SI22012A - Samodejna pozarna vrata - Google Patents

Abstract

Namen izuma je zasnovati samodejna pozarna vrata,namrec samodejno delujoca v normalnem rezimu obratovanja ter ob izrednih dogodkih samodejno in brezpogojno prilagodljiva na kriticen rezim delovanja.Tovrstna vrata obsegajo vsaj en translatorno premakljiv okvir (8), v katerem je zavihtljivo namesceno vsaj eno krilo (9). Po izumu je v kriticnem rezimu obratovanja okvir (8) premakljiv v zaprt polozaj s pomocjo energije, ki je akumulirana v vzmetehsklopa (5) za prisilno zapiranje. Zgornji zapah (6) zablokiranje oz. deblokiranje krila (9) je opremljen z elektromagnetom, ki proti sili vzmeti blokira krilo (9), prav tako je s proti sili vzmeti delujocim elektromagnetom opremljen tudi spodnji zapah za blokiranje oz. deblokiranje vzdolz vodil (11) premakljivega okvira (8). Vsakokratno krilo (9) je opremljeno s celnim tesnilom (16), ki vkljucuje deformabilno pripiro in prozen zavihek. Tovrstna vrata za vgradnjo terjajo manj prostora, razen tega paob izpolnjevanju vseh normativov s podrocja pozarnega varstvaomogocajo zanesljivo in varno uporabo.

Description

Samodejna požarna vrata

Izum v okviru gradbeništva spada na področje vrat, konkretno požarnih vrat. Po drugi strani se izum prav tako v okviru gradbeništva uvršča tudi k sklopom za odpiranje ali zapiranje kril, ki delujejo na osnovi sile vzmeti.

Pri tem je izum osnovan na problemu, kako zasnovati samodejna požarna vrata, namreč samodejno delujoča v normalnem režimu obratovanja ter ob izrednih dogodkih samodejno in brezpogojno prilagodljiva na kritičen režim delovanja, za katerih vgradnjo bo potrebni) zagotoviti kar najmanj prostora in ki bodo ob izpolnjevanju vseh normativov s področja požarnega varstva omogočala tudi zanesljivo in varno uporabo.

Požarna vrata, ki so opisana v SI 21048, sestojijo iz translatomo vzdolž ustreznih vodil premakljivega krila, v katerem je vgrajeno zavihtljivo krilo. V normalnem režimu obratovanja je tako omenjeni okvir skupaj s krilom, ki je pri tem blokirano, translatomo premakljiv sem ter tja po vodilih, s čimer se vrši odpiranje ali zapiranje vrat. Ko nastopijo kritične razmere, se okvir premakne v tak vnaprej določen položaj, da so vrata zaprta, okvir pa se v tem položaju blokira tudi blokira, tako da je odtlej njegovo translarodno premikanje onemogočeno. Sočasno pa se deblokira krilo, ki ga je odtlej mogoče vihteti ter na ta način v kritičnem režimu obratovanja odpirati ali zapirati vrata.

V normalnem režimu obratovanja se premikanje okvira v splošnem vrši s pomočjo električnega pogona, medtem ko se ob izrednem dogodku samodejno izvrši takoimenovano preobrazbo vrat, namreč spremembo režima delovanja iz normalnega v kritično, pri čemer se prekine električno napajanje, namestitev okvira v želen položaj vključno z blokiranjem le-tega in deblokiranjem krila pa se nato doseže izključno s pomočjo akumulirane potencialne energije, ki je na voljo zahvaljujoč uteži, ki je vgrajena v posebnem ohišju, običajno stebru, razporejenem neposredno ob okviru v vratni odprtini ali v neposredni bližini le-te, podobno kot je to opisano tudi v DE 203 05 720 Ul ali DE 34 44 215 C2 ali DE-OS 2 244 927 ali AT 368 597 ali tudi EP 0 868 588 BI. Utež je namreč preko vrvnega prenosnika povezana z ustreznim napenjalom, preko katerega je premakljivo krilo, in razen tega preko ustreznih vzvodov tudi s sklopom za blokiranje oz. deblokiranje okvira ter s sklopom za blokiranje oz. deblokiranje krila.

Tesnenje kril je zaradi zagotavljanje požarne varnosti izvedeno s pomočjo čelnih tesnil, ki so v profilu oz. v prečnem preseku podobna črki L, tako da čelno tesnilo enega krila uprijema v tesnilo preostalega krila in se pri zaprtih krilih tesnili potem nahajata v medsebojno vsaj deloma prekritem stanju. Tovrstna zasnova tesnenja kril se vasj v normalnem režimu obratovanja in z vidika zgolj funkcionalnosti v praksi kaže kot povsem ustrezna. Po drugi strani pa v kritičnem režimu obratovanja lahko privede do težav zlasti med samodejnim zapiranjem zavihtljivih kril, kar je v izrednih razmerah lahko povezano s hudimi posledicami. Razten tega je tovrstna zasnova kril lahko problematična tudi z vidika varnosti med delovanjem vrat v normalnem režimu obratovanja. Pri translaciji razmeroma težkih okvirov se namreč tesnili vsakokrat sodelujočih kril okvirov približujeta drugo drugemu, pri čemer je včasih težko ali nemogoče povsem izključiti možnost priprtja katerega od uporabnikov z vratnim krilom, kar bi bilo lahko povezano tudi s hudimi posledicami.

