SI22302A - Steber žične ograje - Google Patents

Abstract

Steber žične ograje rešuje problem enostavne in kompaktne konstrukcije stebra (1) za ograje iz žične mreže (3). Steber (1) je podolgovate oblike s prečnim prerezom I profila, ki ima ob enem daljšem robu stene (8) izvedene zavihke (4) in (5),ob nasprotnem daljšem robu pa kraka (6) in (7). Med dva stebra (1) je lahko, za izravnavo tal in oblikovanje robnika, vstavljen ploh (2). Izvedba stebra (1) omogoča postavitev ograje s polnilom iz žične mreže (3) tako v ravni liniji, kot tudi zvmesnimi vogali, izvedenimi pod poljubnimi notranjimi koti (alfa) in/ali zunanjimi koti (beta).

Description

STEBER ŽIČNE OGRAJE

Predmet izuma je steber žične ograje, oziroma natančneje steber montažne, nastavljive, varnostne žične ograje, z elementi za postavitev in nastavitev.

Izum je po mednarodni patentni klasifikaciji predvidoma uvrščen v E 04H 17/20 in dodatno v E 04 H 17/14.

Tehnični problem, ki ga rešuje izum, je takšna konstrukcija stebra žične ograje, ki bo omogočala enostavno montažo žične mreže brez orodja in dodatnih spojnih elementov, ki je po namestitvi ne bo mogoče sneti, hkrati pa bo steber omogočal poljubno nastavitev notranjih ter zunanjih kotov v vogalih žične ograje in nastavitev žične mreže po višini tako, da bo mogoče doseči minimalno režo med podlago in mrežo, tako na ravnih, kot tudi na poševnih terenih, ob hkratni kompaktni in togi konstrukciji stebra in s tem žične ograje v celoti.

Znanih rešitev stebrov za ograje, vključno za žične ograje in njihove postavitve, kakor tudi načina pritrjevanja žične mreže, je precej. Eden starejših znanih načinov je ta, pri katerem je žična mreža pritrjena na dve ali tri vodoravne žice, ki so predhodno nameščene na stebre poljubnih, prednostno okroglih presekov. Mreža je na stebre fiksirana z zankami, njeno napenjanje pa omogočajo napenjalniki, ki so nameščeni v vodoravne nosilne žice. Rešitev je nepraktična saj je montaža žične mreže na te stebre dolgotrajna in zahtevna, ima slabo togost, žično mrežo pa je mogoče enostavno sneti.

Druga znana rešitev je po patentu Sl 20760. Po njej se steber sestoji iz kvadratnih profilov z utori, s katerimi so le-ti nataknjeni in nato še privijačeni na sidrane cevi. Vezava med stebri je izvedena s prečnimi nosilci, na katere so pritrjene ograjne letve. Nanje so nameščena ograjna polja. Rešitev je zaradi zahtevne izdelave, montaže in nastavitve nepraktična.

Dalje je znana rešitev po patentu Sl 21709, ki omogoča postavitev ograje brez vijačenja. Med stebre so nameščena ograjna polja, ki so na stebre fiksirana s pomočjo zapornih profilov, vstavljenih v vzdolžne utore. Zaradi zahtevne izdelave in postavitve je rešitev nepraktična.

Znana je tudi rešitev po dokumentu EP 02758173.5. Tu je žična mreža, ki ima zgoraj in po celotni dolžini spiralni zavihek, položena na in preko postavljenih klasičnih stebrov. Rešitev ima to pomanjkljivost, da ne zagotavlja dovolj stabilnosti in varnosti, saj jo je mogoče enostavno sneti.

Skupna značilnost vseh navedenih znanih rešitev so stebri za pritrditev ograjnih polj ali polnil poljubnih, tudi žičnih izvedb. Variante so predvsem v izvedbi in postavitvi stebrov ter v namestitvi ograjnih polj. Problem, ki je ostal nerešen je razmeroma zapletena konstrukcija, izdelava in postavitev nosilnih stebrov z ograjnimi polji, ki ne zagotavlja enostavne in hitre postavitve ob potrebni varnosti proti njihovemu snetju, zapleteno pa je tudi oblikovanje notranjih in zunanjih kotov v vogalih ograje, na način, ki bi zagotavljal potrebno stabilnost, varnost in oblikovno dovršenost.

