SI21520A - Večnamenski ročni protioklepni raketomet - Google Patents

Abstract

Zahvaljujoč izumu je možno ročni protioklepni raketomet bolje izrabiti v različne namene, in sicer ne zgolj kot bojno orožje, marveč tudi kot šolski ali vadbeni pripomoček, s čimer je omogočena tudi postopnost usposabljanja za uporabo tovrstnega orožja oz. privajanja nanj. Večnamenski ročni protioklepni raketomet sestoji iz zunanjega lanserja (107) in notranjega lanserja (9), v katerem je razporejen udarni blok (28) udarnega mehanizma z udarno iglo (20). Pri tem pa je v notranjost lanserja (9, 107), ki je sicer predviden za izstrelitev protioklepnega projekta oz. za odvrženje po izstrelitvi omenjenega projektila, vstavljiva alternativno bodisi notranja vložna cev (85), ki je prirejena za izstrelitev barvo vsebujoče krogle (90) s pomočjo v vložek (88) vstavljive plinske ampule (89) s potisnim plinom, ali vložna cev (77), ki je previdena za izstrelitev vadbenega projektila.ŕ

Description

AREX Proizvodnja orodij, naprav in storitve d.o.o Šentjernej

VEČNAMENSKI ROČNI PROTIOKLEPNI RAKETOMET

Izum spada na področje orožja in se nanaša na ročni protioklepni raketomet.

Pri tem izum temelji na problemu, kako ročni protioklepni minomet modificirati do te mere, da ga bo mogoče bolje izrabiti v različne namene, in sicer ne zgolj kot bojno orožje, marveč tudi kot šolski ali vadbeni pripomoček, kar naj bi nenazadnje omogočalo tudi postopnost usposabljanja za uporabo tovrstnega orožja oz. privajanja nanj.

Prijavitelju je sicer znanih nekaj rešitev iz stanja tehnike, vendar ne iz patentne literature, marveč iz prakse. Ena od teh rešitev je bila leta 1990 opisana v navodilu za uporabo ročnega protioklepnega raketometa (»Uputstvo vežbovni ručni raketni bacač 64mm sa umetnutom cevi 7,62mm«; UP -56/1) s strani Zveznega sekretariata za narodno obrambo takratne SFRJ. Opisana rešitev je nepraktična, saj je predvidena ena sama vložna risana cev, ki iz lanseija ni odstranljiva. Za izstrelitev vadbenega naboja je potreben posebno prirejen vžigalni naboj, ki je namenjen za enkratno uporabo. Vžigalni naboj se za vsak strel posebej namesti in se ga zapre s prirejenim pokrovom s pomočjo izvijača. Vadbeni naboj po vstavitvi v cev drži zaklep, ki se ga na zadnji del cevi v lanseiju namesti s posebnim v ta namen prirejenim ključem. Vse to zahteva več časa pri namestitvi celotnega vadbenega raketometa za pripravo na strel, praznjenje in ponovno polnjenje. Sam raketomet kot lanser je deležen posegov na zadnjem merku, ki je prirejen za balistične karakteristike posebno prirejenega vadbenega naboja iz modela M-78 z označevalno kroglo. Cenovno gledano, vžigalni naboj in posebno prirejen vadbeni naboj presegata štirikratno ceno enega izstreljenega vadbenega naboja iz raketometa, v katerega so vstavljivi predlagani vadbeni vložni elementi.

Druga znana rešitev je novejša in se nanaša na vložno gladko cev premera 30 do 40 mm kar predstavlja mali vložni lanser, predviden za izstrelitev vadbene rakete, katere balistične karakteristike so enake kot pri kot bojni raketa. Za izstrelitev je potrebna posebna vadbena raketa z vžigalnim nabojem, ki je z njo povezan preko posebne plastične cevke, podobno kot pri bojni raketi. Potek namestitve je podoben kot pri prvoomenjeni znani rešitvi, s tem da je zadnji del lanseija odprt za izbruh smodniških plinov iz impulznega raketnega motoija. Vadbena raketa pri letu vidno označuje svojo pot do 200m. Na cilju ali tarči vadbena raketa razen udarca ne povzroči drugega učinka. Izbruh smodniških plinov vadbene rakete v ozadju lanseija predstavlja nevarnost, ki je primerljiva s tisto pri izstrelitvi bojnega raketometa, kar otežuje neposredno nadziranje izstrelitve iz neposredne bližine strelca. Opisana rešitev ne omogoča izstrelitve drugih izstrelkov. Cenovno gledano, vadbena raketa in posebno prirejen lanser dejansko presega deset- do dvajsetkratno ceno enega samega izstreljenega vadbenega naboja iz raketometa, v katerega so vstavljivi predlagani vadbeni vložni elementi po izumu.

Skupno značilnost omenjenih rešitev predstavlja omejenost na eno samo glavno vložno cev in en sam model izstrelka, kar ne omogoča nikakršne postopnosti in raznovrstnost v usposabljanju. Priprava za delovanje vadbenih ročnih protioklepnih raketometov je daljša, postopki zahtevajo več časa pri polnjenju, praznjenju in pripravi za ponovno izstrelitev. Ne omogočajo enostavne in hitre priprave za delovanj e. Varnost pri uporabi omenjenih vadbenih ročnih protioklepnih raketometov je omejena, ker je zagotovljeno zgolj enojno varovanje s pomočjo varovalke na lanserju ob sprožilnem mehanizmu. V celoti gledano so stroški izdelave izstrelkov omenjenih vadbenih ročnih raketometov zelo visoki.

Rešitev uvodoma zastavljenega problema izhaja iz celovitega sistema vadbenih vložnih elementov za ročne protioklepne raketomete, ki so vstaviljivi v prazen-izstreljen lanser, ki mora biti v brezhibnem stanju.

Predmet izuma je večnamenski ročni protioklepni raketomet, pri katerem so uporabljivi vadbeni vložni elementi za vse ročne protioklepne raketomete za enkratno uporabo, od kalibra 60mm do 90mm. Vadbeni vložni elementi za vse ročne protioklepne raketomete v celoti zamenjujejo bojno raketo in vžigalni naboj, ki se ga aktivira z udarcem igle v sprožilnem mehanizmu in prenese impulz za vžig pogonske raketne polnitve po določenih kanalih, kar omogoča izstrelitev rakete iz lanseija.

Osnovni namen vadbenih vložnih elementov je izvajanje usposabljanja na ročnih protioklepnih lanseijih po smiselno enakih postopkih kot pri ravnanju z bojnimi raketometi. Predvsem pa so uporabni v preveijanju strelske izuijenosti uporabnika-vojaka na razdaljah do 200 m. Vadbeni vložni elementi se vstavijo v izstreljen, prazen originalni lanser, kakršnega so doslej po izstrelitvi rakete odvrgli kot neuporaben lanser.