Vgradnja uteži je sicer v osnovi dober in cenen način akumuliranja energije, ki jo je možno potem kadarkoli aktivirati tudi v primeru izpada električne energije. Treba pa je vedeti, da je tudi prenos te energije preko številnih vzvodov in drugih pripomočkov do sklopov za aktiviranje oz. deaktiviranje kril ali okvirov vselej povezan z določenim tveganjem glede zatikanja ali podobnih zapletov, do katerih lahko sčasoma pride iz številnih razlogov, npr. zaradi korozije, vdora nečistoč, zaleg mrčesa in podobnih vnaprej težko predvidljivih pojavov. Problem te vrste ima lahko za posledico, da ob prehodu v kritični režim shranjena potencialna energija za izvedbo vseh potrebnih korakov preprosto ne zadostuje. Posledično je pri obstoječi rešitvi potrebno zagotavljati vzdrževanje in kontrolne preglede, če so ti sploh lahko v zadostni meri učinkoviti. Nenazadnje je za vgradnjo uteži, ki mora biti razmeroma obsežna, potrebno zagotoviti razmeroma veliko prostora, zato so dimenzije tovrstnih vrat razmeroma obsežne, kar v območjih prehodov, kjer prostora običajno ni na pretek, vsekakor negativno vpliva na funkcionalnost, obenem pa tudi estetski izgled povečini ne more biti optimalen.

Po drugi strani pa npr. DE 196 52 600 C2 predlaga rešitev vrat, pri katerih sta zavihtljivi in povrhu vsega preganljivi krili tudi premakljivi s pomočjo sile vzmeti. V osnovi sicer ne gre za drsna vrata, marveč prej za vrata tirnih ali podobnih vozil, pri katerih pa je za premikanje kril v izrednih razmerah predvidena izraba energije, shranjene v ustreznih vzmeteh. V,endar pa tovrstna vrata v osnovi niso zasnovana kot požarna vrata in so predvidena za obratovanje v povsem drugačnih pogojih kot vrata po izumu.

Nadalje so v DE 80 16 371 Ul opisana drsna in odvihtljiva vrata. Pri tem gre za sklop fiksnega krila in drsnega krila, s katerim je zaprta vratna odprtina. V normalnem režimu obratovanja je drsno krilo premakljivo v ustreznih zgoraj in spodaj razporejenih vodilih vzporedno s fiksnim krilom in ob njem, medtem ko se v kritičnih razmerah najprej drsno krilo zapre, nakar se vodili skupaj z obema kriloma zasučeta za 90 stopinj okoli vrtišč, ki sta razporejeni drugo nad drugim v osrednjem območju vratne odprtine. Omenjeni zasuk se tudi v tem primeru izvrši preko ustreznega vrvnega prenosnika na osnovi energije, kije za tak primer shranjena v vzmeteh. Tovrstna vrata niso predvidena kot požarna vrata, prej kot zasilni izhod iz veleblagovnic v primeru izpada električne energije. Odvihteni oz. zasukani krili sta namreč med drugim v smeri bezanja oz. vstopanja ali izstopanja slabo vidni, pa tudi sicer je sam koncept odpiranja v primeru resnih razmer in panike vprašljiv, nenazadnje zadrževanje učinkov požara vključno s tesnenjem v zgoraj navedenem viru ni niti omenjeno.

Pričujoči izum se ukvarja s samodejnimi požarnimi vrati, ki sestoje iz vsaj enega vzdolž ustreznih vodil translatomo premakljivega okvira in vsaj enega v omenjenem okviru zavihtljivo uležiščenega krila, ki sta tako izvedena, da je v normalnem režimu obratovanja omenjeni okvir premakljiv in krilo blokirano, v kritičnem načinu obratovanja pa je okvir blokiran in krilo deblokirano. Translatomo premikanje vsakokratnega okvira je po eni strani omogočeno s pomočjo primernega električnega pogonskega motorja in primernega pogona, po drugi strani pa je premikanje omenjenega okvira možno blokirati v vnaprej izbranem položaju s pomočjo ustreznega ključavničnega zapaha, in/ali ozobljenega zaskočnika, ki je prirejen za sodelovanje z ozobljeno letvijo, ki je fiksno pritrjena na podlago v bližini omenjenega vodila. Pri tem je nadalje vsakokratno vsaj s čelnim, v smeri premikanja okvira štrlečim tesnilom in po izbiri s samodejnim zapiralom opremljeno krilo na zavihtljiv način, zlasti šamirsko, uležiščenov vsakokrat pripadajočem okviru, kjer gaje po eni strani možno blokirati s pomočjo ustrezne zaporne plošče in z njo sodelujočega zaskočnega zapaha, po drugi strani pa zaradi odpiranja vrat zavihteti, kadar je to omogočeno, s pomočjo naletne letve ali ustrezne kljuke. V normalnem režimu obratovanja je okvir skupaj z v njem nameščenim, proti odvihtenju blokiranim krilom translatomo premakljiv sem ter tja vzdolž vodil, medtem ko je v kritičnem režimu obratovanja okvir blokiran v vnaprej določenem položaju, pri tem pa je omogočeno vihtenje vsakokratnega v okviru razpoložljivega krila.

