SI20882A - Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor - Google Patents

Abstract

Izum se nanaša na štiritaktni aksialno batni rotacijski motor. Enostavna in kompaktna konstrukcija motorja je lahko izvedljiva za Otto ali Diesel proces in je predvidena za tekočinsko hlajenje. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor, temeljno sestavljajo v rotorju (1) relativno na slednjega drsno pomično razporejeni bati (4), ki z izsrednostnimi luknjami z enakomerno delitvijo in v aksialni smeri (1a, 1b, 1c, in 1d), v katerih drsita, tvorita ohlapni ujem. Bati (4), prek valjčkov (9), so povezani s sinusoidalno krivuljo (5), ki je prek vijakov (24) povezana z ohišjem (2). V ohišju (2) je uležajčen z ene strani rotor (1), prek zadnjega ležaja (8), katerega notranji obroč leži na podaljšku vztrajnika (6), slednji je prek konusa (1p) povezan z rotorjem (1), rotacijsko togo povezan s pomočjo vijaka (23). Rotor (1) je z druge strani uležajčen prek srednjega ležaja (7), ki je fiksiran v pokrovu (3). Znotraj kroga luknje (7a) radialno aksialnega ležaja (7), postavljen sesalni (3d) in izpušni kanal (3d), vžigalna svečka (28) oziroma vbrizgovalna šoba ter cev za vhod in izhod vode iz motorja. Na rotorju (1) se nahajajo razbremenjeni aksialni drsni obroči (17), ki pritiskajo na pokrov (3) in tesnijo zgorevalne prostore valjev.ŕ

Description

MIRO GLOGOVAC

4281 MOJSTRANA, Triglavska cesta 31 začasno: 1000 Ljubljana, Rusjanov trg 1 tel. štev. 031 846 890

ŠTIRITAKTNI AKSIALNO BATNI ROTACIJSKI MOTOR

Izum se nanaša na štiritaktni aksialno batni rotacijski motor. Predmet izuma se lahko uvrsti v razred F 02 B 57/100 Int. Cl.

Nova bolj enostavna in kompaktna konstrukcija motorja je odgovor na uveljavljeni klasični štiritaktni batni motor z notranjim zgorevanjem (ZNZ). Motorje štiritaktni ZNZ iz skupine rotacijskih motorjev, izvedba aksialno-batna, lahko je izveden za Otto ali Diesel proces in je predviden za tekočinsko hlajenje.

Znani sodobni batni motorji, kljub skoraj popolni prevladi na cestnih vozilih, imajo veliko slabosti. Zahtevni so predvsem zaradi kompliciranega ventilskega mehanizma. Za popolno uravnotežitev potrebujejo dodatne gredi z utežmi (na primer 3 in 4 valjni vrstni). Relativno so veliki in teški. Proizvodna cena za moderne izvedbe je relativno visoka. Kljub stalnemu zmanjševanju porabe goriva na vozilih, je zelo zaželeno še nadaljnje radikalnejše zmanjševanje. Problem je tudi hrup, posebno pri višjih vrtljajih (krivec je predvsem ventilski mehanizem).

Izhajajoč iz zgoraj navedenih pomanjkljivosti je predmet izuma zasnovan na problemu kako zasnovati delovni ali pogonski štiritaktni aksialno batni rotacijski motor z optimalno rešenimi zgoraj navedeni problemi.

Zastavljeni problem je po izumu rešen tako, da so v rotorju relativno na slednjega drsno pomično razporejeni bati, ki z izsrednostnimi luknjami z enakomerno delitvijo in v aksialni smeri, v katerih drsijo, tvorijo ohlapni ujem. Pri čem so bati, prek valjčkov, povezani s sinusoidalnim vodilom. Sinusoidalno vodilo je prek vijakov, povezano z ohišjem, v katerega je uležajčen z ene strani rotor, prek zadnjega ležaja, katerega notranji obroč leži na podaljšku vztrajnika, slednji je prek konusa povezan z rotorjem, rotacijsko togo

-2-2povezan s pomočjo vijaka, pri čem je rotor z druge strani uležajčen prek sprednjega ležaja, ki je fiksiran v pokrovu. Pri tem je znotraj kroga luknje radialno aksialnega ležaja, postavljen sesalni in izpušni kanal, vžigalna svečka oziroma vbrizgovalna šoba ter cev za vhod in izhod vode iz motorja. Na rotorju se nahajajo razbremenjeni aksialni drsni obroči, ki pritiskajo na pokrov in tesnijo zgorevalne prostore valjev.

