SI21577A - Interpolacijski postopek in interpolacijsko vezje, ki se uporabljata za kodirnik z visoko ločljivostjo - Google Patents
Interpolacijski postopek in interpolacijsko vezje, ki se uporabljata za kodirnik z visoko ločljivostjo Download PDFInfo
- Publication number
- SI21577A SI21577A SI200300163A SI200300163A SI21577A SI 21577 A SI21577 A SI 21577A SI 200300163 A SI200300163 A SI 200300163A SI 200300163 A SI200300163 A SI 200300163A SI 21577 A SI21577 A SI 21577A
- Authority
- SI
- Slovenia
- Prior art keywords
- input analog
- analog signal
- signal
- resistor
- interpolation
- Prior art date
Links
Landscapes
- Analogue/Digital Conversion (AREA)
Abstract
Z interpoliranjem se tvorijo vmesni digitalni signali (Fi(Alfa), i =1, ...I, od katerih je vsak rezultat primerjave referenčnega potenciala Pi(Alfa) prvega vhodnega analognega signala A+(Alfa) pri vrednosti Alfa + Alfai njegovega opazovanega argumenta Alfa znotraj prve polperiode s potencialu Pi(Alfa) inverznim referenčnim potencialom Ni(Alfa) tretjega vhodnega analognega signala A-(alfa) pri isti vrednosti Alfa+Alfai opazovalnega argumenta Alfa. Signal Fi(Alfa) se odjema z izhoda primerjalnika (ci), na katerega vhoda sta priključena druga sponka i-tega upora (ri) v prvi uporovni verigi in druga sponka i-tega upora (r'i) v drugi uporovni verigi. S predlaganim postopkom in vezjem se glede na interpoliranje po stanju tehnike še povečata ločljivost in hitrost. Tvorjenje referenčnih potencialov Pi(Alfa) in Ni(Alfa) v predlaganem interpolacijskem analogno-digitalnem pretvorniku poteka brez aktivnih elementov in je zato pretvorba monotona in odporna na neidealnost vhodnih signalov. Predlagana rešitev je zelo preprosta.ŕ
Description
Interpolacijski postopek in interpolacijsko vezje, ki se uporabljata za kodimik z visoko ločljivostjo
Izum se nanaša na interpolacijski postopek, ki se uporablja za kodimik z visoko ločljivostjo, katerega stanja so na vhodni strani določena s štirimi, vsakič med seboj za četrt periode zamaknjenimi signali, pri čemer interpolacijski postopek obsega korak interpoliranja, v katerem se tvorijo vmesni digitalni signali, in korak logičnega kombiniranja teh vmesnih digitalnih signalov, da se tvorita dva, za četrt periode medsebojno zamaknjena izhodna digitalna signala.
Izum se nanaša tudi na interpolacijsko vezje, ki se uporablja za kodimik z visoko ločljivostjo, ki na vhodni strani obsega vezje za procesiranje signala, v katerem se pripravljajo omenjeni, vsakič med seboj za četrt periode zamaknjeni signali, in na izhodni strani digitalni procesor, v katerem se z logičnim kombiniranjem interpoliranih vmesnih digitalnih signalov pripravita prvi izhodni digitalni signal in za četrt periode zamaknjeni drugi izhodni digitalni signal.
Izum je po mednarodni klasifikaciji patentov uvrščen v razred G 01D 05/244.
Naloga izuma je predlagati postopek in vezje za interpoliranje med štiri paroma ortogonalne vhodne analogne signale, ki naj s pomočjo v ta namen na preprost način stvorjenih referenčnih spremenljivih potencialov omogoča hkratno bliskovno pretvorbo v vmesne digitalne signale.