Po izumu pa je predlagana še dodatno izpopolnjena zasnova vrat, ki v ta namen obsegajo

- sklop za prisilno zapiranje, ki vključuje vsaj eno vzmet, prednostno spiralno vzmet, in je opremljen s potisnim nastavkom, kije premakljiv s pomočjo te vzmeti in predviden za sodelovanje z okvirom v smislu premika slednjega v položaj blokiranja z zapahom na prehodu iz normalnega v kritični režim obrtatovanja vrat;

- za blokiranje okvira v vnaprej določenem položaju predviden elektromagnetni zapah, ki, dokler je priključen na vsakokrat razpoložljiv vir električne energije, omogoča, sicer pa onemogoča translatorno premikanje okvira;

- elektromagnetni zaskočni zapah, ki vključuje vsaj elektromagnet in z njegovo pomočjo ter proti sili ustrezne vzmeti premakljiv ozobljen zaskočni nastavek, ki je prirejen za sodelovanje s fiksno na podlago pritrjeno ozobljeno letvijo, tako da je v primeru, ko je elektromagnet priključen na vsakokrat razpoložljiv vir električne energije, omenjeni nastavek držan na primernem odmiku od letve, v nasprotnem primeru pa s pomočjo omenjene vzmeti pritisnjen proti omenjeni letvi;

- elektromagnetni zaskočni zapah, ki vključuje vsaj elektromagnet in s slednjim mehansko povezan zaskočni zapah, ki je ob blokiranju krila v okviru, ko je elektromagnet priključen na vsakokrat razpoložljiv vir električne energije, proti sili vzmeti zaskočljiv v ustrezno zaporno pločevino, v nasprotnem primeru pa zahvaljujoč omenjeni vzmeti odpahnjen, s čimer je krilo deblokirano oz. odvihtljivo iz ravnine okvira.

Po izumu je torej vsakokraten okvir skupaj s vsakokrat pripadajočim krilom premakljiv v zaprt položaj, v kakršnem se nanaša med kritičnim režimom obratovanja, izključno s pomočjo vzmeti sklopa za prisilno zapiranje. Pri tem so vsi električni in elektromagnetni deli, namreč vsaj pogonski motor ter omenjena elektromagneta, nadzirani in upravljani s pomočjo taiste elektronske upravljalne enote, ki vključuje senzorje in druge elektronske elemente za zaznavanje izrednih razmer in je priključena na vsakokrat razpoložljiv vir električne energije. Razen tega se v primeru nastanka izrednih razmer se pri vseh električnih in elektromagnetnih elementih, namreč vsaj pogonskem motorju in omenjenih elektromagnetih, sočasno prekine dovod električne energije.

Prednostna izvedba izuma se odlikuje po tem, da je zgornji elektromagnetni zapah za blokiranje vihtenja krila glede na okvir razporejen v območju okvira neposredno nad krilom, ki je v neposredni bližini omenjenega zapaha opremljeno z zaporno pločevino, ki je prirejena za prejem zaskočnega zapaha. Pri tem je omenjeni elektromagnet preko vsaj enega vzvoda in/ali vsakokrat ustreznih povezovalnih elementov mehansko povezan z zaskočnim zapahom.

Nadalje je spodnji elektromagnetni zaskočni zapah razporejen v spodnjem območju okvira v neposredni bližini čelnega vodila in ozobljene letve, ozobljeni zaskočnik tega zapaha pa je mehansko, prednostno preko neposredno preko ustreznega upravljalnega droga, povezan s pripadajočim elektromagnetom. V kritičnem režimu obratovanja pri blokiranem okviru in deblokiranim krilu je ozobljeni zaskočnik spodnjega zaskočnega sklopa nameščen v naleganju in uprijemanju na/v ozobljeno letev, s tem pa je poleg blokiranja okvira preprečen tudi prekomeren poveš odvihtenega krila.

