SI21307A - Proti obrabi in mehanskim poškodbam odporna smučka - Google Patents

Abstract

Pri smučki, ki sestoji iz drsne obloge (1), razporejene na spodnji površini in obdane z robnikoma (2', 2''), kot tudi iz jedra (3), preko katerega je nameščena zgornja obloga (4), ki poteka preko zgornje površine (5) in hkrati tudi preko obeh bočnih površin (6', 6''), je problem preprečevanja obrabe in mehanskih poškodb v temu izpostavljenih območjih rešen na presenetljivo preprost in učinkovit način ter za uporabnika povsem nenevaren način. Bistveno povečanje odpornosti smučke proti obrabi in mehanskim poškodbam je namreč vsaj v območju robov (7', 7'') ob zgornji površini, po potrebi pa tudi na sami zgornji površini (5), in sicer v najbolj izpostavljenih predelih smučke, t.j. na prednjem delu med smučarsko vezjo in krivino oz. konico smučke ter na zadnjem delu, tako imenovanem repu smučke, doseženo zahvaljujoč prisotnosti ojačitvenih profilov (8', 8''), kar tudi bistveno ne spremeni zunanjega izgleda smučke.ŕ

Description

Proti obrabi in mehanskim poškodbam odporna smučka

Izum spada na področje smuči, namreč izvedbe zgornje površine oz. robnikov pri smučki. Pri tem velja poudariti, da se izum ukvarja s posebno izvedbo smuči, t.j. s smučmi za izposojo, ki so zaradi nenehne menjave uporabnikov in zelo intenzivne rabe še posebej izpostavljene mehanskim poškodbam in obrabi.

Del ponudbe turistično razvitih in večidel tudi svetovno znanih smučarskih središč predstavljajo tudi izposojevalnice smuči. Na ta način je smuke željnim turistom z vseh koncev sveta omogočeno smučanje, ne da bi se na potovanju obremenjevali s transportom lastnih smuči. Izkušnje kažejo, da so smuči, ki so na voljo v tovrstnih izposojevalnicah, izjemno obremenjene z vidika možnosti nastanka mehanskih poškodb in obrabe, zlasti v območju zgornjih robov, t.j. prehodov med zgornjo površino in bočnima površinama, in sicer v pretežni meri v območju repa in/ali prednjega dela, med smučarsko vezjo in konico smučke. Tovrstne poškodbe vsakokratnega zgornjega roba smučke so večidel posledica drgnjenja robnikov vsakokrat sosednje smučke po omenjeni robu, do česar pride npr. ob prekrižanju smuči. Pri prekrižanju smuči lahko pride tudi do razenja oz. mehanskih poškodb same zgornje površine smučke.

Razlogov za izjemno izpostavljenost tovrstnih smuči omenjenim poškodbam oz. obrabi je več. Po eni strani uporabniki, ki smuči uporabljajo proti plačilu, na smučke pretirano niti ne pazijo. Nadalje gre pogosto za uporabnike, ki niti niso zelo vešči smučanja, zato smuči pogosto prekrižajo. Še nadalje je dejstvo, da je raba tovrstnih smuči neprimerno intenzivnejša kot pri smučeh, ki si jih povprečen smučar priskrbi zgoj za svojo lastno uporabo. Po drugi strani je želja uporabnikov, da bi uporabljali smučko, ki bi ne bila obrabljena, obtolčena ali drugače mehansko poškodovana, če konec koncev za najem le-te tudi pošteno plačajo. V tovrstnih okoliščinah so proizvajalci smuči izpostavljeni velikim pritiskom lastnikov izposojevalnic, ki pač pričakujejo jamstvo, da bodo smuči tudi v tako težkih okoliščinah vzdržale npr. vsaj dve sezoni.