V patentnem spisu US 6.355.927 sta opisana postopek in vezje za izboljšanje ločljivosti kodimika. Signali senzorske priprave se v vezju za procesiranje signala pripravijo kot štirje, vsakič med seboj za četrt periode zamaknjeni osnovni signali. Z njimi se zatem tvorijo na primer eden ali več ulomčnih signalov in glede na njih inverzni ulomčni signali. Ti se skupaj z osnovnimi signali vodijo v primeijalno vezje. Na izhodu primerjalnega vezja se pojavijo vmesni digitalni signali, ki so po fazi enakomerno porazdeljeni, če so bili ulomčni signali primemo izbrani in natančno oblikovani. Vmesni digitalni signali se zatem v digitalnem procesorju logično kombinirajo, tako da se pripravita prvi izhodni digitalni signal in za četrt periode zamaknjeni drugi izhodni digitalni signal. Ulomčni signali so se pripravili z operacijskimi ojačevalniki z ojačanjem pod ena. Tako se je v signalno pot vnesla amplitudna napaka in posledično fazna napaka. Nadalje se je v signalni poti potreboval analogni referenčni signal za operacijske ojačevalnike, kar je dodatni vir napake tako zaradi vprašanja točnosti nastavitve referenc kot zaradi prenosa motenj. Pretvorbe so potekale na osnovi primerjave na različen način pripravljenih signalov in interpolacija je občutljiva na amplitudna in fazna odstopanja vhodnih signalov. Zaradi tega se poveča diferencialna nelineamost izhodnih signalov.
Navedena naloga je rešena s postopkom in vezjem uvodoma navedene vrste, katerih značilnosti po izumu so zajete v označujočem delu prvega oziroma šestega patentnega zahtevka. Značilnosti nadaljnjih izvedbenih primerov postopka in vezja po izumu so opredeljene v podzahtevkih.
S postopkom in vezjem po izumu za interpolacijo v kodimiku z visoko ločljivostjo se glede na interpoliranje po stanju tehnike še povečata ločljivost in hitrost. Tvorjenje referenčnih potencialov v predlaganem interpolacijskem analogno-digitalnem pretvorniku poteka brez aktivnih elementov in je zato pretvorba monotona in odporna na neidealnosti vhodnih signalov. Predlagana rešitev je zelo preprosta.
Izum bo v nadaljnjem podrobno obrazložen na osnovi opisa izvedbenih primerov postopka in vezja po izumu za interpolacijo v kodimiku z visoko ločljivostjo ter na osnovi pripadajočega načrta, ki prikazuje na sl. 1 na shematičen način vezje po izumu v vezju kodimika, sl. 2 z izumom predlagano vezje za pripravo primerjanih referenčnih spremenljivih potencialov za bliskovno analogno-digitalno pretvorbo in za izvedbo te pretvorbe, sl. 3 shematičen prikaz izhodnega digitalnega procesoga za tvogenje obeh izhodnih digitalnih signalov, sl. 4 amplitudni potek primerjanih referenčnih potencialov glede na opazovani argument in sl. 5 amplitudni potek vmesnih digitalnih signalov in še obeh izhodnih digitalnih signalov glede na opazovani argument.
V kodimiku z visoko ločljivostjo, za katerega se predlagata interpolacijski postopek in interpolacijsko vezje ie po izumu, senzorska priprava (ni prikazana) tvori tri paroma inverzne si signale Ai+, Ai-; Bi+, Bi-; Ri+, Ri- sl. 1. Vsak par teh signalov se vodi v vezje spe za procesiranje signalov (analog front-end Circuit) na enega od operacijskih ojačevalnikov al; a2; a3 s sofazno povratno vezavo s protifaznima izhodoma, da se izoblikujejo referenčni signal Ri in vhodni analogni signali za interpolacijsko vezje ie. Ti vhodni signali so vsakič med seboj za četrt periode zamaknjeni prvi vhodni ana4 logni signal A+, drugi vhodni analogni signal B+, tretji vhodni analogni signal A- in četrti vhodni analogni signal B-, predvsem pa si morata biti signala v parih A+, A- in B+, B- natančno v protifazi v širokem načrtovanem frekvenčnem področju.