Kot rečeno je namen izuma zagotoviti popolno in celovito izkoriščenost s preureditvijo prej neuporabnega lanseija v funkcionalno celoto. Sicer neuporaben lanser je mogoče preurediti v vadbeni ročni protioklepni raketomet, če vanj vstavimo vadbene vložne elemente, ki omogočajo dolgotrajno, postopno, enostavno, varno, hitro in zelo poceni usposabljanje. Dolgotrajna uporaba vadbenih vložnih elementov za vse ročne protioklepne raketomete je omogočena uporabi kovinskih materialov, ki omogočajo intenzivno uporabo ob upoštevanju splošnih navodil. Postopnost usposabljanja je mogoče doseči s tem, ker se lahko vadbeni ročni protioklepni raketomet uporablja tudi kot šolsko sredstvo oz. učilo, iz katerega lahko enostavno odstranimo vadbene vložne elemente.

Raketomet po izumu je uporaben kot vadbeno sredstvo pri usposabljanju z izstreljevanjem barvnih kroglic na cilje v pomanjšanih razdaljah 1:10. Pri tem vadbeni vložni elementi v popolnosti omogočajo izvedbo streljanj v realnih pogojih na strelišču ali vadbišču z vadbenimi naboji, kar predstavlja ekvivalent uporabe bojnega ročnega protioklepnega raketometa. Enostavnost upoprabe se odraža v preprostem nameščanju, pripravi in odstranjevanju maloštevilnih vadbenih vložnih elementov, ki omogočajo delovanje vadbenega ročnega protioklepnega raketometa, in sicer še zlasti brez uporabe orodja. Varnost uporabe se kaže v trojnem varovanju, kakršno zagotavljajo varnosti mehanizmi v udarnem vložnem mehanizmu skupaj z osnovno varovalko sprožilnega mehanizma, ki je že na praznem »neuporabnem« ročnem protioklepnem raketometu in transportna varovalka (prirejen zadnji pokrov in vgrajen potisni vložek v lanserju). Pod pojmom hitra uporaba je mišljeno, daje že z majhnim številom potrebnih gibov-premikov možno doseči zamenjavo in postavitev vseh delov vadbenih vložnih elementov v funkcijo, hitrost uporabe pa se kaže tudi v številu ponavljajočih se strelov ne glede na vrsto izstrelka, Četudi je to npr. barvna krogla ali vadbeni naboj. Cenenost usposabljanja je razvidna iz primerjave s ceno enega bojnega ročnega protioklepnega raketometa in ceno enega od možnih izstrelkov iz vadbenih vložnih elementov v lanserju. Pri uporabi barvne krogle, namreč krogle za tkzv. »paint bali«, kakršno vstavimo v vadbeni ročni protioklepni lanser je cena ene barvne kroglice in plinske ampule skoraj 5000-krat manjša od cene bojnega sredstva. Celo pri uporabi vadbenih nabojev, kjer so izstrelitvene razdalje do ciljev realne, je cena enega vadbenega naboja približno 2.500-krat nižja od cene bojnega sredstva oz. povedano drugače - za ceno enega bojnega ročnega protioklepnega raketometa »zolje« je mogoče izstreliti 2.500 vadbenih nabojev. Doslej znane tehnične rešitve tega niso omogočale.

Večnamenski ročni protioklepni raketomet, s kakršnim se ukvarja pričujoči izum, sestoji iz zunanjega in notranjega lanseija, v katerem je razporejen udarni blok udarnega mehanizma z udarno iglo, pri čemer je po izumu v notranjost lanseija, ki je sicer namenjen za izstrelitev protioklepnega projektila oz. za zavrženje po izstrelitvi omenjenega projektila, vstavljiva alternativno bodisi notranja vložna cev, ki je prirejena za izstrelitev barvo vsebujoče krogle s pomočjo plinske bombe, vsebujoče vložek s potisnim plinom, ali vložna cev, ki je predvidena za izstrelitev vadbenega projektila. Pri tem je udarni blok opremljen s spojko, ki je prirejena za privitje bodisi notranje vložne cevi, prirejene za prejem in izstrelitev barvo vsebujoče krogle, ali vložne cevi, predvidene za prejem in izstrelitev vadbenega projektila. V vložni cevi je predviden vložek, ki je predviden za prejem ampule s potisnim plinom in opremljen s proti ampuli obrnjeno, s skoznjim prehodom opremljeno votlo udarno iglo, ob slednji pa je predviden preusmerjevalnik plinov, pred katerim se nahaja z barvo napolnjena krogla. Pri prednostni izvedbi je v siceršnje ležišče vžigalnega borbenega naboja vstavljen potisni vložek skupaj z vzmetjo, ki je naslonjena na notranji strani plošče potisnega vložka, ki je razporejena na odmiku od ležišča potisnega vložka in obsega odprtino, ki je prirejena za premikanje zadnjega kraka potisnega vložka, na zadnjem delu notranjega lanserja pa sta predvideni bočni odprtini za učvrstitev udarnega vložnega mehanizma z ročicama. Notranji gumirani obroč pokrova je pri zapiranju naslonjen na varovalko udarnega vložnega mehanizma, pokrov pa obsega podaljšan nosilec, spiralno vzmet, bočni odprtini in podaljšano utrjevalo, pri čemer pokrov notranjega oz. zadnjega lanserja pri postavitvi celotnega raketometa v pohodni položaj služi kot transportna varovalka. Nadalje raketomet obsega udarni vložni mehanizem, ki je vstavljiv v zadnji del lanseija in obsega spojko udarnega mehanizma in udarni blok, sestojeČ iz zapenjala, udarnih vzmeti z vodili, vzvoda za napenjanje, povratne plošče z vijakom za pritrditev jeklene vrvi, potisnega droga, potisnih vzmeti, tenke jeklene vrvi, tulca varovalnega mehanizma, prednje nosilne plošče, odmične plošče, zgornjih nosilnih drogov, spodnjih nosilnih drogov z ležiščema in odprtinama, večje zadnje plošče z nosilcema ročic in nosilcem zaskočnika, nadalje iz ročic za učvrstitev, vzmeti, zapenjala z vzmetjo, varovalke udarnega mehanizma, zadnje nosilne plošče z odprtinami za nosilne drogove in ročico za napenjanje udarnega mehanizma. Raketomet obsega glavno nosilno vložno cev, kije z ustjem zadaj vstavljiva v notranji lanser in obsega ležišče naboja ter je prirejena bodisi za vstavitev vložka a plinsko ampulo ali iz lovskega naboja izvedenega vadbenega naboja s plastičnim tulcem, nadalje pa na spodnjem delu obsega navoj, ki je prirejen za privitje udarnega vložnega mehanizma, še nadalje pa obsega plastične nosilce za namestitev v lanser, kot tudi na ustju razporejen navoj za privitje proti uteži pri izstrelitvi vadbenega naboja.