Ohišje je iz enega dela odlito skupaj z oljnim koritom.

Sinusoidalno vodilo ima sinusoido izoblikovano na enaki razdalji okoli osi, je prednostno, prostorsko znotraj krožne aksialne zareze rotorja na strani kjer so izvrtine valjev, pri čem je večji premer aksialne zareze nekoliko večji od premera delilnega kroga, na kateremu so osi valjev. Pri tem so na večji premer aksialne zareze obdelani rotor, sinusoidalna krivulja in bati, med seboj tvore ohlapni ujem. Istočasno sklop sinusoidne krivulje in batov na premeru preprečuje rotacijo batov okrog lastne osi.

Nadaljnja značilnost motorja po izumu leži v tem, da je rotor, zaradi lažjega odlivanja predvidene votline za vodo, odprte v radialni smeri po obodu in je vodni prostor zaprt s tenkosteno cevjo.

Prihod hladilne tekočine v rotor je izveden prek soosne cevi, ki je fiksirana na pokrovu z matico, pri čemer cev pride skozi osno odprtino v notranjost rotorja.

Nadaljnja značilnost izuma je, da hladilna tekočina iz soosne cevi prihaja na lopatice v notranjosti rotorja, nadaljuje pot skozi odprtine med valji, hladi valje, prihaja v konfuzorje, ki so formirani v vodnem prostoru med zidovi komor. Pri tem se v konfuzorjih tlačna energija transformira v glavnem v kinetično energijo. Konfuzorji so usmerjeni pod malim kotom v smeri rotacije rotorja. Energija se v nadaljevanju transformira s pomočjo vodilnega kolesa v več tlačne energije s pomočjo difuzorsko postavljenih lopatic vodilnega kolesa.

Vsak valj ima razbremenjeni aksialni drsni obroč, ki drsi po čelni površini pokrova pravokotno na os rotorja in je na manjšem premeru od zunjanega premera drsnega obroča za njim postavljen batni obroček, na katerega pritiska valovita vzmet.

Za tesnenje hladilne vode je predviden aksialni drsni obroč, ki drsi soosno na pokrov, tesni proti steni rotorja, s pomočjo O - tesnila in je pod pritiskom vzmeti.

Nadalje je značilno, da je minimalna zračna reža med rotorjem in pokrovom, pri čem je postavljen med dvema zračnima režama zbirni zračni obroč in za njim priključek po by

-3-3pas povezavi priključen na sesalno cev za zračnim filtrom.

Prednostno sinusoidalno vodilo ima v osnovi štiri amplitude okoli osi, oziroma se en štiritaktni ciklus naredi pri enem obratu rotorja (pri 3, 4, 5 in 6 valjni izvedbi motorja), osem amplitud oziroma 2 štiritaktna ciklusa (za 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 in 12 valjne motorje), dvanajst amplitud oziroma 3 štiritaktna ciklusa (za 7 do 18 valjne motorje), šestnajst amplitud oziroma 4 štiritaktna ciklusa, dvajset amplitud oziroma 5 štiritaktnih ciklusov in tako naprej (razpon števila valjev je naveden približno).

Nadaljnja značilnost izuma je, da je radiaksialni zadnji ležaj pod pritiskom vzmeti tako, da je rotor brez zračnosti uležajčen na sprednjem in zadnjem ležaju.

Valjčki v batih kotalijo po sinusoidalni krivulji, ki ima pravokotno na smer kotaljenja obliko velikega radiusa. Tako, da pod pritiskom nastane medsebojni kontakt po elipsi.

Na batih se po zunanjem valjastem delu nahajajo konusni utori po parih in na medsebojni razdalji. Približno vsak konusni parje v področju odgovarajočega valjčka. Ti konusni utori omogočajo formiranje hidrodinamičnih mazalnih slojev olja za obe smeri gibanja batov. Nadaljnja značilnost je, da je na rotorju predviden nazobčeni del za pogon oljne črpalke in druge porabnike.

Druga varijanta je, da je za pogon oljne črpalke in drugih uporabnikov uporabljen verižni prenos, pri čem je vodilni verižni zobnik med zadnjim ležajem in osnim tesnilom.