Izhajajoč iz povedanega je izum osnovan na problemu, kako pri smučki, ki sestoji iz drsne obloge, razporejene na njeni spodnji površini in obdane z robnikoma, kot tudi iz jedra, preko katerega je nameščena zgornja obloga, ki poteka preko zgornje površine in hkrati tudi preko obehj bočnih površin, zagotoviti bistveno povečanje odpornosti proti obrabi in mehanskim poškodbam vsaj v območju robov ob zgornji površini, po možnosti pa tudi na sami zgornji površini, in sicer v najbolj izpostavljenih predelih smučke, t.j. na prednjem delu med smučarsko vezjo in krivino oz. konico smučke ter na zadnjem delu, takoimenovanem repu smučke, in sicer na tak način, da bi s tovrstnim ukrepom v ničemer ne bila ogrožena uporabnikova varnost in da bi se po možnosti tudi znanji izgled smučke bistveno ne spremenil.

V preteklosti so bile vsaj v določenem obdobju razmeroma pogosto uporabljane smuči, ki so bile na spodnji strani opremljene z drsno oblogo, ki je bila obdana z vzdolž smučke potekajočima robnikoma. Nad omenjeno oblogo je bilo predvideno

-3jedro, ki je bilo ob straneh obdano z bočnima stranicama in zgoraj prekrito z zgornjo nosilno kovinsko plastjo, ki je bila večidel prekrita še z dekorativno plastjo. Pri tovrstnih smučkah sta bila zgornja robova smučke, ki sta ustrezala robovoma omenjene kovinske plasti, razmeroma odporna proti obrabi in mehanskim poškodbam, izvzemši tiste, ki so bile posledica drgnjenja robnikov. Treba je namreč vedeti, da je vsakokraten robnik zaradi možnosti brušenja in obdržanja oblike oz. ostrine izveden iz visokolegiranega jekla, ki je povrhu še termično ali drugače obdelano. Omenjena kovinska plast na zgornji površini smučke je bila izvedena iz zlitin, ki so morale biti lahke in prožne, večidel namreč iz zlitin na osnovi aluminija, katerih trdota je bistveno nižja od trdote robnikov.

Zaradi cele vrste tudi drugih pomanjkljivosti prej opisanih smuči s kovinsko plastjo so zadnje čase večidel v uporabi smuči, ki na spodnji površini prav tako obsegajo drsno oblogo, obdano z vzdolžno potekajočima robnikoma, medtem ko je nad omenjeno drsno oblogo na voljo nosilno jedro, ki je tako zgoraj kot tudi ob straneh obdano s takoimenovano zgornjo oblogo, ki torej poteka preko celotne zgornje površine in hkrati tudi preko obeh stranskih oz. bočnih površin smučke, tako da v smeri navzdol sega vse do omenjenih robnikov. Tovrstna zasnova smuči je bistveno ugodnejša od uvodoma opisane zasnove tako v pogledu zagotavljanja potrebne upogibne in torzijske togosti kot tudi v pogledu odpornosti smučke proti zunanjim vplivom. Zgornja obloga je izvedena iz lahkih gradiv razmeroma majhne trdote, zlasti npr. iz umetnih mas, zato je tovrstna smučka v območju zgornje površine in še zlasti zgornjih robov, t.j, prehodov iz zgornje površine v bočni površini, manj odporna proti obrabi in mehanskim poškodbam. Upoštevajoč siceršnje prednosti tovrstne zasnove in zavedajoč se problemov v zvezi z obrabo so proizvajalci skušali preprečiti pojav obrabe zgornjih robov in nastaneh mehanskih poškodb, in sicer tako, da so na zgornjo površino predhodno v bistvu že dokončno izdelane smučke pritrdili zaščitne letve, razporejene v območju zgornjih robov, tj. prehodov iz omenjene zgornje površine v bočni površini ali v neposredni bližini teh robov. Ena tovrstnih rešitev je opisana v tačas sicer še neobjavljeni slovenski patentni prijavi P-200100171. Omenjene letve so pritrjene na smučko s pomočjo mehanskih pritrdilnih sredstev, npr. vijakov. Izkušnje kažejo da tovrstna rešitev, ki vsekakor spremeni tudi zunanji i zgled smučke, načelno omogoča zaščito gornjih robov in zgornje površine smučke pred poškodbami in obrabo, hkrati pa med dolgotrajno uporabo v izjemno zahtevnih pogojih vsem ukrepom navzlic vendarle ni mogoče povsem izključiti nehotene odstranitve zaščitnih letev s smučke.