Interpolacijskemu vezju ic in vezju spe za procesiranje signalov se preko serijskega vmesnika si dovajajo signal ure CL in podatkovni signali DAT, med njimi tudi podatek o interpolacijskem številu I, ki določa število interpoliranih vmesnih digitalnih signalov Fi in Gi, i = 1, ..., I, na polovici periode vhodnih analognih signalov (sl. 1, 2 in 5). Interpolacijsko število I je z interpolacijskim faktoijem IF, ki se uporablja na tem podočju tehnike in predstavlja število period izhodnega digitalnega signala kodimika na eno periodo vhodnega analognega signala, povezano takole: IF = I / 2,
Omenjeni vmesni digitalni signali Fi ali pa signali Fi in Gi, pri čemer so signali Gi invertirani signali Fi, se v znanem digitalnem procesorju dp (npr. US 6.335.927) vodijo preko EXOR vrat, NOR vrat, in direktno ter preko invertoijev INVERT skozi krmiljeni stikali CONTR.SW, da združena signala končno tvorita izhodni digitalni signal Ao ali Bo kodirnika (sl. 3). Signal Bo je glede na signal Ao zamaknjen za četrt periode. Signala Ao, Bo sta obenem izhodna signala interpolacijskega vezja ic.
Interpolacijski postopek po izumu je značilen po tem, daje vsak od vmesnih digitalnih signalov Fi(a), i = 1, ..., I, in seveda tudi v invertirani obliki vsak od vmesnih digitalnih signalov Gi(a), rezultat primerjave referenčnega potenciala Pi(a) prvega vhodnega analognega signala A+(a) pri vrednosti a+ai njegovega opazovanega argumenta α znotraj prve polperiode s potencialu Pi(a) inverznim referenčnim potencialom Ni(a) tretjega vhodnega analognega signala A-(a) pri isti vrednosti a+ai opazovanega argumenta a.
Pri tem je lahko eden izmed vmesnih digitalnih signalov Fi(a) rezultat primeijave četrtega vhodnega analognega signala B-(a) z drugim vhodnim analognim signalom
Β+(α). V tem primeru je vrednost ai zamika argumenta α enaka 90°, če se definicijski interval za α razteza od 0 do 360°.
V interpolacijskem postopku po izumu se prednostno pari primeijanih spremenljivih referenčnih potencialov Pi(a) in Ni(a), i = 1, ..., I, izberejo tako, da so vrednosti ai zamika njihovega opazovanega argumenta α enakomerno porazdeljene po prvi polperiodi tega opazovanega argumenta a.
Za poseben izvedbeni primer interpolacijskega postopka po izumu, ko je odvisnost od opazovanega argumenta α pri prvem vhodnem analognema signalu A+(a) podana s funkcijo SINa in pri drugem vhodnem analognema signalu B+(a) s funkcijo COSa in je interpolacijsko število I enako 6 in so znotraj prve polperiode opazovanega argumenta α enakomerno porazdeljene omenjene vrednosti al, a2,..., oziroma al faznega zamika opazovanega argumenta a, je na sl. 4 prikazan potek referenčnih potencialov: Pl (a), P2(a), P3(a)=COS-(a), P4(a), P5(a), P6(a)=SIN-(a) in NI (a), N2(a), N3(a)=COS+(a), N4(a), N5(a), N6(a)=SIN+(a). Vsako presečišče ak, k = 1, 2, ..., 21, krivulj potenciala Pi(a) in inverznega potenciala Ni(a) (i = 1, 2, ..., I) predstavlja skok v vmesnem digitalnem signalu Fi(a) (sl. 5). Vsi skoki v vmesnih digitalnih signalih F2(a), F4(a), F6(a) se odrazijo v skokih prvega izhodnega digitalnega signala Ao(a), preostali pa v skokih drugega izhodnega digitalnega signala Bo(a) (sl. 5). Vsak od dvanajst skokov v izhodnih digitalnih signalih Ao(a) in Bo(a) predstavlja po eno stanje kodimika. Medtem ko bi imel kodimik z osnovnimi vhodnimi signali le štiri stanja: al, a4, a7 in alO, ima z uporabo interpoliracijskega postopka po izumu dvanajst stanj: al, a2, ..., al2 (sl. 4), torej 1/2 - krat več.