V eni od možnih alternativnih konfiguracij, kije predvidena za izstrelitev z barvo napolnjene krogle, raketomet tako obsega dodatno notranjo vložno cev, ki sejo privije na glavno nosilno vložno cev, pri čemer je v območju prednjega dela dodatne cevi predvidena debelejša zunanja stena in je tam na voljo spojka za privitje na glavno nosilno vložno cev, medtem ko je v območju zadnjega dela dodatne vložne cevi predvidena tanjša zunanja stena, ki je prirejena za vstavitev v glavno vložno nosilno cev. Temu ustrezno je v notranjosti omenjene dodatne notranje vložne cevi na voljo vložek, ki je prirejen za vstavitev ampule s potisnim plinom, ob kateri se nahajata votla igla in razbijalo plina, pri čemer je v ležišče naboja glavne nosilne vložne cevi vstavljena barvo vsebujoča krogla, in pri Čemer je zatem vse skupaj zaprto z udarnim vložnim mehanizmom.

V nadaljnji od možnih alternativnih konfiguracij, ki je predvidena za izstrelitev želenega vadbenega naboja, raketomet obsega dodatno notranjo vložno cev, prirejeno za vstavitev vadbenega naboja manjšega kalibra. Pri tem je vložna cev prirejena za vstavitev v glavno nosilno vložno cev, pri čemer je v zadnji del cevi vstavljiv vadbeni naboj, in opremljena z debelejšim obročem med notranjo in zunanjo steno cevi. V omenjeno notranjo cev vstavljiv vadbeni navoj prednostno obsega plastični tulec, kakršen je uporabljiv tudi pri lovskih nabojih, polnjenih s šibrami, še zlasti prednostno pa je opremljen tudi s traserjem.

Izum bo opisan na primeru izvedbe, pri čemer gre za prazen ročni raketomet kalibra 64mm, kije strokovnjakom znan pod označbo M-80 oz. imenom »Zolja« in v katerega so vstavljivi vadbeni vložni elementi. Lanser raketometa predstavlja osnovno cev v katero namestimo vložne elemente. Omenjeni elementi so prikazani na priloženi skici, kjer kaže sl. 1 vzdolžni prerez zadnjega dela notranjega lanseija in ležišča potisnega vložka, sl. 2 vzdolžni prerez zadnjega pokrova, sl. 3 prečni prerez zadnjega del potisnega vložka, sl. 4 vzdolžni prerez potisnega vložka, sl. 5 prečni prerez sprednji del potisnega vložka, sl. 6 vzdolžni prerez ploščice ohišja potisnega vložka, sl. 7 prečni prerez ploščice ohišja potisnega vložka, sl. 8 vzdolžni prerez nosilnih matic in vijakov ploščice ohišja potisnega vložka, sl. 9 vzdolžni prerez zgornjega sprednjega dela udarnega vložnega mehanizma, sl. 10 vzdolžni prerez zapenjala z vzmetjo, sl. 11 vzdolžni bočni prerez sprednjega dela udarnega vložnega mehanizma, sl. 12 vzdolžni prerez zadnjega zgornjega dela udarnega vložnega mehanizma, sl. 13 vzdolžni bočni prerez zadnjega dela udarnega vložnega mehanizma, sl. 14 prečni prerez zadnjega dela udarnega vložnega mehanizma, sl. 15 prečni prerez srednjega dela udarnega vložnega mehanizma, sl. 16 vzdolžni prerez glavne nosilne cevi, sl. 17 vzdolžni izgled glavne nosilne cevi, sl. 18 vzdolžni prerez glavne nosilne cevi s protiutežjo, napolnjene z vadbenim nabojem, sl. 19 vzdolžni prerez glavne nosilne cevi s protiutežjo, sl. 20 vzdolžni prerez dodatne notranje vložne cevi s spojnico za izstrelitev barvne krogle, sl. 21 vzdolžni prerez razbijala plina, sl. 22 vzdolžni prerez udarne igle, sl. 23 vzdolžni prerez spojnice dodatne notranje vložne cevi, sl. 24 vzdolžni prerez vložka za plinsko ampulo, sl. 25 vzdolžni prerez plinske ampule, vsebujoče didušikov oksid kot potisni plin, sl. 26 vzdolžni prerez sestavljenega vložka s plinsko ampulo, sl. 27 vzdolžni prerez celotnih vložnih elementov v glavni nosilni cevi za »paint bali«, sl. 28 vzdolžni prerez vložne cevi za izstrelitev vadbenega naboja manjšega kalibra, sl. 29 vzdolžni prerez glavne nosilne cevi za izstrelitev vadbenega naboja manjšega kalibra,

-7sl. 30 vzdolžni prerez običajnega vadbenega naboja z označbo M-70, sl. 31 vzdolžni prerez novega vadbenega naboja z označbo M-01 RNR, sl. 32 vzdolžni prerez novega vadbenega naboja manjšega kalibra z označbo M-02A RNR, sl. 33 vzdolžni prerez lanserja ročnega raketometa za izstrelitev barvo vsebujoče krogle, sl. 34 vzdolžni prerez ročice za napenjanje udarnega mehanizma, sl. 35 pa vzdolžni prerez lanserja ročnega raketometa v konfiguraciji, predvideni za izstrelitev vadbenega naboja z označbo M-70 ali M-01RNR.

Vadbene vložne elemente za ročne protioklepne raketomete po izumu tvorijo potisni vložek 2, ki je vgrajen v zadnji del notranjega lanserja, udarni vložni mehanizem, ročica za napenjanje udarnega vložnega mehanizma, glavna nosilna vložna cev z vodili za namestitev v lanser praznega izstreljenega raketometa, dodatna notranja vložna cev s spojnico in elementi za »paint bali«, dodatna notranja vložna cev s spojnico za vadbeni naboj manjšega kalibra in vadbeni naboji.

Potisni vložek 2 in vzmet 5 potisnega vložka 2 sta vstavljena v ležišče kjer se sicer nahaja vžigalni naboj. Plošča 4 potisnega vložka 2, ki obsega osrednjo odprtino 17, je odmaknjena od ležišča potisnega vložka 2 za širino dveh manjših matic 3. Plošča 4 potisnega vložka 2 obsega dve manjši odprtini 16 za dva vijaka 18, s katerima je pritgena na ohišje ležišča vžigalnega naboja in zapira potisni vložek 2, ki se nahaja na zadnjem zgornjem delu notranjega lanserja 9. Pri premiku notranjega lanserja 9 v zadnji položaj se vrši napenjanje udarne igle 1, na katero je naslonjen prednji krak 7 potisnega vložka 2, ki se skupaj z iglo 1 zaskoči naprej v notranjost ležišča vžigalnega naboja, v katerem je zdaj nameščen celotni potisni vložek 2, in sicer za dolžino njegovega zadnjega kraka 6, na katerem je nameščena vzmet 5 potisnega vložka 2, ki je naslonjena na jeziku 8 in sega na notranjo stran plošče 4 potisnega vložka 2. Kot je bilo omenjeno, plošča 4 potisnega vložka 2 obsega odprtino 17, skozi katero je v notranjost ležišča vžigalnega naboja premakljiv zadnji krak 6 potisnega vložka 2, kar omogoča vzmet 5 potisnega vložka 2, tako da zadnji krak 6 potisnega vložka 2 pride v višino roba plošče 4. Pri tem se sprožilec 104, namreč sprožilni mehanizem, nahaja na prednjem lansetju 107 raketometa, celotni potisni vložek 2 pa se z jezikom 8 nahaja točno na mestu, kjer je nanj naslonjen rep zaskočnika 47 udarnega vložnega mehanizma. Zadnji krak 6 potisnega vložka 2 sočasno služi kot indikator napetega sprožilca 104 na prednjem lanserju 107. Pri sprožitvi ali sprostitvi zadnji krak 6 vstopi skozi odprtino 17 na plošči 4 potisnega vložka 2 in s tem označuje, daje sprožena ali sproščena udarna igla 1 sprožilnega mehanizma 104, ki se nahaja na zunanjem oz. prednjem lanserju 107 ročnega raketometa po izumu.