Po izumu je problem rešen s stebrom žične ograje, ki ima na daljših robovih izvedene zavihke oziroma krake, prilagodljivost terenu pa zagotavljajo plohi, nameščeni med par sosednjih stebrov, ki hkrati služijo kot robnik. Izum bo natančneje opisan na izvedbenem primeru in slikah, ki prikazujejo sl. 1 steber žične ograje po izumu, v sklopu postavljene ograje, v stranskem pogledu sl. 2 steber žične ograje, v izometrični projekciji sl. 3 prečni prerez A-A stebra žične ograje sl. 4 enako, kot v sl. 1, samo v tlorisu sl. 5 ravna izvedba žične ograje s stebrom po izumu sl. 6 enako, kot v sl. 5, samo vogalna izvedba z notranjim kotom, ograja obrnjena navznoter sl. 7 enako, kot v sl. 6, samo z zunanjim kotom, ograja obrnjena navzven

Sestav montažne žične ograje tvorijo stebri 1 po izumu, z vmesnimi plohi 2 in žično mrežo 3, kar je prikazano na sl. 1 in sl. 4. V nekem drugem izvedbenem primeru je lahko žična ograja izvedena tudi brez plohov 2.

Iz sl. 2 in sl. 3 je razvidno, da je steber 1 prednostno izveden kot podolgovata, dokaj vitka in toga profilna letev, v prečnem prerezu oblike I profila, ki ima po dolžini stene 8 na eni strani izvedene zavihke 4 in 5, na nasprotni strani pa kraka 6 in 7.

Steber 1 je prednostno izveden iz dveh, praviloma skladnih in podolgovatih polovic, od katerih je vsaka v prečnem prerezu oblike U profila. Eno polovico oblikujeta zavihek 4 ter krak 6, na vsaki strani stene 8, drugo polovico pa zavihek in krak 7, s steno 8. Polovici se med sabo po dolžini stikata z hrbtnima ploskvama tako, da skupaj oblikujeta omenjeni I profil s skupno vmesno steno 8, preko katere sta polovici med sabo tudi ustrezno fiksno spojeni, oziroma pritrjeni. Pri tem si polovica z zavihkom 4 in krakom 6, ter polovica z zavihkom 5 in krakom 7, ležita zrcalno nasproti. Kot že povedano, imata tako spojeni in med sabo na poljuben način fiksno pritrjeni polovici stebra 1 v prečnem prerezu obliko I profila. V primeru izvedbe stebra 1 iz dveh polovic, je ta prednostno kovinske izvedbe, lahko pa je izveden tudi iz drugih, tej izvedbi ustreznih materialov. V nekem drugem izvedbenem primeru je lahko steber 1 izveden tudi v enem kosu, če je na primer izdelan iz umetne mase ali podobno.

Iz predhodno opisanega sledi, da je lahko steber 1 izdelan v enem nedeljivem kosu ali iz najmanj dveh integriranih kosov oziroma polovic. Iz tega razloga in enostavnejše predstavitve bo opis stebra 1 v nadaljevanju temeljil na njegovi enoviti, torej nedeljivi konstrukciji, saj to ne posega v bistvo izuma.

Kot je predhodno je že opisano, ima steber 1 v prečnem prerezu obliko I profila z mesno steno 8 ter zavihkoma 4 in 5 na enem in krakoma 6 in 7 na drugem koncu. Zavihka 4, 5 sta zavihana en proti drugemu, v smeri proti steni 8 in sta oblike velike tiskane črke U. Kraka 6 in 7 sta pod poljubnim kotom upognjena navznoter, proti zavihkom 4, 5. V nekem drugem izvedbenem primeru so lahko zavihki 4, 5 in kraki 6, 7 izvedeni tudi kako drugače, lahko so poljubnih oblik in velikosti, tako v prečni kot v vzdolžni smeri.