Interpolacijski postopek po izumu pa se lahko na podoben način izpelje tudi, ko sta prvi vhodni analogni signal A+(a) in drugi vhodni analogni signal B+(a) za četrt periode medsebojno zamaknjena žagasta signala ali pa sta kakšna druga, med seboj ortogonalna signala.
V interpolacijskem vezju ic se z izumom predlaga interpolacijski analogno-digitalni pretvornik iadc. Njegov blok je simbolično ponazorjen s štirimi vstopajočimi analognimi signali in mnogimi izstopajočimi digitalnimi signali. Vanj vstopajo omenjeni vhodni signali, in sicer vsakič med seboj za četrt periode zamaknjeni prvi vhodni analogni signal A+(a), drugi vhodni analogni signal B+(a), tretji vhodni analogni signal A-(a) in četrti vhodni analogni signal Β-(α). V interpolacijskem analognodigitalnem pretvorniku iadc se tvorijo paroma primerjani referenčni potenciali Pi(a) in Ni(a), i = 1, 2, ..., I, na drugih sponkah uporov ri prve verige kot fazno zamaknjeni potek Α+(α+αί) prvega vhodnega analognega signala A+(a) oziroma na drugih sponkah uporov (r’i) druge verige opredeljeni kot fazno zamaknjeni potek A-(a+ai) tretjega vhodnega analognega signala A-(a). Iz interpolacijskega analogno-digitalnega pretvornika iadc izstopajo vmesni digitalni signali Fi(a) in Gi(a), ki nastanejo s primerjanjem v parih referenčnih potencialov Pi(a) in Ni(a). Vsak primerjalnik ci torej ves čas primerja po dva protifazna referenčna potenciala Pi(a) in Ni(a).
Interpolacijski analogno-digitalni pretvornik iadc obsega prvo verigo drug na drugega zaporedno priključenih prvega upora rl, drugega upora r2 in tako naprej vse do I-tega upora rl (sl. 2). Obsega pa tudi drugo verigo drug na drugega zaporedno priključenih prvega upora r'l, drugega upora r'2 in tako naprej do I-tega upora r'I.
V prvi in drugi verigi vsakič enako ležeča prva upora rl oziroma r'l, druga upora r2 oziroma r'2 in tako naprej do I-tih uporov rl oziroma r'I imata enako upornost.
Na prvo sponko prvega upora rl na začetku prve verige se vodi prvi vhodni analogni signal A+(a), na drugo sponko I-tega upora rl na koncu prve verige pa se vodi tretji vhodni analogni signal A-(a), medtem ko se na prvo sponko prvega upora r'l na začetku druge verige vodi tretji vhodni analogni signal A-(a) in se na drugo sponko Itega upora r'I na koncu druge verige vodi prvi vhodni analogni signal A+(a).
Na drugo sponko i-tega zaporednega upora ri v prvi verigi se vodi četrti vhodni analogni signal B-(a), na drugo sponko i-tega zaporednega upora r'i v drugi verigi pa se vodi drugi vhodni analogni signal B+(a). Prednostno ima zaporedno število i v tem primeru vrednost i = 1/2, pri čemer je I sodo število.
Interpolacijski analogno-digitalni pretvornik iadc obsega primeijalnike cl, c2, ..., cl. Vhoda prvega primerjalnika cl sta priključena na drugo sponko prvega upora rl v prvi verigi in na drugo sponko prvega upora r' 1 v drugi verigi. Na izhodu primerjalnika c 1 se odjema prvi vmesni digitalni signal Fl(a).
Na enak način so priključeni tudi ostali primerjalniki c2,..., cl. Na izhodu vsakega od njih se odjemajo nadaljnji vmesni digitalni signali: drugi vmesni digitalni signal F2(a) oziroma tako naprej do I-tega vmesnega digitalnega signala FI(a).
Zlasti pri višjih interpolacijskih številih I se s primeijalnikov ci odjemajo tudi vmesnim digitalnim signalom Fi(a) inverzni vmesni digitalni signali Gi(a), i = 1,..., I.