V notranji lanser 9 je vstavljena glavna nosilna vložna cev 77, katere notranja površina je gladka. Na omenjeno cev 77 sta nameščeni prednje vodilo 76 in zadnje vodilo 78, ki sta lahko izvedeni iz trde plastične mase. Vodili 76 in 78 zagotavljata stabilnost glavne nosilne cevi 77 v samem notranjem lanseiju 9. Na zadnjem delu omenjene cevi 77 je predviden navoj 81, na katerega se s pomočjo spojke 19 privije udarni vložni mehanizem. Notranji lanser 9 na zadnjem delu neposredno pred ojačitvijo obsega dve bočni odprtini 10 za pritrditev ročic 45 in 46 za utrjevanje udarnega vložnega mehanizma na notranji lanser raketometa 9. Zaščitni pokrov 11 notranjega lanseija 9 je pritrjen na zadnjem delu zunanjega lanseija 107 in ima - v danem primeru za približno centimeter - podaljšan nosilec 14 pokrova 11 in utrjevalo 12 pokrova 11. Spiralna vzmet 13 drži pokrov 11, kije opremljen z vdolbino na sredini in razen tega tudi z dvema bočnima odprtinama 15. Zaščitni pokrov 11 notranjega (zadnjega) lanseija omogoča zapiranje sestavljenega celotnega lanserja 9, 107, v katerem je vstavljena glavna nosilna vložna cev 77, na katere ustju 72 je lahko privita protiutež 75, še zlasti npr. takrat, kadar glavno nosilno vložno cev 77 uporabljamo za izstrelitev vadbenega naboja, npr. že doslej znanega pod označbo M-70, oz. vadbenega naboja po izumu, označenega npr. kot M-01RNR, ki imata glavo 80 projektila večjega kalibra.

Vadbeni naboj M-01RNR po izumu ima enake sestavne dele in balistične karakteristike kot stari model M-70, razlika je pravzaprav samo v tulcu. Tulec izvedbe po stanju tehnike je na skici označen s 95, tulec po izumu pa s 96. Tulec 96 predlaganega naboja M-01RNR je na jajbolj preprost način dobljen iz običajnega lovskega naboja, ki je cenejši in krajši ter ga je mogoče enostavneje predelati v vadbeni naboj za vadbeni ročni protioklepni raketomet. Ključna sestavna dela vadbenega naboja M-70 in M-01RNR sta poleg tulca 95, 96 še glava 80 in telo 94 projektila s krilci 97. Na spodnjem delu telesa 94 se nahaja traser 98, ki se ga prižge s smodniškimi plini in omogoča vidno spremljanje svetlobne sledi zadevanja na razdalji približno 200m. V tulcu 95, 96 so na voljo tesnilni prstani 99, tesnilna posoda 100, celofanski pokrov 101, spodnja ojačitev 82, ki je pri tulcu 96 nekoliko drugače oblikovana, smodnikl02, ki omogoči celotnemu projektilu 80, 94, 97 in 98 potrebno začetno hitrost, in netilka 103.

Druga možnost je ta, da dodatno notranjo vložno cev 83, 85 s pomočjo spojke 84 privijemo na ustje cevi 72 glavne vložne cevi 77, kar omogoča uporabo elementov za takoimenovani »paint bali« (izstrelitev barvne krogle 90), ki so vstavljeni v ležišče 79 naboja glavne nosilne vložne cevi 77. Pri tem je predviden vložek 88, v katerega se vstavi plinsko ampulo 89, ki je pod tlakom in vsebuje potrebno količino ustreznega potisnega plina, npr. didušikovega oksida. Na omenjenem vložku 89 je privita votla, namreč z vzdolžnim prehodom opremljena udarna igla 87, ki obsega ustrezno ostro konico. Za iglo 87 se nahaja razbijalo 86 plina, ki pod pravim kotom preusmeri sicer zelo oster curek plina, ki se v trenutku sprosti skozi iglo 87, proti notranji steni dodatne vložne cevi 85, ki se nahaja v glavni nosilni vložni cevi 77. Razbijalo 86 plina varuje barvo vsebujočo kroglo 90 za »paint bali« pred neposredno izpostavljenostjo omenjenemu ostremu curku plina, ki bi jo sicer lahko predrl in deformiral. Tretja možnost je, da se v glavno nosilno vložno cev 77 vstavi dodatno notranjo vložno gladko cev 91 za izstrelitev vadbenega naboja manjšega kalibra, ki sestoji iz tulca 93, telesa 94 in glave 92 projektila. Dodatna notranja vložna cev 91 se s pomočjo spojke 84 privije na ustje 72 glavne nosilne vložne cevi 77. Naboj, označen npr. z M-02ARNR, vstavimo v zadnji del dodatne vložne cevi 91, sestoji pa iz plastičnega ali medeninastega tulca 93, netilke 103 in smodnika 102, ki mora projektilu zagotoviti določeno začetno hitrost. Projektil po sl, 32 v tem primeru obsega jekleno glavo 92, kije prirejena za manjši kaliber i znotraj katere se nahaja težišče, telo 94 pa je iz aluminija ali trde plastike ter obsega štiri krilca 97, ki so glede na vzdolžno os telesa projektila 94 upoševljena za približno dve stopinji, ki zagotavljajo potrebno rotacijo v smeri od leve proti desni ter s tem stabilnost celotnega projektila že v notranjosti cevi 91 in tudi med letom od ustja cevi 91 do cilja. Na spodnjem delu telesa 94 projektila se nahaja traser 98, ki je vstavljen v medeninastim tulcu, ki je od spodaj do polovice vtisnjen v telo projektila 94, druga polovica traseija 98 pa je vstavljena v vrat plastičnega tulca 93, ki obdaja telo 94 projektila do krilc 97. Traser 98 se prižge s smodniškimi plini in omogoča vidno spremljanje svetlobne sledi zadevanja na 200m.