Še nadalje je vsakokratno krilo na svoji zapiralni čelni površini opremljeno s čelnim tesnilom, ki je na krilo pritrdljivo s pomočjo pritrdilne pločevine na eni strani krila obsega deformabilno pripiro, na drugi strani krila pa prožen zavihek. Omenjeno tesnilo je v vsakokrat razpoložljivi delilni ravnini, ki se nahaja med pripiro in zavihkom, prednostno deljivo na dva dela, ki sta med seboj vzporedno razmaknjena s pomočjo pritrdilne pločevine sočasno in na enak način kot nedeljeno tesnilo pritrdljiva na krilo. Pri tem je prožni zavihek ukrivljen v smeri vstran od delilne ravnine in nazaj t.j. vstran od smeri štrlenja tesnila s krila. Po izumu je tudi predvideno, da tesnilo sestoji iz negorljive gume, ki ustreza normativom s področja požarne varnosti.

Izum bo v nadaljevanju podrobneje obrazložen na osnovi primera izvedbe in v povezavi s priloženo skico, kjer kažejo sl. 1 samodejna požarna vrata v narisu, sl. 2 vrata v prerezu vzfolž linije A - A po sl. 1, sl. 3 podroben prikaz sklopa za prisilno zapiranje, v perspektivi, sl. 4 prikaz spodnjega elektromehanskega zaskočnega zapaha, v perspektivi, sl. 5 prikaz zgornjega elektromehanskega zaskočnega zapaha, v perspektivi, sl. 6 podrobnost B po sl. 1, sl. 7 podrobnost C po sl. 2, sl. 8 podrobnost D po sl. 2, sl. 9 profil oz. prečni prerez tesnilne gume krila vrat.

Na sl. 1 je v narisu prikazan primer izvedbe samodejnih požarnih vrat po izumu, pri katerih sta v prikazanem primeru v drsno premakljivih okvirih 8 zavihtljivo nameščeni dve med seboj po velikosti enaki in zrcalno izvedeni krili 9. Pri tem bo strokovnjaku vendarle razumljivo, da so brez dvoma možne tudi drugačne izvedbe vrat, npr. z dvema drsno premakljivima okviroma 8 in enim samim krilom 9 ali npr. z dvema različno velikima kriloma 9 ali npr. z enim okvirom 8 in enim krilom 9 ali tudi druge.

Vrata po izumu so predvidena za delovanje v dveh režimih obratovanja, namreč v normalnem in kritičnem režimu. V normalnem režimu delovanja vrata delujejo kot običajna drsna vrata, pri čemer je predvideno odpiranje vrat s pomočjo translatomega premikanja okvirov 8 v smeri vsaksebi ter zapiranje s primikanjem okvirov 8 v smeri drug proti drugemu, medtem ko se v kritičnem režimu obratovanja vsakokrafen okvir 8 blokira, sočasno pa se sprosti oz. deblokira vsakokrat pripadajoče krilo 9, tako da se odpiranje in/ali zapiranje vrat v kritičnem režimu delovanja vrši s pomočjo zavihtljivih kril 9, medtem ko okvir 8 miruje. Probrazba iz normalnega v kritičen način delovanja se izvrši samodejno in še zlasti brez potrebe po električnem napajanju.

Tovrstna vrata v osnovi obsegajo pogon 1 s pripadajočim pogonskim motorjem 2, nosilna kolesa 3 za zagotavljanje translatorne premakljivosti okvira 8, nadalje elektromagnetni zapah 4 za blokiranje okvira 8 vnaprej določenem položaju, še nadalje sklop 5 za prisilno zapiranje in zgornji elektromehanski zaskočni zapah 6, predviden za sodelovanje z zaporno ploščo 7, razen tega pa tudi že prej omenjena nosilna drsna okvira 8 z vgrajenima kriloma 9. Okvira 8 sta v smeri translatomega premikanja vodena s pomočjo bočnih vodil 11, na vsakokratnem krilu 9 pa je prednostno predvideno samodejno zapiralo 130. Kot zapah 4 je uporabljena izvedba, kije strokovnjakom znana pod izrazom bistabilni zapah ali tudi bistabilna ključavnica in ki v primeru izpada električne energije postavi zapah 4 v položaj, ki omogoča zapahnitev oz. blokiranje nosilnega drsnega okvirja 8, katerega premikanje potem ni več mogoče.

Taista vrata so ponazorjena tudi na sl. 2, tokrat v prerezu in na predhodno že pojasnjen način. Vsakokraten drsni nosilni okvir 8, v katerem je zavihtljivo uležiščeno vsakokrat pripadajoče krilo 9, je translatomo premakljivo nameščen v vsakokrat pripadajočem bočnem vodilu 11. Kot je razvidno na omenjeni sl. 2, vrata obsegajo tudi na podlago fiksno pritrjeno ozobljeno letev 12 ter spodnji elektromehanski zaskočni zapah 13 in bočni tesnili 14, na krilih pa sta v tem primeru predvideni naletni letvi 15, čelni tesnili 16 ter mehanska ključavnico 17 in nasprotni ključavnični sklop 18.