Upornosti po dveh v prvi in drugi verigi enako ležečih prvih uporov rl oziroma r'l, drugih uporov r2 oziroma r'2 in tako naprej do I-tih uporov rl oziroma r'I se prednostno izberejo tako, da so vrednosti al, a2, ..., oziroma al faznega zamika opazovanega argumenta a enakomerno porazdeljene po prvi polperiodi opazovanega argumenta a. Gre za vrednosti al, a2, ..., oziroma al faznega zamika, s pomočjo katerih so potenciali Pi(a) na drugih sponkah uporov ri prve verige opredeljeni kot fazno zamaknjeni potek A+(a+ai) prvega vhodnega analognega signala A+(a) in s katerimi so potenciali Ni(a) na drugih sponkah uporov r'i druge verige opredeljeni kot fazno zamaknjeni potek A-(a+ai) tretjega vhodnega analognega signala A-(a).
Da bi se doseglo navedeno, torej da bi bile vrednosti aj opazovanega parametra a, ko je odvisnost od opazovanega argumenta a pri prvem vhodnem analognema signalu A+(a) podana s funkcijo SINa in pri drugem vhodnem analognema signalu B+(a) s funkcijo COSa, morajo biti upornosti po dveh v prvi in drugi verigi enako ležečih j-tih uporov ij, r'j izbrane takole:
η = r'j = rz · sin aJ / (sin aJ + cos aj) > 0 < ai < 45° in 90° < ai < 135° η = r'j = ri · cos aJ ! (sin aJ + cos aJ) > 45° < ai < 90° in 135° < ai < 180° pri čemer je aj = j . 180° /1, kjer je j = 1,2,..., I, in je I interpolacijsko število.
Ko sta prvi vhodni analogni signal A+(a) in drugi vhodni analogni signal B+(a) za četrt periode medsebojno zamaknjena žagasta signala, pa so upornosti vseh uporov enake in so določene z naslednjim izrazom:
rj =r’j = / I.
Interpolacijski analogno-digitalni pretvornik iadc za tvorjenje primerjanih referenčnih potencialov ne uporablja aktivnih elementov, potrebuje pa balansirane diferencialne signale, ki se pripravljajo v vezju spe za procesiranje signalov. Ker se primerjani potenciali za bliskovno analogno-digitalno pretvorbo tvorijo kar z upori ri, r'i, i = 1, ..., I, v obeh uporovnih verigah, je pretvorba monotona in zvezna, diferencialna nelineamost pa je pri višjih frekvencah povzročena le z zakasnitvami v primeijalnikih cl, c2, ..., cl. Odstopanja v amplitudi in fazi, tudi kot posledica neenakosti uporovnih verig rl-rl in r'l-r'I in omenjenih primerjalnikov, vplivajo le na integralno nelineamost.
V interpolacijskem analogno-digitalnem pretvorniku iadc po izumu tvorijo vmesne digitalne signale Fi(a) in Gi(a), i = 1, ..., I, pripadajoči primerjalniki ci, ki vsi tekom cele periode vhodnih signalov delujejo v enakem režimu. Vse preklopne točke primeijalnikov cl, c2,..., cl so tam, kjer je razlika osnovnega vhodnega referenčnega potenciala Pi(a) in invertiranega vhodnega referenčnega potenciala Ni(a) enaka nič. Morebitne sofazne napetosti na vhodih omenjenih primeijalnikov, ki bi vplivale na njihovo neidealno delovanje, torej ne vplivajo na točnost merjenega položaja. Analogni referenčni signal AGND, kot se uporablja v vezju spe za procesiranje signalov, zato v predlaganem interpolacijskem analogno-digitalnem pretvorniku iadc ni potreben in ne more vplivati na kakovost pretvorbe. Pretvorba se izvaja na plavajočih diferencialnih vhodnih signalih in je zato monotona in zvezna. To omogoča diferencialno nelineamost pod 0,05 LSB, torej 0,05 koraka analogno-digitalne pretvorbe.