Nadalje je v patentni literaturi opisana vrsta različno zasnovanih smuči, ki so poleg robnikov ob drsni oblogi na spodnji površini opremljene še z robniki, ki so razporejeni na vertikalnem odmiku od omenjene drsne obloge.

Tako je iz EP 0 087 089 znana smučka, pri kateri je poleg običajnih robnikov v osrednjem območju smučke, t.j. v območju pritrditve smučarske vezi in smučarskega čevlja, na vsaki bočni stranici nameščen še po en dodaten robnik, in sicer z namenom, da bi bilo ob zdrsu siceršnjega robnika v zavoju in na poledeneli podlagi preprečeno nekontrolirano oddrsavanje smučke. Ta rešitev je z vidika možnosti obrabe in mehanskih poškodb na zgornji površini in še zlasti v območju zgornjih robov dejansko še slabša.

Nadalje je iz EP 0 530 395 Al znana smučka, pri kateri je na vsaki strani smučke spet na vertikalnem navzgornjem odmiku od drsne obloge na voljo vsaj po en dodatni robnik, ki je - gledano v horizontalni smeri - od vzdolžne simetrale smučke bolj oddaljen kot siceršnji robnik ob drsni oblogi, pri čemer je med vsakokrat sosednjima robnikoma na taisti strani smučke na voljo še v vzdolžni smeri smučke potekajoč žleb. Zaradi zagotavljanja funkcionalnosti vsakokratnega dodatnega robnika, ki je v splošnem razporejen pod zgornjo površino smučke oz. pod zgornjim robom, t.j. pod prehodom iz zgornje površine v pripadajočo bočno površino, je ta dodaten robnik naostren. Naostren, v horizontalni smeri izven širine siceršnjega robnika segajoč dodaten robnik po eni strani nedvomno lahko ogrozi varnost smučarja, po drugi strani pa še dodatno ogroža tudi vsakokrat sosednjo smučko z vidika nastanka mehanskih poškodb na zgornji površini in njenih robovih, pri čemer ta območja proti obrabi in nastavku poškodb v bistvu niso varovana.

Nadalje je v EP 0 723 791 opisana smučka, pri kateri je na vsaj eni strani nad siceršnjim robnikom predviden še robnik oz. vložek iz robniku enakega ali podobnega gradiva, ki sega do določene višine smučke bočne ploskve smučke v območju pod smučarskim Čevljem oz. v območju pritrditve vezi. Tak dodatek je v duhu problematike, s katero se pač ukvarja citirana rešitev, t.j. izključno zaradi povečanja prožnosti smučke, vgrajen v upogibno najbolj obremenjenem območju in torej v splošnem povsem izven tistih območij, kjer prihaja do obrabe oz. mehanskih poškodb na površini smučke.