Povsem mehansko delujoč sklop 5 za prisilno zapiranje, ki je podrobneje prikazan na sl. 3, se nahaja na nosilcu 1 in obsega vzmetni sklop 20 s spiralnimi vzmetmi 24, vodilni sklop 21, drsno vodilo 22, potisni nastavek 23, navijalo 25 z držalno zavoro in jekleno vrv 26.

Spodnji elektromehanski zaskočni zapah 13, ki je prikazan na sl. 4, obsega elektromagnet 28, tlačno vzmet 29, ozobljeni zaskočnik 30, nosilec stikala 31, upravljalni drog 32 in stikalo 33.

Na sl. 5 prikazani zgornji elektromehanski zaskočni zapah 6 obsega mehansko ključavnico 34, vzvod 35, vezni element 36, tlačno vzmet 37, elektromagnet 38, upravljalni drog 39, nosilni element 40, stikalo 41 in zaskočni zapah 42. Zgornji elektromagnetni zaskočni zapah 6 je vgrajen v drsni nosilni okvir 8 neposredno ob krilu 9, kar je razvidno na sl. 1 in še zlasti na sl. 6, kjer je ponazorjeno tudi in zapiranje zaskočnega zapaha 42 v odprtino zaporne plošče 7 ter s tem blokiranje krila 9 v okviru

8.

Čelno tesnenje kril 9 je prikazano na sl. 7, pri čemer je razvidno, da je na na vsakokratnem krilu 9 predvideno po eno čelno tesnilo 16, ki je v prikazanem primeru s pomočjo pritrdilne pločevine 43 pritrjeno na pripadajoče krilo 9. Tesnilo 16, ki je posebej prikazano tudi na sl. 9, je izvedeno iz posebne gume, ki izpolnjuje zahteve v pogledu požarnega varstva. Tesnilo 16 je prirejeno za naleganje pritrdilne pločevine 43 ter po eni strani opremljeno z deformabilno pripiro 45 in po drugi strani s prožnim zavihkom 46. Razen tega je tesnilo 16 v območju svoje delilne ravnine 47 na razmeroma preprost način deljivo, zahvaljujoč čemur je potem taisto tesnilo možno uporabiti pri različnih debelinah kril 9. Tesnilo 16 je namreč na krilo 9 pritrdljivo s pomočjo pločevine 43 na enak način bodisi v integralnem, nedeljenem stanju (sl. 7) ali tudi po delitvi in namestitvi obeh tako dobljenih delov tesnila 16 na ustreznem medsebojnem razmiku vzdolž krila 9.

Bočno tesnenje vrat po izumu je razvidno na sl. 8, kjer so med drugim v vgrajenem stanju nazorno ponazorjeni tudi nekateri drugi sestavni deli kot. npr. bočno vodilo 11, nosilni drsni okvir 8 krila 9, ozobljena letev 12 s pripadajočim ozobljenim zaskočnikom ter bočno tesnilo 14, ki je podobno kot prej omenjeno tesnilo 14 izvedeno iz posebne gume, ki izpolnjuje zahteve v pogledu požarnega varstva.

Samodejna požarna v normalnem režimu obratovanja delujejo kot samodejna drsna vrata, kar pomeni, da se odpirajo oz. zapirajo s pomočjo translatomega premikanja okvirov 8, medtem ko je vsakokratno krilo 9 v pripadajočem okviru 8 zapahnjeno oz. blokirano ter na ta način zaprto ter ga v času normalnega režima obratovanja iz tega položaja ni mogoče odvihteti ter s tem odpreti.

V kritičnem režimu obratovanja, namreč v primeru aktivnega požarnega signala, izpada električne energije ali okvare sistema, se najprej in brezpogojno izvrši translacijski premik vsakokratnega okvira 8 v zaprt položaj, nakar se s sprostitvijo zapaha 6 omogoči odpiranje vrat s pomočjo odvihtenja vsakokratnega krila 9, kar se doseže npr. s pomočjo kljuke (sl. 2) ali naletnih letev 15, pri čemer pa je zagotovljeno samodejno zapiranje vrat, v tem primeru na osnovi vračanja vsakokratnega krila v izhodiščni položaj v okviru 8 s pomočjo samodejnih zapiral 130.