Interpolacijski postopek in interpolacijsko vezje ic po izumu sta predvidena za kodirnik z visoko ločljivostjo za merjenje hitrih pomikov. Primerna vrednost interpolacijskega števila I je od 2 do okoli 200, pri čemer je zgornja meja omejena s predvideno površino integriranega interpolacijskega vezja ic oziroma z njegovo ceno.
Predlagana rešitev je zelo preprosta. Obenem pa je točnost analogno-digitalne pretvorbe mnogo manj občutljiva na neidealnosti v vhodnih signalih, tako da rešitev po izumu ne potrebuje kompleksnega doravnavanja senzorskega signala. Pri majhnih pomikih dajalnika se ta prednost pokaže že pri nizkih interpolacijskih številih I.
Claims (9)
1. Interpolacijski postopek, ki se uporablja za kodimik z visoko ločljivostjo, katerega stanja so na vhodni strani intepolacijskega postopka določena z vsakič med seboj za četrt periode zamaknjenimi prvim vhodnim analognim signalom A+(a), drugim vhodnim analognim signalom B+(a), tretjim vhodnim analognim signalom A-(a) in četrtim vhodnim analognim signalom B-(a), obsegajoč korak interpoliranja, v katerem se tvorijo vmesni digitalni signali Fi(a), i = 1,... I, in korak logičnega kombiniranja vmesnih digitalnih signalov Fi(a), da se tvorita prvi izhodni digitalni signal Ao(a) in za četrt periode zamaknjeni drugi izhodni digitalni signal Bo(a), označen s tem, da je vsak vmesni digitalni signal Fi(a) rezultat primerjave potenciala Pi(a) prvega vhodnega analognega signala A+(a) pri vrednosti a+ai njegovega opazovanega argumenta α znotraj prve polperiode s potencialu Pi(a) inverznim potencialom Ni(a) tretjega vhodnega analognega signala A-(a) pri isti vrednosti a+ai opazovanega argumenta a.
2. Interpolacijski postopek po zahtevku 1, označen s tem, daje eden izmed vmesnih digitalnih signalov Fi(a) rezultat primerjave četrtega vhodnega analognega signala B-(a) z drugim vhodnim analognim signalom B+(a).
3. Interpolacijski postopek po zahtevku 1 ali 2, označen s tem, da se pari primerjanih potencialov Pi(a), Ni(a), i = 1, ..., I, izberejo tako, da so vrednosti ai enakomerno porazdeljene po prvi polperiodi njihovega opazovanega argumenta a.
4. Interpolacijski postopek po kateremkoli izmed zahtevkov 1 do 3, označen s tem, da je funkcijska odvisnost prvega vhodnega analognega signala A+(a) od opazovanega argumenta a enaka SINa in je ta funkcijska odvisnost drugega vhodnega analognega signala B+(a) enaka COSa.
5. Interpolacijski postopek po kateremkoli izmed zahtevkov 1 do 3, označen s tem, da sta prvi vhodni analogni signal A+(a) in drugi vhodni analogni signal B+(a) za četrt periode medsebojno zamaknjena žagasta signala.