Še nadalje je v EP 622 097 Al opisana smučka s spremenljivim, značilno oblikovanim prečnim prerezom. Med drugim je za to smučko značilno, da sta poleg siceršnjih robnikov ob drsni oblogi predvidena še dva dodatna robnika, ki potekata vsak po svoji strani smučke preko osrednjega območja, kjer se nahaja smučarska vez, v smeri naprej proti konici takorekoč vse do prehoda v konico smučke, v smeri nazaj pa takorejoč preko celotnih repov. Na samem prehodu v konico sta na voljo zgolj siceršnja robnika, od katerih je vsak zasnovan kot črka L, pri čemer je daljši krak vgrajen v smučki, krajši krak pa usmerjen navzdol in poteka vzdolž bočne površine smučke mimo drsne obloge do vsakokratne podlage. Prečni prerez smučke v omenjenem območju je izrazito sploščen pravokotnik. V območju prednjega dela smučke med omenjenim prehodom v konico in osrednjim delom, kjer se nahaja smučarska vez, je prerez smučke stopničast, tako da je zgornji del smučke širši od spodnjega. Podobna rešitev je opisana tudi v US Re 29,659, aplikacija pri snežnih deskah pa tudi v US 5,871,224. Bočni ploskvi omenjenega širšega zgornjega dela v obravnavanem območju tvorita krajša, navzgor usmerjena kraka v tem območju kot L zasnovanih dodatnih robnikov, medtem ko sta daljša kraka teh dodatnih robnikov nameščena neposredno ob daljših krakih prej opisanih siceršnjih robnikov ob drsni oblogi, ki sta tako nameščena bližje drug drugemu kot dodatna robnika. V osrednjem območju smučke, nekako v območju pritrditve prednjega in zadnjega dela amučarske vezi ter v območju namestitve smučarskega čevlja, je smučka v prečnem prerezu v bistvu trapezna, pri čemer je v obravnavanem območju širina drsne obloge bistveno manjša od širine zgornje površine. Dodatna robnika sta v tem primeru še vedno zasnovana kot L, pri čemer sta njuna horizontalno drug proti drugemu usmerjena daljša kraka razporejena pod zgornjo površino smučke, njuna krajša, v bistvu vertikalno navzgor potekajoča kraka pa sta trikotno odebeljena in obsegata v horizontalni smeri navzven segajoča robova. Tovrstna smučka naj bi kljub zdrsu siceršnjih robnikov ob drsni oblogi še vedno omogočala vodenje smučke npr. po trdi, poledeneli podlagi. Ker sta dodatna robnika izvzemši območje konice smučke razporejena v območju prehoda iz zgornje površine v bočni ploskvi smučke, bi to na prvi pogled za marsikoga lahko pomenilo, daje problem obrabe zgornjih robov smučke rešen, kar pa ne drži. Problem tudi za uporabnika nenevarne zaščite smučke uvodoma opredeljene vrste proti obrabi namreč v resnici še vedno obstoji. Dodatna robnika, ki sta pri smučki po EP 622 097 Al vgrajena na opisan način, nedvomno predstavljata določeno nevarnost za uporabnika, saj gre zlasti v območju prednjega in zadnjega dela smuči za prisotnost ustrezno ostrih dodatnih robov na zgolj ob drsni površini, marveč tudi na bočnih površinah smučke. Po drugi strani je tudi nesporno, da smučke, opisane v obravnavanem viru, preprosto ni mogoče izdelati v skladu s sodobnimi tehnološkimi koncepti, namreč z robnikoma ob drsni oblogi ter nad slednjo razporejenim jedrom, preko katerega je nameščena zgornja obloga, ki poteka preko celotne zgornje površine in hkrati preko obeh bočnih ploskev vse do omenjenih robnikov. S tem pa dandanašnji ni mogoče zagotoviti konkurenčnih fizikalnih lastnosti smučke, zlasti upogibne in torzijske togosti, ki so tačas takorekoč pogoj, da je določena smučka sploh uporabna oz. da po njej povprašujejo.

Predmetni izum se torej ukvarja s proti obrabi in mehanskim poškodbam odporno smučko, ki je na svoji spodnji, proti podlagi obrnjeni strani opremljena z drsno oblogo, ob kateri sta na voljo v vzdolžni smeri smučke potekajoča robnika, medtem ko je nad omenjeno drsno oblogo na voljo nosilno jedro, preko slednjega pa je nameščena zgornja obloga, ki poteka tako preko zgornje površine kot tudi preko stranskih oz. bočnih površin smučke, pri čemer sta med omenjeno zgornjo površino in pripadajočima bočnima površinama na voljo prehoda oz. takoimenovana zgornja robova smučke.