Po vgradnji vrat, t.j. po namestitvi vodil 11 in ustreznega števila okvirov 8 s pripadajočimi krili 9 in drugimi sestavnimi deli, se izvrši zagon samodejnih vrat, in sicer na ta način, da navijalo 25 na enoti 5 za prisilno zapiranje 5 raztegne spiralne vzmeti 24, ki so potem v tako napetem oz. raztegnjenem stanju držane vse do pričetka obratovanja v kritičnem režimu. Zatem se s pomočjo zgornjega elektromehanskega zaskočnega zapaha 6 zapahne vsakokratno krilo 9, sočasno in hkrati pa se v območju vsakokrat pripadajočega spodnjega elektromehanskega zaskočnega zapaha 13 z eliminacijo uprijemanjfl med ozobljenim zaskočnikom 30 in pripadajočo ozobljeno letvijo 12 sprosti oz. deblokira vsakokraten okvir 8, ki je odtlej translatorno premakljiv vzdolž pripadajočega bočnega vodila 11. S tem so vrata pripravljena za samodejno delovanje in ko krmilna elektronika zazna, da so vsi omenjeni elektromehanski sklopi pripravljeni za drsno delovanje v normalnem režimu obratovanja, se aktivira ustrezna avtomatika za samodejno delovanje vrat v normalnem režimu, torej z drsnim odpiranjem oz. zapiranjem, medtem ko je vihtenje kril 9 onemogočeno.

V času normalnega režima delovanja vrat kot drsnih vrat so zahvaljujoč vsakokratni enoti 5 za prisilno zapiranje (sl. 3) omenjene spiralne vzmeti 24 napete, na nosilnem drsnem okviru 8 krila 9 pa je upravljalni drog 39 zgornjega elektromehanskega zaskočnega zapaha 6 (sl. 1 in 5) pritegnjen s pomočjo elektromagneta 38, s čimer je preko vzvoda 35 in veznega elementa 36 zaskočni zapah 42 držan v zaporni plošči 7 na krilu 9. Sočasno je s pomočjo elektromagneta 28 spodnjega elektromehanskega zaskočnega zapaha 13 (sl. 4) ozobljeni zaskočnik 30 držan na ustreznem odmiku od ozobljene letve 12, tako daje omogočeno drsenje oz. translaciujsko premikanje okvira 8 s krilom 9 mimo vodila 11 in ozobljene letve 12. Za nadzor stanja napetih vzmeti 24 v sklopu 5 za prisilno zapiranje s pomočjo ustreznih tipal vseskozi skrbi krmilna elektronika, s pomočjo katere je vseskozi pod nadzotom tudi stanje zgornjega elektromehanskega zaskočnega zapaha 6 in spodnjega elektromehanskega zaskočnega zapaha 13.

Ko nastopijo izredne razmere, se s pomočjo krmilne elektronike v trenutku izvrši odklop vseh virov napajanja, s čimer se vzpostavi kritični režim delovanja (izklopljeno stanje). Pri tem popusti držalna zavora navijala 25 pogonskega motorja sklopa 5 za prisilno zapiranje, pri čemer čemer se zahvaljujoč zadostni količini akumulirane potencialne energije napetih spiralnih vzmeti 24 preko potisnega nastavka 23 vodilnega sklopa 21 (sl. 3) nosilni drsni okvir 8 skupaj s krilom 9 premakne v zaprt položaj v katerem se potem s pomočjo elektromagnetnega zapaha 4 blokira premikanje vsakokratnega okvira 8 s krilom, 9, obenem pa se zahvaljujoč elektromehanskim zaskočnim zapahov 6, 13 omogoči preobrazbo vrat iz normalnega režima delovanja v kritični režim delovanja, v katerem se odpiranje vrat vrši z odvihtenjem vsaj enega krila 9. V tem stanju se namreč zahvaljujoč na zgornjem elektromehanskem zaskočnem zapahu 6 napeti tlačni vzmeti 37 elektromagneta 38 preko vzvoda 35 in veznega elementa 36 doseže dvig ozl. umik zaskočnega zapaha 42, s čimer se sprosti krilo 9, ki ga je odtlej mogoče odvihteti oz. odpreti. Sočasno je v tem stanju vrat zahvaljujoč napeti tlačni vzmeti 29 elektromagneta 28 na spodnjem elektromehanskem zaskočnem zapahu 13 ozobljeni zaskočnik 30 prestavljen v uprijem z ozobljeno letvijo 12, ki je pritrjena na fiksno podlago, s čimer je preprečeno tudi povešanje krila 9 pri krilnem odpiranju vrat.

Po prenehanju izrednih razmer se obratovanje v kritičnem režimu odpravi s ponovno vzpostavitvijo električnega napajanja, nakar se s pomočjo krmilne elektronike najprej preveri stanje vseh elektromehanskih sklopov in zatem ponovno prične z zagonom samodejnega delovanja vrat v normalnem režimu obratovanja, t.j. s translacijski premikanjem okvirov 8 in blokiranimi krili 9.