V isti ravnini sta zavihka 4 in 5 prednostno izvedena vzporedno, en ob drugem in si ležita zrcalno nasproti ter tvorita par. Smiselno enako velja za kraka 6 in 7 na nasprotni strani stene 8. Pari zavihkov 4, 5 so vzdolž stene 8 stebra 1 prednostno nanizani v pravilnem zaporedju. V nekem drugem izvedbenem primeru so lahko locirani in nanizani tudi kako drugače, tudi tako, da sta zavihka 4 in 5 en od drugega nekoliko zamaknjena, en nad drugim in obratno, prav tako pa so lahko pari zavihkov 4, 5 tudi drugače razporejeni oziroma nanizani vzdolž steno 8.

Velja torej, da so vzdolž en daljši rob stene 8 stebra 1 izvedeni pari zavihkov 4, 5, drugi, nasprotni daljši rob pa zaključujeta kraka 6 in 7, ki sta prednostno izvedena po celotni dolžini stene 8.

Na isti lokaciji stebra 1 sta torej prednostno vzporedno nameščena najmanj en zavihek 4 in najmanj en zavihek 5, ki si ležita zrcalno nasproti in tvorita par. Vzdolž steber 1, oziroma vzdolž pripadajoči daljši rob stene 8, je tako izvedenih večje število parov zavihkov 4, 5, ki si prav tako izvedeni v nizu, en od drugega oddaljeni za poljubno razdaljo tako, da dajejo videz dvostransko zobate letve.

Kraka 6 in 7, izvedena na nasprotnem daljšem robu stene 8, prednostno potekata neprekinjeno po celotni dolžini stebra 1, vzporedno eden z drugim in sta pod poljubnim kotom upognjena nekoliko navznoter. Lahko sta poljubnih, prednostno pa sta, zaradi oblikovne simetrije, identičnih oblik. V nekem drugem izvedbenem primeru sta lahko kraka 6 in 7 izvedena tudi z vmesnimi prekinitvami oziroma izrezi, v smislu zobate letve.

Steber 1 po izumu nima votlih delov, zato zatekanje vode ni mogoče, vrhnji pokrov ni potreben, s tem pa je izključen tudi vpliv nizkih temperatur in pojavljanje razpok zaradi ledu.

Postavitev stebrov 1 na izbranem terenu je hitra in enostavna, saj se na določeni medsebojni razdalji samo položijo v izkopane luknje in zalijejo z betonom. Med dva sosednja stebra 1 se po vgradnji ob dnu vstavi najmanj en ploh 2 tako, da se z manjšima stranskima ploskvama namesti v utor, ki ga oblikujejo zavihki 4 in krak 6 na enem, ter zavihki 5 in krak 7 na drugem stebru 1, kar je prikazano na sl. 4. Prednostno je ploh 2 izvedbe pravokotne betonske plošče z zobom 10 na hrbtni ter z izrezoma 9 na čelni strani. Zob 10 na plohu 2 zagotavlja njegovo večjo trdnost, hkrati pa ima estetski namen. V nekem drugem izvedbenem primeru je lahko ploh 2 tudi iz drugega materiala in drugačne oblike oziroma prereza. V opisanem položaju plohe 2 namestimo med stebre 1 tako, da z njimi navidezno izravnavamo teren in hkrati oblikujemo pod ograjo robnik. Kot je predhodno že povedano, lahko žične ograje s stebri 1 po izumu postavljamo tudi brez plohov 2.

Pred betoniranjem stebrov 1 namestimo v polje med dvema sosednjima stebroma 1 ograjna polja oziroma žično mrežo 3 tako, da njen rob vstavimo v zavihke 4 enega in v zavihke 5 sosednjega stebra 1, kar se v tem zaporedju ponavlja do samega konca žične ograje. Hkrati s tem napnemo žično mrežo 3 in nato stebra betoniramo. Tako napeto žično mrežo 3 po postavitvi ograje ne moremo več sneti iz stebrov 1. Opisano je prikazano tako na sl, 1, kot tudi na sl.

4.

Potrebno izravnavo ograje izvedemo glede na obliko in stanje podlage oziroma tal tako, da žično mrežo 3 zataknemo za zavihke 4, 5 na stebrih 1 na višini, ki ustreza želeni razdalji med spodnjim robom žične mreže 3 in nivojem tal. S tovrstnim stopničenjem, premikom žične mreže 3 ob stebru 1, dosežemo minimalno režo pod ograjo, ki jo zapremo s plohi 2.