Po vstavitvi vadbenega naboja ali po namestitvi dodatne notranje vložne cevi 83, 84 in 85 s celotnim vložkom 89 s plinsko ampulo 88 za izstrelitev barvno vsebujoče krogle 90, se na navoj 81 na zadnjem delu glavne vložne cevi 77 s pomočjo spojke 19 privije napeti udarni vložni mehanizem. Napeti udarni blok s svojim nosilnim drogom 28 štrli izza zadnje nosilne plošče 54 na katero se nasloni zadnji zaščitni pokrovi 1 notranjega lanseija 9 pri postavitvi

-1010 celotnega lanserja 9 in 107 v pohodni položaj. Zadnji zaščitni pokrov 11 v območju svojih dveh bočnih odprtin 15 nasede na nosilca ročic 56 in 60, ki sta pritrjeni na bočni strani velike zadnje plošče 53. Vdolbina na sredini pokrova 11 omogoča nemoteno zapiranje pokrova 12 predvsem pri napetem udarnem bloku. Utrjevalo 12 pokrova s sprednjim zavihanim delom nasede na zadnji del ohišja, v katerem je potisni vložek 2, in drži pokrov 12 naslonjen na zadnjo nosilno ploščo 54 in na varovalko 55 udarnega vložnega mehanizma. Zaščitni pokrov 11 notranjega lanserja 9 lahko zapremo samo, ko se varovalka 55 udarnega mehanizma prestavi na sredino zadnje nosilne plošče 54, kjer se nahajata vzmet 66 v posebej prirejeni luknji in zatič 65, ki je zaskočljiv bodisi v prvo ležišče na spodnjem delu varovalke 55 udarnega mehanizma ali v drugo ležišče 67 na sredini na spodnjem delu varovalke 55 udarnega mehanizma. V to drugo ležišče 96 se zatič 65 zaskoči, ko se varovalka 55 prestavi v levo, s tem se udarni vložni mehanizem sprosti oz. odtlej ni več narovan. Varovalka 55 omogoča avtomatsko ali ročno blokiranje zaskočnika 48 udarnega vložnega mehanizma. Blokiranje ali zavarovanje se izvede zadaj na repu zaskočnika 47 z naslonom zoba 51 premične plošče 52, ki preko vijaka 64 povezana z varovalko 55. Varovalke 55 udarnega vložnega mehanizma ni mogoče prestaviti v pozicijo sproščeno (brez varovanja) vse dotlej, dokler na varovalko 55 pritiska notranji gumirani del zaščitnega zadnjega pokrova 11, s tem pa ima zaščitni pokrov 11 nalogo transportne varovalke, ki zagotavlja dodatno varnost pri postavitvi celotnega raketometa 9 in 107 v pohodni položaj ter iz pohodnega v položaj za izstrelitev (bojni položaj).

Na zadnjem delu glavne nosilne vložne cevi 77 je na voljo navoj 81 na katerega s pomočjo spojke 19, ki se uporablja za izstrelitev vseh vrst omenjenih izstrelkov. Napenjanje bloka udarnega mehanizma 28 se izvede s pomočjo ročice 110 za napenjanje udarnega mehanizma 28, ki je sestavljena iz aluminijaste cevi 111, s katero so povezani vsi deli ročice 110 za napenjanje. V cev 111 ročice 110 so lahko vstavljeni tudi manjši deli pribora za čiščenje in vzdrževanje raketometa. Med napenjanjem udarnega mehanizma ročico 110 držimo z roko. Na spodnjem delu ročice 110 se nahaja čepi 13, ki zapira ročico 110 in v katerem je na voljo prebijalnik 112 v obliko igle, ki predstavlja nadzorni element za kontroliranje odprtine votle igle 87 za prebitje plinske ampule 89. Prebijalnik 112 je predviden za čiščenje votle igle 87 in razbijalnika 86 plinov ter ležišča vložka 88 plinske ampule 89. Na sprednjem delu ročice 110 za napenjanj el 10 je predviden npr. jeklen vložek 109, katerega vstavimo v odprtino 71 na zadnjem delu vzvoda 70 za napenjanje na udarnem vložnem mehanizmu 28.

-1111

Vzvod 70 za napenjanje omogoča sočasno napenjanje udarne igle 20 skupaj s potisno ploščo 25 in povratno ploščo 32, s čimer se preko tanke jeklene vrvi 31 in tulca 34 varovalnega mehanizma varovalka 55 udarnega mehanizma prestavi v varovano pozicijo, kar omogoča varno rokovanje z udarnim mehanizmom. Vzvod 70 za napenjanje je prednostni izveden iz jekla in na prednjem delu obsega glavo v obliki zoba in bočno odprtino za os 27. Zunanji del glave (zoba) je v neposredni bližini sprednje nosilne plošče 21 polkrožno izveden. Notranji del zoba tvori ravna površina, ki je spredaj naslonjena na spodnji del potisne plošče 25 in na potisni drog 30 povratne plošče 32. Zunanja in notranja oblika glave vzvoda 70 za napenjanje omogoča spuščanje vzvoda 70 med napenjanjem za približno petinštirideset stopinj.

Na zgornji strani vzvoda 70 za napenjanje predviden vzdolžni žleb, ki tvori ležišče spodnjega dela zapenjala 35, ki je v nosilnem drogu udarnega bloka 28, na sredini vzvoda 70 za napenjanje pa je na voljo mali bočni žleb, ki služi kot nased povratne plošče 32.

Udarni blok predstavlja osrednji del udarnega mehanizma in ga tvorijo udarna igla 20, potisna plošča 25 in nosilni blok 28. Udarna igla 20 se nahaja na sprednjem delu udarnega bloka in je opremljena s posebej prirejeno konico za potiskanje ampule (plinske bombice) in aktiviranje netilke 103 vadbenega naboja M-70, M-01RNR ali M-02ARNR. Nosilni drog 28 je kvadratne oblike, na sredini pa obsega vzdolžno ležišče za zapenjalo 35 in pripadajočo vzmet 39. Nosilni drog 28 udarnega bloka obsega ležišče za os 38, pri čemer je s to osjo 38 v odprtini 40 držano zapenjalo 35. Potisna plošča 25 predstavlja sredinski del udarnega bloka in ima specifično šesterokotno obliko. Zgornji del potisne plošče 25 omejuje gibanje celotnega udarnega bloka pri sprožitvi do odmične plošče 22. Na desni in levi strani potisne plošče 25 sta predvideni dve odprtini 72 za vstavljanje dveh vodil 43, na katerih sta nameščeni udarni vzmeti 44. Na spodnjem delu potisne plošče 25 je predvidena odprtina, v kateri se nahaja potisni drog 30 povratne plošče 32. Spodnji del zunanjega dela potisne plošče 25 se dotika samega kljunastega zoba vzvoda 70 za napenjanje celotnega udarnega bloka.