Ker gre primarno za požarna vrata in ker so ta v splošnem vgradljiva v objekte, v katerih se zadržuje veliko ljudi, vključno z otroki, starostniki, bolniki in podobnimi osebami, ki v smislu logistike terjajo posebno pozornost, rešitev vrat vključuje tudi izbiro primernega tesnenja, ki zagotavlja varno delovanje vrat v obeh možnih režimih obratovanja in obenem tudi primemo tesnenje v primeru kritičnih razmer. Vsakokratno čelno tesnilo 16 mora v osnovi vsaj določen čas učinkovito tesniti ter s tem preprečevati prehod ognja in dima skozi vrata v primeru požara. Tesnilo 16 je izvedeno iz negorljive gume in opremljeno z gibko pripiro 45 ter s tem preprečuje telesne poškodbe osebe, ki bi se med zapiranjem vrat ne mogla pravočasno umakniti. Tesnilo 16, ki je posebej prikazano na sl. 9, se poleg že povedanega odlikuje tudi po prožnem zavihku 46, ki je razporejen na nasprotni strani delilne ravnine 47 kot omenjena pripira 45. Zavihek 46 je ukrivljen v smeri navzven in nazaj t.j. vstran od ravnine za prejem pritrdilne pločevine 43 ter na t4 način prirejen za naleganje na pripiri 45 vsakokrat komplementarnega tesnila

16. Tovrstna zasnova tesnila 16 omogoča izvrstno tesnenje in preprečuje zatikanje vsakokrat med seboj sodelujočih kril 9, še zlasti pa preprečuje poškodbe uporabnika, če se le-temu ne uspe pavočasno umakniti iz območja vrat ob zapiranju le-teh.

Claims (16)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   E Samodejna požarna vrata, sestoječa iz vsaj enega vzdolž ustreznih vodil (11) translatomo premakljivega okvira (8) in vsaj enega v omenjenem okviru (8) zavihtljivo uležiščenega krila (9), ki sta tako izvedena, da je v normalnem režimu obratovanja omenjeni okvir (8) premakljiv in krilo (9) blokirano, v kritičnem načinu obratovanja pa je okvir (8) blokiran in krilo (9) deblokirano, pri čemer je translatomo premikanje vsakokratnega okvira (8) po eni strani omogočeno s pomočjo primernega električnega pogonskega motorja (2) in primernega pogona (1), po drugi strani pa je premikanje okvira (8) možno blokirati v vnaprej izbranem položaju s pomočjo zapaha (4), ki bodisi omogoča ali onemogoča premikanje okvira (8), in/ali ozobljenega zaskočnika (30), ki je prirejen za sodelovanje z ozobljeno letvijo (12), ki je fiksno pritrjena na podlago v bližini omenjenega vodila (11), in pri čemer je vsakokratno vsaj s čelnim, v smeri premikanja okvira (8) štrlečim tesnilom (16) in po izbiri s samodejnim zapiralom (130) opremljeno krilo (9) na zavihtljiv način, zlasti šamirsko, uležiščeno v vsakokrat pripadajočem okviru (8), kjer ga je po eni strani možno blokirati s pomočjo ustrezne zaporne plošče (7) in z njo sodelujočega zaskočnega zapaha (42), po drugi strani pa zaradi odpiranja vrat zavihteti, kadar je to omogočeno, s pomočjo naletne letve (15) ali ustrezne kljuke, ter pri čemer je v normalnem režimu obratovanja okvir (8) skupaj z v njem nameščenim, proti odvihtenju blokiranim krilom (9) translatomo premakljiv sem ter tja vzdolž vodil (11), medtem ko je v kritičnem režimu obratovanja okvir (8) blokiran v vnaprej določenem položaju, pri tem pa je omogočeno vihtenje vsakokratnega v okviru razpoložljivega krila (9), označena s tem, da obsegajo

   - sklop (5) za prisilno zapiranje, ki vključuje vsaj eno vzmet (24) in je opremljen š potisnim nastavkom (23), ki je premakljiv s pomočjo te vzmeti (24) in predviden za sodelovanje z okvirom (8) v smislu premika slednjega v položaj blokiranja z zapahom (4) na prehodu iz normalnega v kritični režim obrtatovanja vrat;

   - za blokiranje okvira (8) v vnaprej določenem položaju predviden elektromagnetni zapah (4), ki, dokler je priključen na vsakokrat razpoložljiv vir električne energije, omogoča, sicer pa onemogoča translatorno premikanje okvira (8);

   - elektromagnetni zaskočni zapah (13), ki vključuje vsaj elektromagnet (28) in z njegovo pomočjo ter proti sili vzmeti (29) premakljiv ozobljen zaskočni nastavek (30), ki je prirejen za sodelovanje s fiksno na podlago pritrjeno ozobljeno letvijo (12), tako daje v primeru, ko je elektromagnet (28) priključen na vsakokrat razpoložljiv vir električne energije, nastavek (30) držan na primernem odmiku od letve (12), v nasprotnem primeru pa s pomočjo vzmeti (29) pritisnjen proti omenjeni letvi (12);

