtina, ki je bila za izvrtana za potrebe privitja vložka. Ta izvrtina bi bila sicer lahko praktično neopazna, čemur pa v praksi ni tako. Ob privijanju vložka v omenjeno izvrtino namreč oster radialni rob, ki je na obodu vijačnice vložka zaključen pravokotno, neizogibno zareže v površino prekrivne plasti fasade in s slednje odstruži barvo in/ali druge sloje premazov, kar je potem v času prisotnosti vložka sicer očem skrito pod glavo vložka, po odstranitvi vložka pa postane zelo dobro vidno. Temu ustrezno pri uporabi obstoječih vložkov zatorej odstranitev vložka iz fasade ni priporočljiva oz. je v primeru odstranitve treba računati z vsaj manjšimi popravili na fasadi.

Izum se nanaša na fasadni vijačni vložek, ki sestoji iz vsaj približno cilindričnega stebla, ki je opremljen z osrednje razporejeno in v vzdolžni smeri omenjenega stebla potekajočo slepo luknjo, ki je prirejena za prejem vsakokratnega nosilnega vijaka. Omenjeno steblo na enem koncu obsega glavo, na preostalem koncu pa konico. Omenjena luknja na od konice vstran obrnjeni čelni ploskvi glave s svojim navzven odprtim ustjem formira gnezdo za prejem vsakokrat ustreznega orodja za zagotavljanje za privijanje vložka v fasado potrebnega navora. Na omenjenem steblu je nadalje na voljo v profilu izrazito sploščena vijačnica, katere zunanji premer znatno presega premer samega stebla in ki poteka v smeri od konice proti glavi, zaključena pa je na odmiku od omenjene glave.

Po izumu je omenjena konica zasnovana kot s svojim vrhom v smeri vstran od glave obrnjena piramida, še zlasti štiristrana piramida, katere dominantna radialna dimenzija je večja od premera vsaj približno valjastega območja stebla, na katerem je v območju neposredno ob glavi predviden prisekan konusen odsek, ki je razširjen v smeri proti glavi in katerega dominanten premer je prav tako večji od premera vsaj približno valjastega območja stebla. Obenem je vijačnica na odmiku od glave zaključena z blago zaokroženim radialnim robom in blago zaokroženim vogalnim območjem med omenjenim robom in obodom te vijačnice. Konica je neposredno ob stopničastem prehodu v vsaj približno valjasto območje stebla prednostno opremljena s posnetjem. Vijačnica je na vsaj v bistvu valjastem odseku stebla formirana začenši od stopničastega prehoda v konico v smeri proti glavi in zaključena na aksialnem odmiku od glave, pri čemer .omenjena vijačnica vzdolž svoje celotne dolžine formira 2,5 do 3,5 polnih ovojev, še zlasti prednostno pa vsaj približno 3 polne ovoje. Nadalje je proti konici obrnjena površina glave konusno zasnovana in v osrednjem območju izbočena v smeri proti konici.

Primer izvedbe izuma je v nadaljevanju podrobneje obrazložen v povezavi s priloženo skico, kjer kaže

Sl. 1 fasadni vijačni vložek v narisu;

Sl. 2 vložek v pogledu od strani, namreč v smeri proti konici;

Sl. 3 pa vložek v prečnem prerezu v ravnini III - III po Sl. 1.

Vložek po izumu sestoji iz vsaj približno cilindričnega stebla 1, ki je na enem koncu zaključeno z glavo 2, na nasprotnem koncu pa s konico 3. V omenjenem steblu 1 je predvidena osrednje razporejena in v vzdolžni smeri stebla 1 potekajoča luknja 4, ki je v območju glave 2 navzven odprta, na nasprotnem koncu stebla pa zaključena na odmiku od omenjene konice 3. Omenjena luknja 4 je prirejena za prejem nosilnega vijaka, ki na skici ni posebej prikazan, in sicer na tak način, daje vijak po vgradnji vložka v fasado možno priviti v omenjeno luknjo 4. Ker je omenjena luknja 4 v tem primeru križno zasnovana, je kot taka primerna za sodelovanje s križnim izvijačem, zato omenjeno ustje 40 luknje 4 na čelni ploskvi 20 območju glave 2 obenem služi kot gnezdo za prejem orodja za zagotavljanje navora, kije potreben za vgradnjo vložka.

Nadalje je na zunanji površini 10 stebla 1 predvidena vijačnica 5, ki v prikazanem primeru po dolžini stebla 1 optimalno tvori tri polne ovoje. Omenjena vijačnica 5 je formirana kot v profilu izrazito sploščena pravokotna vijačnica (Sl. 3), ki je nadalje tako zasnovana, da se od stopničastega prehoda 31 iz konice 3 v približno cilindrično območje zunanje površine 10 stebla 1 radialna dimenzija vijačnice 5 sprva postopoma in zvezno povečuje, nakar je vzdolž pretežnega dela dolžine stebla 1 nespremenljiva. Gledano v smeri od konice 3 proti glavi 2 je vijačnica 5 zaključena na odmiku od glave 2, in sicer na tak način, da sta končni radialni rob 51 (Sl. 1) in zunanje vogalno območje 52 (Sl. 3) vijačnice 5 blago zaokrožena.

Konica 3 vložka je zasnovana kot pokončna - v prikazanem primeru štiristrana piramida, katere dominantna dimenzija t v radialni smeri je večja od premera d vsaj približno cilindričnega območja 10 stebla 1. Temu ustrezno je med omenjeno konico 3 in omenjeno površino 10 stebla 1 na voljo stopničast prehod 31, v bližini katerega je konica 3 prednostno opremljena s posnetjem 32.