Zapenjalo 35 omogoča zadržanje napetega udarni bloka v zadnjem položaju, kar pomeni zaskočenje v zob zaskočke 48 v zavarovanem ali v nezavarovanem položaju. Na zadnjem delu zapenjala 35 je predvidena ekscentrična odprtina 40 za os, ki omogoča spuščanje zoba

-1212 zapenjala 35 v ležišču nosilnega droga 28 navzdol pri prehodu zoba zaskočnika 48 čez zob zapenjala 35. Vzmet 39 zapenjala 35 je v osnovi namenjena za vračanje zoba zapenjala 35 v zgornji osnovni položaj.

Tulec 34 varovalnega mehanizma je zasnovan kot okrogel votel valj, ki ima na zadnjem delu tulca nameščen zob 41, ki je naslonjen na veliko zadnjo ploščo 53. Zob 41 varovalnega tulca 34 z svojim ovalnim delom potiska ploščo 52 varovalke v srednji položaj, ki varuje oz. blokira vzvod zaskočnika 47 pri napenjanju udarnega vložnega mehanizma.

Izpust 33 z odprtino (sl. 9) je na sprednjem delu votlega valja 34 prirejen za namestitev zelo tanke jeklene vrvi 31. Ta vrv 31 na začetku obsega ojačitev 36, ki se nahaja pred izpustom 33. Pri pomikanju povratne plošče 32 v zadnji položaj povlečemo vrv 31 navzdol in zasučemo tulec 34 za približno petino oboda v desno. Pri zasuku varovalnega tulca 34 pa zob 41 potisne ploščo varovalke 52, na kateri se nahaja zob 51, za vzvod zaskočnika 47. Izpust 33 se nahaja nižje od položaja potisnega zoba 41 na prednjem delu varovalnega tulca 34. Podporna vzmet 23 omogoča naslonitev dna tulca 34 na veliko zadnjo ploščo 53, tako da se zob tulca 41 s svojim ovalnim delom nasloni na levi bok plošče varovalke 52, Podporna vzmet 23 se nahaja na levem zgornjem drogu 24, ki ima istočasno vlogo nosilne osi tulca 34 varovalnega mehanizma. Zgornja nosilna droga 24 sta zasnovana kot dve jekleni palici, ki sta na obeh koncih opremljena z navojem za prejem ustrezne matice.

Povratna plošča 32 omogoča samodejni premik varovalke 55 udarnega mehanizma v zavarovani položaj. Osrednji del prednostno jeklene povratne plošče 32 obsega potisni drog 30, ki v sprednjem delu drsi skozi spodnjo odprtino potisne plošče 25 udarnega bloka. S strani povratne plošče 32 sta dve krožni odprtini 72 za premikanje po vodilih, ki ju tvorita spodnja nosilna droga 42 (sl. 11). Na zgornjem delu povratne plošče 32 je predvidena odprtina, s katero je omogočeno neovirano premikanje spodnjega dela zapenjala 35 po nosilnem drogu 28 udarnega bloka. Na spodnjem delu povratne plošče 32 je predvidena odprtina za nasedanje vzvoda 70 za napenjanje. Vijak 29 je opremljen z odprtino, skozi katero je vstavljen zadnji del tanke jeklene vrvi 31, ki je tako vstavljena in utrjena z matico, ki je na voljo med potisnim drogom 30 in odprtino za levo vodilo 42. Omenjena vrv 31 je napeta med povratno ploščo 32 in tulcem 34 varovalnega mehanizma ko se varovalka 55 udarnega mehanizma nahaja v nazavarovanem položaju. V zavarovanem položaju je jeklena

-1313 vrv 31 rahlo popuščena, kar omogoča prestavitev varovalke 55 udarnega mehanizma proti levi, pri čemer se spodnja polkrožna odprtina ležišča 67 na spodnjem delu varovalke 55 zaskoči na zatič 65, s tem pa se udarni vložni mehanizem nahaja v nezavarovanem položaju.

Vzmeti 37 povratne plošče 32 po napenjanju celotnega udarnega bloka 28 vračata povratno ploščo 32 v prednji položaj, pri čemer potisni drog 30 skozi odprtino na spodnjem delu potisne plošče 25 udarnega bloka močno pritiska na notranjo ravno površino zoba na vzvodu 70 za napenjanje, tako da po končanem napenjanju udarnega bloka 28 potisni drog 30 drži vzvod za napenjanje 70 v vodoravni legi. Vzmet 37 povratne plošče 32 na levem spodnjem vodilu 42 je malenkost krajša od desne, ker je naslonjena na glavo vijaka 29, ki drži tanko jekleno vrvi 31. Spodnja droga 42, ki sta prednostno jeklena, na obeh koncih obsegata navoj in matico.

Spodnja nosilna droga 42 sta privita v sprednjo nosilno ploščo 21 do matice, njun zadnji del je vsakokrat do matic vstavljen v ležišči 63 na zadnji nosilni plošči 54 od spredaj, pri tem se drugi del droga 42 , ki sega iz ležišč 63, z matico utrdi od zadaj do zadnje nosilne plošče 54. Na spodnja nosilna droga 42 sta privaljeni ležišči 26 z odprtino 27 za os vzvoda 70 za napenjanje udarnega bloka. Spodnja nosilna droga 42 sočasno predstavljata vodili povratne plošče 32 in dveh povratnih vzmeti 37.

Prednja nosilna plošča 21 je v sredini opremljena z odprtino za prejem udarne igle 20 udarnega bloka. Na zgornjem zunanjem delu prednje nosilne plošče 21 sta predvideni odprtini za vijaka, ki utrjujeta odmično ploščo 22. Odmična plošča 22 (omejevalo) omogoča pravilno delovanje udarne igle 20 pri potiskanju plinske ampule 89 med izstrelitvijo barvo vsebujoče krogle 90. V vogalih prednje nosilne plošče 21 so predvidene štiri odprtine z navoji za prejem nosilnih drogov udarnega mehanizma, in sicer dveh zgornjih 24 tik nad odmično ploščo 22 in dveh spodnjih 42.

Spojka 19 udarnega mehanizma (sl. 9) je namenjena za privitje celotnega udarnega mehanizma na navoj 81 na glavni nosilni vložni cevi 77. Spojka 19 udarnega mehanizma je s štirimi vijaki od znotraj pritrjena na sprednjo nosilno ploščo 21. V notranjosti spojke udarnega mehanizma 19 je skrita udarna igla 20, ko preko potisne plošče 25 udarnega bloka pride do napenjanja celotnega udarnega bloka.

-1414

Ročici 45, 46 za utrjevanje sta zasnovani kot vzvoda, ki sta zaključena v obliki roke (utgevalna klina). V odprtinilO na zadnjem delu notranjega lanseija 9 (sl. 1) je zahvaljujoč ročicama 45 in 46 utrjen celotni vložni udarni mehanizem, ki je privit na glavno nosilno vložno cev 77. Na veliki zadnji plošči 53 sta privaljena levi nosilec 56 in desni nosilec 60 utrjevalnih ročic 45, 46, po katerih se gibata ročici 45, 46 za utajevanje, in sicer s pomočjo zatiča 59 in vzmeti 68, ki potiska zadnji krak ročic 45 in 46 navzven tako, da se roki sami zaskočita v pripadajoči odprtinilO na notranjem lanseiju 9.