   - elektromagnetni zaskočni zapah (6), ki vključuje vsaj elektromagnet (38) in s slednjim mehansko povezan zaskočni zapah (42), ki je ob blokiranju krila (9) v okviru (8), ko je elektromagnet (38) priključen na vsakokrat razpoložljiv vir električne energije, proti sili vzmeti (37) zaskočljiv v ustrezno zaporno pločevino (7), v nasprotnem primeru pa zahvaljujoč omenjeni vzmeti (37) odpahnjen, s čimer je krilo (9) deblokirano oz. odvihtljivo iz ravnine okvira (8).
2. 2. Vrata po zahtevku 1, označena s tem, da je elektromagnetni zapah (6) za blokiranje vihtenja krila (9) glede na okvir (8) razporejen v območju okvira (8) neposredno nad krilom (9), ki je v neposredni bližini omenjenega zapaha (6) opremljeno z zaporno pločevino (7), kije prirejena za prejem zaskočnega zapaha (42).
3. 3. Vrata po zahtevku 1 ali 2, označena s tem, da je elektromagnet (38) preko vsaj enega vzvoda (35) in/ali vsakokrat ustreznih povezovalnih elementov (36) mehansko povezan z zaskočnim zapahom (42).
4. 4. Vrata po enem od predhodnih zahtevkov, označena s tem, da je spodnji elektromagnetni zaskočni zapah (13) razporejen v spodnjem območju okvira (8) v neposredni bližini čelnega vodila (11) in ozobljene letve (12).
5. 5. Vrata po zahtevku 4, označena s tem, daje ozobljeni zaskočnik (30) zapaha (13) mehansko povezan s pripadajočim elektromagnetom (28).
6. 6. Vrata po zahtevku 5, označena s tem, daje ozobljeni zaskočnik (30) zapaha (13) mehansko, vsaj preko upravljalnega droga (32), povezan s pripadajočim elektromagnetom (28).
7. 7. Vrata po zahtevku 5, označena s tem, daje ozobljeni zaskočnik (30) zapaha (13) neposredno preko upravljalnega droga (32) povezan s pripadajočim elektromagnetom (28).
8. 8. Vrata po zahtevku 4, označena s tem, daje v kritičnem režimu obratovanja pri blokiranem okviru (8) in deblokiranem krilu (9) ozobljeni zaskočnik (30) spodnjega zaskočnega sklopa (13) nameščen v naleganju in uprijemanju na/v ozobljeno letev (12), s čimer je poleg blokiranja okvira (8) preprečen tudi prekomeren poveš odvihtenega krila (9).
9. 9. Vrata po enem od predhodnih zahtevkov, označena s tem, da je vsakokraten okvir (8) skupaj s vsakokrat pripadajočim krilom (9) premakljiv v zaprt položaj, v kakršnem ge nanaša med kritičnim režimom obratovanja, izključno s pomočjo vzmeti (24) sklopa (5) za prisilno zapiranje.
10. 10. Vrata po zahtevku 1 in 9, označena s tem, daje vzmet (24) sklopa (5) za prisilno zapiranje na voljo kot spiralna vzmet.
11. 11. Vrata po enem od predhodnih zahtevkov, označena s tem, daje vsakokratno krilo (9) na svoji zapiralni čelni površini opremljeno s čelnim tesnilom (16), ki je na krilo (9) pritrdljivo s pomočjo pritrdilne pločevine (43) in ki na eni strani krila (9) obsega deformabilno pripiro (45), na drugi strani krila (9) pa prožen zavihek (46).
12. 12. Vrata po zahtevku 11, označena s tem, daje tesnilo (16) v vsakokrat razpoložljivi delilni ravnini (47), ki se nahaja med pripiro (45) in zavihkom (46), deljivo na dva dela, ki sta med seboj vzporedno razmaknjena s pomočjo pritrdilne pločevine (43) sočasno in na enak način kot nedeljeno tesnilo (43) pritrdljiva na krilo (9).
13. 13. Vrata po zahtevku 11 ali 12, označena s tem, daje prožni zavihek (46) ukrivljen v smeri vstran od delilne ravnine (47) in nazaj t.j. vstran od smeri štrlenja tesnila (16) s krila (9).
14. 14. Vrata po zaztevkih 11 do 13, označena s tem, da je tesnilo (16) izvedeno iz negorljive gume, ki ustreza normativom s področja požarne varnosti.
15. 15. Vrata po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, označena s tem, da so vsi električni in elektromagnetni deli, namreč vsaj pogonski motor (2) ter elektromagneta (28, 38), nadzirani in upravljani s pomočjo taiste elektronske upravljalne enote, ki vključuje senzorje in druge elektronske elemente za zaznavanje izrednih razmer in je priključena na vsakokrat razpoložljiv vir električne energije.
16. 16. Vrata po zahtevku 15, označena s tem, da se v primeru nastanka izrednih razmer pri vseh električnih in elektromagnetnih elementih, namreč vsaj pogonskem motorju (2) ter elektromagnetih (28, 38) sočasno prekine dovod električne energije.