Zavihki 4 in 5 na stebrih 1 so torej namenjeni za namestitev žične mreže 3, dočim kraka 6,7 služita kot utor za namestitev plohov 2, hkrati pa kot okrasni pokrov oziroma okrasna letev.

S stebri 1, s plohi 2, po izumu lahko postavimo žično ograjo ravne izvedbe, kot na sl. 5 ali vogalne izvedbe s poljubnimi notranjimi koti α po sl. 6, ali zunanjimi

Ί koti β po sl. 7. Različne izvedbe ograj in s tem različne položaje postavitve žične mreže 3 med stebri 1, omogočajo zavihki 4 in 5, za prekritje spojev pa kraki 6 in

7.

V primeru, da se žična ograja začenja in/ali končuje ob zidu zadošča, da na tem mestu vgradimo samo polovico stebra 1, ki ima v tem primeru samo na eni strani stene 8 izvedene zavihke 4 in krak 6 ali temu nasprotno samo zavihke 5 in samo krak 7, kar predstavlja polovico stebra 1, rezanega po, oziroma ob eni strani stene 8.

Montaža žičnih ograj s stebri 1 po izumu je enostavna in izvedljiva brez uporabe raznega dodatnega orodja, kot so ključi, klešče, sponke, vijaki in podobno ter brez dodatnih elementov za spajanje. Uporabna je za vse vrste žičnih mrež 3, ne glede na njihov način pletenja. V izvedbi po izumu je ob zgornjem robu žične mreže 3 izvedeno uho 9, ki dodatno zagotavlja njeno večjo togost.

Claims (5)

1. Steber žične ograje, značilen po tem, da je steber (1) izveden kot podolgovata toga profilna letev, v prečnem prerezu prednostno oblike profila I, ki ima vzdolž enega daljših stranskih robov stene (8) v nizu izvedeno poljubno število zavihkov (4), ob istem robu stene (8) in njim nasproti pa poljubno število zavihkov (5) tako, da skupaj tvorijo poljubno število parov zavihkov (4, 5); da sta vzdolž drugega daljšega stranskega roba stene (8) izvedena najmanj en krak (6) in najmanj ena krak (7), ki si prednostno ležita nasproti tako, da tvorita najmanj en par krakov (6, 7); da je med sosednja stebra (1) v nizu prednostno nameščen najmanj en ploh (2), katerega krajša stranska robova sta vstavljena v utor, ki ga oblikujejo zavihki (4) in krak (6), oziroma zavihki (5) in krak (7); da so ograjna polja iz žične mreže (3) nameščena med oziroma v zavihke (4) na enem in zavihke (5) na sosednjem stebru (1) v nizu tako, da tvorijo poljubni notranji kot (a) oziroma poljubni zunanji kot (β).

2. Steber po zahtevku 1, značilen po tem, da so zavihki (4) in zavihki (5) prednostno zavihani eni napram drugim v smeri stene (8), pri čemer sosednja, prednostno vzporedna si zavihka (4) in (5) tvorita par zavihkov (4, 5), ti pa si sledijo v zaporednem nizu, prednostno za poljubno razdaljo odmaknjeni en od drugega.

3. Steber po zahtevku 1, značilen po tem, da sta zavihka (4) in (5) iz pripadajočega para lahko izvedena vzporedno ali pa tako, da je eden od njiju lociran pod ali nad drugim, odmaknjen za poljubno razdaljo.

4. Steber po zahtevku 1, značilen po tem, da sta kraka (6) in (7) upognjena pod poljubnim kotom proti steni (8), njuna konca pa sta, prav tako pod poljubnim kotom, zavita navznoter proti krakom (4) oziroma krakom (5).

5. Steber po zahtevku 1, značilen po tem, da je lahko steber (1) tudi polovične izvedbe, pri čemer se v tem primeru sestoji ali samo iz zavihkov (4) na eni in iz kraka (6) na drugi strani stene (8), oziroma temu zrcalno samo iz zavihkov (5) in kraka (7) ob steni (8).