6. Interpolacijsko vezje (ic), ki se uporablja za kodimik z visoko ločljivostjo in v katerega vstopajo vsakič med seboj za četrt periode zamaknjeni prvi vhodni analogni signal A+(a), drugi vhodni analogni signal B+(a), tretji vhodni analogni signal A-(a) in četrti vhodni analogni signal B-(a) in ki na izhodni strani obsega digitalni procesor dp, v katerem se z logičnim kombiniranjem interpoliranih vmesnih digitalnih signalov Fi(a), i = 1, ... I, pripravita prvi izhodni digitalni signal Ao(a) in za četrt periode zamaknjeni drugi izhodni digitalni signal Bo(a), označeno s tem, da obsega prvo verigo drug na drugega zaporedno priključenih prvega upora (rl), drugega upora (r2) in tako naprej do I-tega upora (rl) in obsega drugo verigo drug na drugega zaporedno priključenih prvega upora (r'l), drugega upora (r'2) in tako naprej do I-tega upora (r'I) da imata v prvi in drugi verigi vsakič enako ležeča prva upora (rl) oziroma (r'l), druga upora (r2) oziroma (r'2) in tako naprej do I-tih uporov (rl) oziroma (r'I) enako upornost, da se na prvo sponko prvega upora (rl) na začetku prve verige vodi prvi vhodni analogni signal A+(a) in se na drugo sponko I-tega upora (rl) na koncu prve verige vodi tretji vhodni analogni signal A-(a) in se na prvo sponko prvega upora (r'l) na začetku druge verige vodi tretji vhodni analogni signal A-(a) in se na drugo sponko I-tega upora (r'I) na koncu druge verige vodi prvi vhodni analogni signal A+(a) in se na drugo sponko i-tega zaporednega upora (ri) v prvi verigi vodi četrti vhodni analogni signal B-(a) in se na drugo sponko i-tega zaporednega upora (r'i) v drugi verigi vodi drugi vhodni analogni signal B+(a), in da sta vhoda prvega primeijalnika (cl), na katerega izhodu se odjema prvi vmesni digitalni signal Fl(a), priključena na drugo sponko prvega upora (rl) v prvi verigi oziroma na drugo sponko prvega upora (r'l) v drugi verigi in so na enak način priključeni drugi primerjalnik (c2), tretji primerjalnik (c3) in tako naprej do I-tega primeijalnika (cl), na katerih izhodu se odjema drugi vmesni digitalni signal F2(a) oziroma tretji vmesni digitalni signal F3(a) oziroma tako naprej do I-tega vmesnega digitalnega signala FI(a).
7. Interpolacijsko vezje (ic) po zahtevku 6, označeno s tem, da se četrti vhodni analogni signal B-(a) in drugi vhodni analogni signal B+(a) vodita na drugo sponko i-tega zaporednega upora (ri) v prvi verigi oziroma i-tega zaporednega upora (r'i) v drugi verigi, pri čemer je i = 1/2 in je I sodo število.
8. Interpolacijsko vezje (ic) po enem izmed zahtevkov 6 in 7, označeno s tem, da se upornosti po dveh v prvi in drugi verigi enako ležečih prvih uporov (rl) oziroma (r'l), drugih uporov (r2) oziroma (r'2) in tako naprej do I-tih uporov (rl) oziroma (r'I) določijo tako, da so znotraj prve polperiode opazovanega argumenta α enakomerno porazdeljene vrednosti al, a2, ... oziroma al faznega zamika opazovanega argumenta a, s katerimi so potenciali Pi(a) na drugih sponkah uporov (ri) prve verige opredeljeni kot fazno zamaknjeni potek A+(a+ai) prvega vhodnega analognega signala A+(a) in s katerimi so potenciali Ni(a) na drugih sponkah uporov (r'i) druge verige opredeljeni kot fazno zamaknjeni potek A-(a+ai) tretjega vhodnega analognega signala A-(a).
9. Interpolacijsko vezje (ic) po enem izmed zahtevkov 6 do 8, označeno s tem, da se z drugega izhoda prvega primerjalnika (cl) odjema tudi prvemu vmesnemu digitalnemu signalu F1 (a) inverzni signal Gl (a) in tako naprej do I-tega primerjalnika (cl), s katerega drugega izhoda se odjema tudi prvemu vmesnemu digitalnemu signalu FI(a) inverzni signal GI(a).