Nadaljnja značilnost je, da vztrajnik ima konusni podaljšek, ki se usede v konusno luknjo rotorja in je s pomočjo središnjega vijaka ustvarjena konusna zveza rotorja in vztrajnika. Pokrov ohišja ima odlite votline, predvidene za vodni prostor, ki jih zapira kapa privijačena na pokrov.

V smislu izuma je smotrno, da je sprednji ležaj izveden kot radiaksialni kroglični ležaj z kontaktom kroglice v štirih točkah in je izvedba izpeljana z dvemi enakimi obroči.

Kot varijanta je, da je komora (zgorevalni prostor) oblikovana delno v obliki krogle in z ozirom, da je njen položaj izsreden v odnosu na os valja (komora je bližja osi rotorja ), pride do rotacije zraka oziroma zmesi v komori pri taktu stiskanja.

Nadaljnja varijanta je, da je del čela bata, ki je izsreden in aksialno pod zgorevalno komoro, oblikovan kot del krogle - kalote; pri tem v taktu stiskanja, ko prihaja bat v področje komore zrak oziroma zmes prehaja središčno proti osi rotorja preko sredinskega kanala.

Sledeča možnost je, da bat nima sredinski kanal ampak tangencialni kanal in zrak oziroma zmes v zadnji fazi takta stiskanja dobiva spiralno obliko.Vse zadnje tri varijante oblikovanja zgorevalnoga prostora so posebej primerne za Diesel in Otto izvedbe motorja

-4-4z direktnim vbrizgavanjem.

Nadaljnja značilnost je, da je termostat integralno vgrajen v kapi in je slednja središčno privijačena na pokrov. Ob tem na sebi nosi priključek cevi za dovod vode iz hladilnika in odvod tople vode proti hladilniku, ima luknje za privijačenje svečke, vbrizgovalne šobe, sesalne in izpušne cevi, priključek za dovod olja za mazanje razbremenjenih aksialnih drsnih obročev ter so lahko fiksirani različni dajalniki signalov.

V smislu izuma je smotrno, da je dajalni obroč za indukcijski dajalnik za elekronski vžig (EV) in povsem elektronski vžig (PEV) nameščen na zunanjem delu rotorja in fiksiran.

Pri izvedbi Otto s direktnim vbrizgavanjem, vbrizgovalna šoba nameščena poševno v pokrovu, curek iz šobe je usmerjen direktno v zgorevalno komoro v času sesalnega takta. Naslednja izvedba Otto s direktnim vbrizgavanjem in plastno zmesjo je predvidena vbrizgovalna šoba za plastno polnjenje z zmesjo valja, oziroma komore, pri čem je šoba pozicijsko pred vžigalno svečko.

Sledeča značilna izvedba Otto s direktnim vbrizgavanjem in plastno zmesjo je, da je razen vbrizgovalne šobe, predvidena vbrizgovalna šoba za plastno polnjenje z zmesjo valja, oziroma komore, pri čem je šoba pozicijsko pred vžigalno svečko.

Nadaljna značilnost je, da ima bat na čelu oblikovano izboklino tako, da bat proti koncu hoda do zunanje mrtve lege (ZML) rahlo zapre komoro in omogoči v taktu stiskanja vrtinčenje približno pod krogom na kateremu se nahaja otprtina vžigalne svečke.

Pri tem ima komora za zgorevanje obliko sploščenega valja, v zgornjem delu kroglasto zaključenje tako, da se formira vrtinčenje zmesi pred vžigalno svečko pri čem je potrebno upoštevati izsredni položaj komore proti čelu bata in položaj osi rotorja.

Sledeča značilnost je, da je za oljno mazanje aksialnih drsnih obročev predviden priključek, v nadeljevanju poti olje pride v kad in naprej v več manjših odprtin na dnu kadi tako, da se pokrije premer obročev, pri čem je oljna kad pozicijsko za vhodnim kanalom.

Nadaljnja znčilnost je, da je za kontinuirano spreminjanje položaja zapiranja vhodnega kanala predviden sistem letev, ki se nahajajo v ohišju vhodne cevi, se aksialno premikajo proti in od rotorja. Proti rotorju so omejene z naslonom v pokrovu tako, da je minimalna zračnost med letvijo in drsnimi obroči.