Glava 2, ki v prikazanem primeru opremljena z ravno čelno ploskvijo 20, na proti konici 3 obrnjeni strani 21 pa z blago konusno in proti konici 3 izbočeno notranjo površino 21. Neposredno ob glavi 2 je steblo 1 odebeljeno s konusnim, v smeri proti glavi 2 razširjenim odsekom 11 z dominantnim premerom D (Sl. 1), ki po eni strani zagotavlja ugodnejše napetostno stanje med prenosom navora z glave 2 na steblo 1, po drugi strani pa ob privitju vložka v fasado privede do zagozdenja stebla 1 v trši pokrivni sloj fasade in s tem pripomore k še zanesljivejšemu sidranju vložka v fasadi.

Sidranje vložka v fasado, sestoječo iz termoizolacijskega sloja iz razmeroma mehkega gradiva in znatno tršega prekrivnega sloja, s katerim je proti zunanjim vplivom zaščiten prej omenjeni sloj, poteka na tak način, da konico 3 vložka v položaju vsaj približno pravokotno glede na zunanjo površino fasade pritisnemo ob pokrivni sloj fasade. Zatem po namestitvi ustreznega orodja - npr. izvijača - v ustje 40 zagotovimo ustrezen navor ob sočasnem vzdrževanju pritiska v osni smeri vložka od glave 2 proti konici 3. V takem stanju konica 3 zahvaljujoč svoji piramidasti zasnovi in postopni abraziji prekrivnega sloja fasade ta nazadnje omenjeni sloj fasade predre in s tem utre prosto pot steblu 1, nakar skozi omenjen prekrivni spoj fasade vstopi tudi vijačnica 5, ki si skupaj s steblom 1 utira pot skozi termoizolacijski material. Zahvaljujoč svoji vitki zasnovi in razmeroma veliki površini vijačnica 5 tvori povsem zadovoljivo osnovo za čvrsto sidranje stebla 1 v omenjenem termoizolacijskem sloju fasade. Tik preden glava 2 naleže na zunanjo površino pokrivnega sloja fasade, se konusni odsek 11 zagozdi v luknjo v omenjenem pokrivnem sloju. Zahvaljujoč blago zaokroženemu radialnemu robu 51 in prav tako blago zaokroženemu vogalnemu območju 52 vijačnica 5 med vrtenjem vložka bodisi med privijanjem ali tudi med odvijanjem vložka brez vsakršne znatne abrazije in slehernega omembe vrednega poškodovanja površine drsi po površini fasade. Po privitju vložka v fasado lahko z enakim orodjem v luknjo 4 vložka privijemo ustrezen nosilni vijak. Po odstranitvi vijaka je možno vložek iz fasade odstraniti in ga po izbiri na isto mesto ponovno namestiti.

Claims (7)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Fasadni vijačni vložek, sestoječ iz vsaj približno cilindričnega stebla (1), ki je opremljen z osrednje razporejeno in v vzdolžni smeri stebla (1) potekajočo slepo luknjo (4), prirejeno za prejem vsakokratnega nosilnega vijaka, in ki na enem koncu obsega glavo (2), na preostalem koncu pa konico (3), pri čemer omenjena luknja (4) na od konice (3) vstran obrnjeni čelni ploskvi (20) glave (2) s svojim navzven odprtim ustjem (40) formira gnezdo za prejem vsakokrat ustreznega orodja za zagotavljanje za privijanje vložka v fasado potrebnega navora, in pri čemer je na omenjenem steblu (1) nadalje na voljo v profilu izrazito sploščena vijačnica (5), katere zunanji premer znatno presega premer (d) samega stebla (1) in ki poteka v smeri od konice (3) proti glavi (2), zaključena pa je na odmiku od omenjene glave (2), označen s tem, daje konica (3) zasnovana kot s svojim vrhom v smeri vstran od glave (2) obrnjena piramida, katere dominantna radialna dimenzija (/) je večja od premera (d) vsaj približno valjastega območja stebla (1), na katerem je v območju neposredno ob glavi (2) predviden prisekan konusen odsek (11), ki je razširjen v smeri proti glavi (2) in katerega dominanten premer (D) je prav tako večji od premera (d) vsaj približno valjastega območja stebla (1), obenem pa je vijačnica (5) na odmiku od glave (2) zaključena z blago zaokroženim radialnim robom (51) in blago zaokroženim vogalnim območjem (52) med omenjenim robom (51) in obodom te vijačnice (5).
2. 2. Fasadni vijačni vložek po zahtevku 1, označen s tem, da je konica (3) zasnovana v obliki štiristrane piramide.
3. 3. Fasadni vijačni vložek po zahtevku 1 ali 2, označen s tem, daje konica (3) neposredno ob stopničastem prehodu (31) v vsaj približno valjasto območje stebla (1) opremljena s posnetjem (32).
4. 4. Fasadni vijačni vložek po zahtevku 1, označen s tem, daje vijačnica (5) na vsaj v bistvu valjastem odseku stebla (1) formirana začenši od stopničastega prehoda (31) v konico (3) v smeri proti glavi (2) in zaključena na aksialnem odmiku od glave (2).
5. 5. Fasadni vijačni vložek po zahtevku 4, označen s tem, da vijačnica (5) vzdolž svoje celotne dolžine formira 2,5 do 3,5 polnih ovojev.
6. 6. Fasadni vijačni vložek po zahtevku 4 ali 5, označen s tem, da vijačnica (5) vzdolž svoje celotne dolžine formira vsaj približno 3 polne ovoje.
7. 7. Fasadni vijačni vložek po predhodnih zahtevkih, označen s tem, da je proti konici (3) obrnjena površina (21) glave (2) konusno zasnovana in v osrednjem območju izbočena v smeri proti konici (3).