Varovalka 55 udarnega mehanizma se nahaja v prirejeni odprtini na zgornjem delu velike plošče 53, oba dela pa sta sestavljena z enim vijakom 64. Varovalka 55 ima obliko kvadra, ki je s svojim spodnjim delom naslonjen na zadnjo nosilno ploščo 54. Na zgornjem delu zadnje nosilne plošče 54 je predvideno ležišče manjše vzmeti 66 in manjšega zatiča 65, ki omogoča zaskočenje varovalke 55 v dve možni poziciji, namreč v nezavarovano pozicijo, ko varovalko 55 z roko premaknemo na levo stran zadnje nosilne plošče 5, in v zavarovano pozicijo, ko na tulcu 34 varovalnega mehanizma zob 41 potisne premično ploščo 52 skupaj z varovalko 55 v sredino male zadnje nosilne plošče 54. To se zgodi, ko vzvod 70 za napenjanje napnemo s pomočjo ročice za napenjanje 111 in 109 po vstavitvi v odprtino 71. V zavarovani poziciji varovalke 55 in 65 ni možno, da bi vzvod zaskočnika 47 zaradi vpliva jezika 8 na potisnem vložku 2 sprostil zob zapenjala 35, ki je v nosilnem drogu 28, oz. zaradi drugih sil, ki bi lahko delovale na vzvod zaskočke 47. Na vzvod zaskočnika 47 je od zadaj naslonjen prirejeni izpust-zob 51, ki je na voljo na premični plošči 52. Zob 51 onemogoča premikanje vzvoda zaskočnika 47 nazaj, s tem je blokiran zob zaskočnika 48. Napenjanje udarnega bloka 28 je izvedljivo tudi takrat, ko se varovalka 55 nahaja v zavarovanem« položaju, zob zapenjala 35 pa se premika navzdol in zaskoči v zob zaskočke 48, ker pri tem na zapenjalo 35 deluje vzmet 39, ki potiska njen spodnji del naprej.

Zaskočnik 47, 48 je nameščen na nosilec 50, ki je z dvema vijakoma 69 pritrjen na zadnji nosilni plošči 54 (sl. 12). Vsakokraten zaskočnik 47, 48 je s pomočjo osi 58 povezan z nosilcem 50. Vzvod zaskočnika 47 ima obliko repa in obsega vzmet 57, ki vzvod 47 potiska naprej, tako da zob zaskočnika 48 zadrži udarni blok 28 v zadnjem položaju. Po izvedenem napenjanju udarnega vložnega mehanizma se zob zaskočnika 48 zaskoči na zob zapenjala 35 in zadrži napeti udarni blok 28, ki je tako pripravljen za sprožitev. Zaskočnik 47 obsega vzvod (rep), katerega sproži jezik 8 potisnega vložka 2. V spetem položaju je vzvod

-1515 zaskočnika 47 (rep) od zadaj naslonjen na zob 51 premične plošče 52 varovalke 55, ki onemogoča sprožitev. Pripravo zaskočnika 47 za sprožitev lahko izvedemo samo na osnovi predhodne eliminacije varovanja. Zob 51 premične plošče 52, ki je naslonjen na rep zaskočnika 47 od zadaj, odmaknemo s pomikom varovalke 55 proti levi. Izvlečemo osnovno varovalko 106 na zunanjem lanseiju 107 raketometa, namerimo skozi odprtino na zadnjem merku 105 preko določene pozicije sprednjega merka na cilj in pritisnemo na sprožilec 104, ki se nahaja na zunanjem lanserju 107 raketometa. Pri tem se sprosti udarna igla 1, ki preko potisnega vložka 2 in jezička 8 udari v vzvod zaskočnika 47. S tem je odpravljena povezava med zobom 48 zaskočnika in zobom zapenjala 35 na nosilnem drogu udarnega bloka 28, pod vplivom udarnih vzmeti 44 pa se sprosti celotni udarni blok 28. Udarna igla 20 potisne plinsko ampulo 89 v ležišču vložka 88 proti votli igli 87 ali pa aktivira netilko 103 vadbenega naboja v glavni vložni nosilni cevi 77 ali v dodatni vložni cevi 91 za naboj 93 in 94 manjšega kalibra.

Vodili 43 udarnih vzmeti sta zasnovani kot okrogli vodili z navojema, ki sta na zadnjem delu priviti v ustrezni ležišči 43 na zadnji plošči 54, prednji del vodil pa je vstavljen v odprtinah 72 na potisni plošči 25 udarnega bloka 28. Na vodilih 43 sta na voljo dve zelo močni jekleni spiralni tlačni vzmeti 44.

Velika zadnja plošča 53 je izvedena iz tanjše jeklene plošče, ki s svojo obliko ščiti in zapira celotni udarni mehanizem, kadar je vstavljen v notranji lanser 9. Na njej sta privaljena nosilca 56, 60 ročic 45, 46 za utijevanje, razen tega pa tudi vijak oz. distančnik 49 na notranji strani velike zadnje plošče 53 poleg leve ročice 45. Na zgornjem deluje predvidena odprtina za namestitev premične plošče 52 in varovalke 55 udarnega mehanizma. Na spodnjem delu je predvidena odprtina 71 za ležišče zadnjega dela vzvoda 70 in udarnega bloka 28.

Zadnja nosilna plošča 54 je po obliki enaka prednji nosilni plošči 21. Na njej so na voljo štiri odprtine 62, 63, ki so prirejene za namestitev na nosilne drogove 24, 42 udarnega mehanizma, ki se jih od zadaj utrdi z maticami. Na sredini je predvidena kvadratna odprtina za nasedanje in premikanje nosilnega droga udarnega bloka 28. Levo in desno sta na voljo ležišči z navoji, za privitje vodil 43 udarnih vzmeti 44. Nad odprtino za premikanje nosilnega droga udarnega bloka 28 so prirejena ležišča za vijake 69 in 61. Vijaka 69 sta

-1616 predvidena za pričvrstitev celotnega nosilca 50 zaskočnika 47, 48, zgornji vijak 61 pa skrbi za pričvrstitev vzmeti 57 vsakokratnega zaskočnika 47, 48.

Na vrhu zadnje nosilne plošče 54 iznad leve odprtine 62 za nosilni drog 24, ki predstavlja tudi vodilo tulca varovalnega mehanizma 34, je predvidena odprtina za namestitev manjše vzmeti 66 in zatiča 65, ki omogoča dve poziciji varovalke 55, pri čemer se v nezavarovani poziciji zatič 65 zaskoči v ustrezno odprtino 67 na spodnjem delu varovalke 55 udarnega vložnega mehanizman v zavarovani poziciji pa see varovalka 55 nahaja na sredini zadnje nosilne plošče 54. Na spodnjem delu zadnje plošče 54 je predvidena odprtina za naslanjanje zgornjega dela vzvoda za napenjanje 70 udarnega mehanizma.