Izvedba se lahko nadaljuje tako, da se letve zapirajo pod pritiskom sistema vzmeti, odpirajo prek matice oblike črke L, ki se nahaja znotraj utorov v letvah in stopničasto matica dviga letve prek ustreznih naslonov. Pri čem za dobro vodenje matice skrbi kroglica in vzmet. Pogon navojnega vretena je na primer prek elektromotora.

-5-5Nadaljnja značilnost je, da je za dvopoložajno spreminjanje zapiranja vhodnega kanala predviden enostransko delujoči hidravlični valj, ki se nahaja v ohišju vhodne cevi, bat ima tesnila, se premika proti rotorju pod pritiskom olja, ki prihaja prek priključka na pokrovu. Pri čem je bat omejen z naslonom na pokrov, ob tem za vračanje, oziroma odmikanje skrbi natezna vzmet, ki je prek svojih koncev zavita v pokrovu in batu.

Sledeča značilnost je, da je za kontinuirano spreminjanje položaja odpiranja vhodnega kanala in zapiranje izpušnega kanala predviden drsnik, ki drsi po večjem številu manjših kanalov, na pokrovu, na radiusu, na katerem se nahajajo kanali.

Pri tem ima drsnik, na večjem radiusu fiksiran permanentni magnet z poloma, vzporedno na zunanji strani kape se nahaja večji permanentni magnet z nasprotno stoječimi poli. Ob tem je zunanja stran magneta ozobljena kot zobniški segment, ki pa je nadalje povezan z navojem, na primer na vretenu elektromotora.

Nadaljnja značilnost je, da se pri Otto izvedbi motorja uporablja samo delno kvantitativna regulacija moči z loputo v vhodnem kanalu, pri nižjih obremenitvah se uporablja kvalitativna regulacija in kvantitativna regulacija s kontinuiranim spreminjanjem položaja zapiranja vhodnega kanala.

Nadaljna izvedba Otto motorja je, da se za dodatno kvantitivno regulacijo uporablja sistem za istočasno spreminjanje položaja odpiranja vhodnega kanala in zapiranja izpušnega kanala.

Sledeča Otto izvedba motorja uporablja kvalitativno regulacijo in kvantitativno regulacijo s kontinuiranim spreminjanjem položaja zapiranja vhodnega kanala.

Nadaljnja značilna izvedba Otto motorja je, da se za dodatno kvantitativno regulacijo moči uporablja sistem s kontinuiranim, istočasnim spreminjanjem položaja odpiranja vhodnega in zapiranja izhodnega kanala.

Izum je v nadaljevanju pobliže opisan s sklicevanjem na priložene načrte, kjer kaže:

sl. 1 shematski prikaz 4 valjnega štiritaktnega aksialno batnega rotacijskega motorja v vzdolžnem prerezu. S puščico v sesalni kanal (3d) in izpušni kanal (3c) je prikazan tok sesanja in izpuha. Druge puščice predstavljajo tok hladilne tekočine.

sl. 2 prerez po črti A-A s sl. 1. S puščicami je prikazan tok hladilne tekočine, sl. 3 prerez po črti B-B s sl. 2 sl. 4. detajl C s sl. 1 sl. 5 prerez D-D s sl. 2

-6-βεΙ. 6 prerez Ε-Ε s sl. 1. S puščicami je prikazan tok hladilne tekočine.

sl. 7 prerez F-F s sl. 1. S puščicami je prikazan tok hladilne tekočine.

sl. 8 predstavljen je bat poz. 4 sl. 9 prerez rotorja (poz.1) G-G s sl. 10. S puščicami je prikazan tok hladilne tekočine.

sl. 10 prerez rotorja H-H s sl. 9 sl. 11 predstavljeno je sinusidalno vodilo poz. 5 sl. 12 predstavljen je en štiritaktni ciklus 4 valjnega motorja, pri čem je rotor predstavljen po razviti površini sl. 13 predstavljen je 8 valjni motor, ki naredi dva štiritaktna ciklusa za en obrat rotorja sl. 14 predstavljena je izvedba zgorevalnega prostora v obliki krogle (del vzdolžnega prereza rotorja na mestu osi valja).

sl. 15 predstavljena je izvedba z delom čela v obliki dela krogle in središčnim kanalom (del vzdolžnega prerez rotorja na mestu osi valja).

sl. 16 predstavljena je izvedba z delom čela v obliki dela krogle in tangencialnim kanalom (del vzdolžnega prerez rotorja na mestu osi valja).