Priority Applications (1)
| Application Number | Priority Date | Filing Date | Title |
|---|---|---|---|
| SI200300163A SI21577A (sl) | 2003-07-02 | 2003-07-02 | Interpolacijski postopek in interpolacijsko vezje, ki se uporabljata za kodirnik z visoko ločljivostjo |
Applications Claiming Priority (1)
| Application Number | Priority Date | Filing Date | Title |
|---|---|---|---|
| SI200300163A SI21577A (sl) | 2003-07-02 | 2003-07-02 | Interpolacijski postopek in interpolacijsko vezje, ki se uporabljata za kodirnik z visoko ločljivostjo |
Publications (1)
| Publication Number | Publication Date |
|---|---|
| SI21577A true SI21577A (sl) | 2005-02-28 |
Family
ID=34225610
Family Applications (1)
| Application Number | Title | Priority Date | Filing Date |
|---|---|---|---|
| SI200300163A SI21577A (sl) | 2003-07-02 | 2003-07-02 | Interpolacijski postopek in interpolacijsko vezje, ki se uporabljata za kodirnik z visoko ločljivostjo |
Country Status (1)
| Country | Link |
|---|---|
| SI (1) | SI21577A (sl) |
Cited By (1)
| Publication number | Priority date | Publication date | Assignee | Title |
|---|---|---|---|---|
| WO2008045005A1 (en) * | 2006-10-11 | 2008-04-17 | Anton Pletersek | Interpolation method and a circuit for carrying out said method used in a high-resolution encoder |
-
2003
- 2003-07-02 SI SI200300163A patent/SI21577A/sl not_active IP Right Cessation
Cited By (1)
| Publication number | Priority date | Publication date | Assignee | Title |
|---|---|---|---|---|
| WO2008045005A1 (en) * | 2006-10-11 | 2008-04-17 | Anton Pletersek | Interpolation method and a circuit for carrying out said method used in a high-resolution encoder |
Similar Documents
| Publication | Publication Date | Title |
|---|---|---|
| CA2626569C (en) | A sampling module and a method of sampling one or more analogue characteristics of a power transmission system | |
| US6801150B2 (en) | A/D conversion method and apparatus therefor | |
| US6480133B2 (en) | Low-power analog-to-digital converter | |
| JP2005516522A (ja) | シグマデルタａ／ｄ変換器を有する電子回路 | |
| CN115425972B (zh) | 高速级联模数转换器电路的误差校准电路 | |
| AU680744B2 (en) | Resolution multiplying circuit | |
| US20050285769A1 (en) | Analog-to-digital converter and method of analog-to-digital conversion | |
| WO2018190401A1 (ja) | 数値化装置 | |
| US5898395A (en) | Drift canceling method and apparatus for analog to digital converters | |
| US20020167437A1 (en) | Analog-to-digital converter including a series of quantizers interconnected in cascade | |
| SI21577A (sl) | Interpolacijski postopek in interpolacijsko vezje, ki se uporabljata za kodirnik z visoko ločljivostjo | |
| JP2020170989A (ja) | アナログ−デジタル変換器、アナログ−デジタル変換方法及び変位検出装置 | |
| DE602004002698D1 (de) | Bitdetektionsanordnung und vorrichtung zur wiedergabe von informationen | |
| IE54055B1 (en) | A method of bringing an oscillator into phase with an incoming signal and an apparatus for carrying out the method | |
| SI22397A (sl) | Interpolacijski postopek in vezje za izvajanje tega postopka, ki se uporabljata za kodirnik z visoko locljivostjo | |
| KR20020022159A (ko) | 폴딩 인터폴레이션 아날로그 디지탈 변환기 | |
| US8891717B1 (en) | Method and system for comparing digital values | |
| JP3230227B2 (ja) | Ａ／ｄコンバータ | |
| KR100667907B1 (ko) | 아날로그 디지털 컨버터 | |
| JPH0455005B2 (sl) | ||
| SU633151A1 (ru) | Устройство межканального фазировани | |
| RU2569809C1 (ru) | Устройство конвейерного аналого-цифрового преобразования | |
| SU756300A1 (ru) | ПРЕЦИЗИОННЫЙ АМПЛИТУДНЫЙ ПРЕОБРАЗОВАТЕЛЬ 1 Предлагаемое устройство относится к области радиотехнических измерений. | |
| SU1674352A2 (ru) | Генератор случайного потока импульсов | |
| SU1226342A1 (ru) | Цифровой измеритель разности фаз |
Legal Events
| Date | Code | Title | Description |
|---|---|---|---|
| OO00 | Grant of patent |
Effective date: 20041014 |
|
| KO00 | Lapse of patent |
Effective date: 20130220 |