Po izumu je vsaj v obrabi in mehanskim poškodbam na zgornji površini in zgornjih robovih najbolj izpostavljenih območjih smučke, t.j. zlasti na prednjem delu smučke med konico in osrednjim, za pritrditev smučarske vezi predvidenim območjem, kot tudi na zadnjem delu oz. repu smučke, pod zgornjo oblogo smučke, v območju vsakokratnega zgornjega roba ali vsaj v neposredni bližini le-tega nameščen vsaj po en v vzdolžni smeri smučke, namreč vzdolž vsakokrat pripadajočega zgornjega roba potekajoč ojačitveni profil, ki je odporen proti obrabi in mehanskim poškodbam zaradi stika z robnikom vsakokrat sosednje smučke. Pri tem je zunanja površina vsakokratnega, lahko tudi kar kot siceršnji robnik zasnovanega ojačitvenega profila poševno posneta ali zaokrožena, hkrati pa je zgornja obloga v območju omenjenih zgornjih robov smučke prekinjena. Nadalje je lahko prednostno, če je zgornja obloga smučke v območju zgornje površine smučke vgreznjena pod višino omenjenih ojačitvenih profilov, npr. vbočena.

Izum bo v nadaljevanju opisan še na osnovi primera izvedbe, ki je ponazorjen na priloženi skici, kjer kažejo sl. 1 v perspektivi in v prečnem prerezu v območju, ki je izpostavljeno poškodbam in obrabi, prikazano izvedbo smučke po izumu, in sicer v stanju še pred posnetjem oz. zaokroženjem zgornjih robov, sl. 2 podrobnost A po sl. 1, sl. 3 spet v perspektivi in v prečnem prerezu v območju kot po sl. 1 prikazano, smučko po izumu, tokrat s posnetima zgornjima roboma,

Sl. 4 pa podrobnost B po sl. 3.

Smučka po izumu je na svoji spodnji, proti podlagi obrnjeni strani opremljena z drsno oblogo 1, ob kateri sta na voljo robnika 2', 2. Nad drsno oblogo 1 je vgrajeno nosilno jedro 3, kije v danem primeru opremljeno še z dodatno plastjo 3’, ki se nahaja med robnikoma 2', 2. Preko omenjenega jedra 3 je nameščena zgornja obloga 4, ki poteka tako preko zgornje površine 5 kot tudi preko stranskih oz. bočnih površin 6', 6^f’ smučke. Med omenjeno zgornjo površino 5 in pripadajočima bočnima površinama 6', 6 sta na voljo prehoda oz. takoimenovana zgornja robova 7', 7 smučke.

Pri smučki po izumu je pod zgornjo oblogo 4 v območju vsakokratnega zgornjega roba 7, 7 nameščen vsaj po en v vzdolžni smeri smučke potekajoč ojačitveni profil 8', 8”, ki je odporen proti obrabi in mehanskim poškodbam zaradi stika z robnikom 2', 2 vsakokrat sosednje smučke. Pri prednostni izvedbi izuma je ojačitveni profil 8', 8 lahko izveden kot siceršnji robnik 2’, 2, katerega zunanji površini 80’, 80” sta poševno posneti ali celo zaokroženi, hkrati pa je zgornja obloga 4 v območju omenjenih zgornjih robov 7’, 7” smučke prekinjena.

Še nadalje je izvedljivo in v določenih primerih vsekakor tudi prednostno, če je zgornja obloga 4 v območju zgornje površine 5 smučke vgreznjena pod višino omenjenih ojačitvenih profilov 8’, 8, še zlasti vbočena. Na ta način je namreč mogoče pri vsakokratni smučki tudi v primeru poševno posnetih ali celo zaokroženih zunanjih površin 80*, 80” ojačitvenih profilov 8’, 8” fizično preprečiti, da bi kateri od robnikov 2', 2” vsakokrat sosednje smučke pri prekrižanju smuči sploh prišel v stik z zgornjo površino 5 smučke.