Claims (14)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Večnamenski ročni protioklepni raketomet, sestoječ iz zunanjega lanseija (107) in notranjega lanseija (9), v katerem je razporejen udarni blok (28) udarnega mehanizma z udarno iglo (20), označen s tem, da je v notranjost lanseija (9, 107), kije sicer predviden za izstrelitev protioklepnega projektila oz. za odvrženje po izstrelitvi omenjenega projektila, vstavljiva alternativno bodisi notranja vložna cev (85), ki je prirejena za izstrelitev barvo vsebujoče krogle (90) s pomočjo v vložek (88) vstavljive plinske ampule (89) s potisnim plinom, ali vložna cev (77), kije predvidena za izstrelitev vadbenega projektila.
2. 2. Večnamenski ročni protioklepni raketomet po zahtevku 1, označen s tem, da je udarni blok (28) opremljen s spojko (19), ki je prirejena za pri vitje bodisi notranje vložne cevi (85), prirejene za prejem in izstrelitev barvo vsebujoče krogle (90), ali vložne cevi (77), predvidene za prejem in izstrelitev vadbenega projektila.
3. 3. Večnamenski ročni protioklepni raketomet po zahtevku 1 ali 2, označen s tem, daje v vložni cevi (85) predviden vložek (88), ki je predviden za prejem ampule (89) s potisnim plinom in opremljen s proti ampuli (89) obrnjeno, s skoznjim prehodom opremljeno votlo udarno iglo (87), ob slednji pa je predviden preusmeijevalnik (86) plinov, pred katerim se nahaja z barvo napolnjena krogla (90).
4. 4. Večnamenski ročni protioklepni raketomet po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da je v ležišče vžigalnega borbenega naboja vstavljen potisni vložek (2) skupaj z vzmetjo (5), ki je naslonjena na notranji strani plošče (4) potisnega vložka (2), ki je razporejena na odmiku od ležišča potisnega vložka (2) in obsega odprtino (17), ki je prirejena za premikanje zadnjega kraka potisnega vložka (2), na zadnjem delu notranjega lanseija (9) pa sta predvideni bočni odprtini (10) za učvrstitev udarnega vložnega mehanizma z ročicama (45, 46).
5. 5. Večnamenski ročni protioklepni raketomet po zahtevku 4, označen s tem, da je notranji gumirani obroč pokrova (11) pri zapiranju naslonjen na varovalko udarnega vložnega mehanizma in da pokrov (11) obsega podaljšan nosilec (14), spiralno vzmet (13), bočni odprtini (15) in podaljšano utrjevalo (12), pri čemer pokrov (11) notranjega oz.

   -1818 zadnjega lanseija (9) pri postavitvi celotnega raketometa v pohodni položaj služi kot transportna varovalka.
6. 6. Večnamenski ročni protioklepni raketomet po enem od zahtevkov 1 do 4, označen s tem, da obsega udarni vložni mehanizem, ki je vstavljiv v zadnji del lanseija (9) in obsega spojko (19) udarnega mehanizma in udarni blok (28), sestoječ iz zapenjala (35), udarnih vzmeti z vodili (44, 43), vzvoda (70) za napenjanje, povratne plošče (30) z vijakom za pritrditev jeklene vrvi (29), potisnega droga (32), potisnih vzmeti (37), tenke jeklene vrvi (31), tulca (34) varovalnega mehanizma, prednje nosilne plošče (21), odmične plošče (22), zgornjih nosilnih drogov (24), spodnjih nosilnih drogov (42) z ležiščema in odprtinama (26, 27), večje zadnje plošče (53) z nosilcema (56, 60) ročic in nosilcem (50) zaskočnika, in nadalje iz ročic (45, 46) za utijevanje, vzmeti (68), zapenjala (48, 47) z vzmetjo (57), varovalke (55) udarnega mehanizma (55), zadnje nosilne plošče (54) z odprtinami (62, 63) za nosilne drogove in ročico (110) za napenjanje udarnega mehanizma.
7. 7. Večnamenski ročni protioklepni raketomet po enem od zahtevkov 1 do 4, označen s tem, da obsega glavno nosilno vložno cev (77), ki je z ustjem vstavljiva v notranji lanser (9).
8. 8. Večnamenski ročni protioklepni raketomet po zahtevku 7, označen s tem, da glavna nosilna cev (77) obsega ležišče (79) naboja in je prirejena bodisi za vstavitev vložka (88) za plinsko ampulo (89) ali iz lovskega naboja izvedenega vadbenega naboja s plastičnim tulcem (96), in da nadalje na spodnjem delu obsega navoj (81), ki je prirejen za privitje udarnega vložnega mehanizma, ter da še nadalje obsega plastične nosilce (78, 76) za namestitev v lanser, kot tudi na ustju razporejen navoj (72) za privitje protiuteži (75) pri izstrelitvi vadbenega naboja.
9. 9. Večnamenski ročni protioklepni raketomet po enem od zahtevkov 1 do 4, označen s tem, da obsega dodatno notranjo vložno cev (85), ki se jo privije na glavno nosilno vložno cev (77), pri čemer je v območju prednjega dela te dodatne cevi (85) predvidena debelejša zunanja stena (83) in je tam na voljo spojka (84) za privitje na glavno nosilno vložno cev (77), medtem ko je v območju zadnjega dela cevi (85) predvidena tanjša zunanja stena, ki je prirejena za vstavitev v glavno vložno nosilno cev (77).

   -1919
10. 10. Večnamenski ročni protioklepni raketomet po zahtevku 9, označen s tem, da je v notranjost dodatne notranje vložne cevi (85) vstavljiv vložek (89) s potisni plin vsebujočo ampulo (88), ob kateri se nahajata votla igla (87) in razbijalo (86) plina, pri čemer je v ležišče naboja glavne nosilne vložne cevi (77) vstavljena barvo vsebujoča krogla (90), in pri Čemer je zatem vse skupaj zaprto z udarnim vložnim mehanizmom.
11. 11. Večnamenski ročni protioklepni raketomet po enem od zahtevkov 1 do 4, označen s tem, da obsega dodatno notranjo vložno cev (91), prirejeno za vstavitev vadbenega naboja manjšega kalibra.
12. 12. Večnamenski ročni protioklepni raketomet po zahtevku 11, označen s tem, daje vložna cev (91), ki je prirejena za vstavitev v glavno nosilno vložno cev (77), pri čemer je v zadnji del cevi (91) vstavljiv vadbeni naboj, in opremljena z debelejšim obročem med notranjo in zunanjo steno cevi.
13. 13. Večnamenski ročni protioklepni raketomet po zahtevku 11 in/ali 12, označen s tem, da v cev (91) vstavljiv vadbeni navoj obsega plastični tulec (96), kakršen je uporabljiv tudi pri lovskih nabojih, polnjenih s šibrami.
14. 14. Večnamenski ročni protioklepni raketomet po zahtevku 13, označen s tem, da je vadbeni navoj opremljen s traseijem (98).