Upoštevajoč uvodoma zastavljeni problem je pri smučki, ki sestoji iz drsne obloge 1, razporejene na spodnji površini in obdane z robnikoma 2', 2”, kot tudi iz jedra 3, preko katerega je nameščena zgornja obloga 4, ki poteka preko zgornje površine 5 in hkrati tudi preko obeh bočnih površin 6’, 6, ta problem očitno rešen na presenetljivo preprost in učinkovit način. Bistveno povečanje odpornosti smučke proti obrabi in mehanskim poškodbam je vsaj v območju zgornjih robov 7', 7” ob zgornji površini 5, po potrebi pa tudi na sami zgornji površini 5, in sicer v najbolj izpostavljenih predelih smučke doseženo zahvaljujoč prisotnosti omenjenih ojačitvenih profilov 8’, 8”. Upoštevajoč dejstvo, da sta zunanji površini 80', 80” ojačitvenih profilov 8', 8” poševno posneti ali celo zaokroženi, s tovrstnim ukrepom v ničemer ne more biti ogrožena uporabnikova varnost.

Claims (7)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Proti obrabi in mehanskim poškodbam odporna smučka, ki je na svoji spodnji, proti podlagi obrnjeni strani opremljena z drsno oblogo (1), ob kateri sta na voljo v vzdolžni smeri smučke potekajoča robnika (2', 2), medtem ko je nad omenjeno drsno oblogo (1) na voljo nosilno jedro (3), preko slednjega pa je nameščena zgornja obloga (4), ki poteka tako preko zgornje površine (5) kot tudi preko stranskih oz. bočnih površin (6’, 6) smučke, pri čemer sta med omenjeno zgornjo površino (5) in pripadajočima bočnima površinama (6', 6) na voljo prehoda oz. takoimenovana zgornja robova (7',7) smučke, označena s tem, daje vsaj v obrabi in mehanskim poškodbam na zgornji površini (5) in zgornjih robovih (7\ 7) najbolj izpostavljenih območjih smučke, t.j. zlasti na prednjem delu smučke med konico in osrednjim, za pritrditev smučarske vezi predvidenim območjem, kot tudi na zadnjem delu oz. repu smučke, pod zgornjo oblogo (4), v območju vsakokratnega zgornjega roba (7, 7) oz. vsaj v njegovi neposredni bližini, nameščen vsaj po en v vzdolžni smeri smučke, namreč vzdolž vsakokrat pripadajočega zgornjega roba (7', 7”) ali vsaj v njegovi neposredni bližini potekajoč ojačitveni profil (8', 8”), ki je odporen proti obrabi in mehanskim poškodbam zaradi stika z robnikom (2', 2) vsakokrat sosednje smučke.
2. 2. Smučka po zahtevku 1, označena s tem, daje zunanja površina (80', 80) vsakokratnega ojačitvenega profila (8’, 8) poševno posneta, hkrati pa je zgornja obloga (4) v območju omenjenih zgornjih robov (7', 7) smučke prekinjena.

   -1111
3. 3. Smučka po zahtevku 1, označena s tem, daje zunanja površina (80', 80) vsakokratnega ojačitvenega profila (8', 8) zaokrožena, hkrati pa je zgornja obloga (4) v območju omenjenih zgornjih robov (7', 7) smučke prekinjena.
4. 4. Smučka po zahtevku 2, označena s tem, da je zunanja površina (80', 80) kot siceršnji robnik (2', 2) zasnovanega vsakokratnega ojačitvenega profila (8’, 8) poševno posneta, hkrati pa je zgornja obloga (4) v območju omenjenih zgornjih robov (7', 7) smučke prekinjena.
5. 5. Smučka po zahtevku 3, označena s tem, daje zunanja površina (80’, 80) kot siceršnji robnik (2', 2) zasnovanega vsakokratnega ojačitvenega profila (8', 8) zaokrožena, hkrati pa je zgornja obloga (4) v območju omenjenih zgornjih robov (7', 7) smučke prekinjena.
6. 6. Smučka po kateremkoli od zahtevkov 1 do 5, označena s tem, daje zgornja obloga (4) v območju zgornje površine (5) smučke vgreznjena pod višino omenjenih ojačitvenih profilov (8^r, 8).
7. 7. Smučka po kateremkoli od zahtevkov 1 do 5, označena s tem, daje zgornja obloga (4) v območju zgornje površine (5) smučke vbočena.