sl. 17 predstavljen je verižni pogon za pomožne uporabnike (oljna črpalka, alternator itn.) - čelni pogled na motor.

sl. 18 predstavljen je verižni pogon v vzdolžnem prerezu s slike 17.

sl. 19 predstavljen je razviti vzdolžni prerez na krogu, na kateremu so središča zgorevalne komore - izvedba Otto s direktnim vbrizgavanjem in s kontinualno spreminjajočim položajem zaprtja vhodnega kanala.

sl. 20 prerez J - J, s sl. 19 sl. 21 pogled M, s sl. 19 sl. 22 prerez R - R, s sl. 19 sl. 23 prerez L - L, s sl. 19 sl. 24 predstavljen je dijagram tlaka v valju (p) in prostornine (V), v procesu, pri izvedbi s sl. 19. Situacija je v primeru delne obremenitve in brez regulacijske lopute v vhodnem kanalu. Črtkano je označen proces pri klasičnem Otto motorju.

Šrafirano je označeno izgubljeno delo A(-). Zaprtje vhodnega ventila je točka (VZ).

sl. 25 predstavljena je konstrukcija za enostavno dvopoložajno spreminanje položaja zaprtja vhodnega kanala.

sl. 26 prerez T-T, z sl. 25 sl. 27 predstavljen je dijagram (p, V) procesa v valju, za situacijo s sl. 24 in s spreminjanjem položaja zaprtja izpušnega kanasla (IZ) in odpiranja vhodnega kanala

-7-7sl. 28 predstavljen je proces spreminjanja položaja zaprtja izpušnega kanala (IZ) in odprtja vhodnega kanala (VO) v dijagramu kot zasuka rotorja (a) in prerez odprtine komore (h) sl. 29 predstavljena je konstrukcija za izvedbo regulacije položaja (IZ) in (VO)

- prerez Υ-Υ, s sl. 30 sl. 30 prerez Χ-Χ, s sl. 29

Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor, temeljno sestavljajo v rotorju (1) relativno na slednjega drsno pomično razporejeni bati (4), ki z izsrednostnimi luknjami z enakomerno delitvijo in v aksialni smeri (1 a,1 b,1 c in 1d), v katerih drsita, tvorita ohlapni ujem. Bati (4), prek valjčkov (9), so povezani s sinusoidalnim vodilom (5), ki je prek vijakov (24), povezana z ohišjem (2). V ohišju (2) je uležajčen z ene strani rotor (1), prek zadnjega ležaja (8), katerega notranji obroč leži na podaljšku vztrajnika (6), slednji je prek konusa (1 p) povezan z rotorjem (1), rotacijsko togo povezan s pomočjo vijaka (23). Rotor (1) je z druge strani uležajčen prek sprednjega ležaja (7), ki je fiksiran v pokrovu (3). Znotraj kroga luknje (7a) radialno aksialnega ležaja (7), postavljen sesalni (3d) in izpušni kanal (3c), vžigalna svečka (29) oziroma vbrizgovalna šoba ter cev za vhod in izhod vode iz motorja. Na rotorju (1) se nahajajo razbremenjeni aksialni drsni obroči (17), ki pritiskajo na pokrov (3) in tesnijo zgorevalne prostore valjev.

Ohišje (2) ima v osnovi obliko cevi, zaprte z ene strani (zadnje), spodnji del ohišja oziroma plašča cevi je oblikovan po zahtevah oljnega korita. Sprednja stran ohišja se zapira z pokrovom (3) s pomočjo vijakov privijačenih v navojne luknje na plašču ohišja. V zaprto stran ohišja sta predvidena sedeža za zadnji ležaj (8) in osno tesnilo (20) ter sedež za sinusidalno vodilo (5), ki je prek vijakov (24) fiksno povezan z ohišjem. Ohišje (2) je zaradi enostavnosti iz enega dela odlito skupaj z oljnim koritom (2a).

Sinusoidalno vodilo (5) ima v osnovi štiri amplitude okoli osi oziroma se en štiritaktni ciklus naredi pri enem obratu rotorja (pri 3, 4, 5 in 6 valjni izvedbi motorja), osem amplitud oziroma 2 štiritaktna ciklusa (za 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 in 12 valjne motorje), dvanajst amplitud oziroma 3 štiritaktna ciklusa (za 7 do 18 valjne motorje), šestnajst amplitud oziroma 4 štiritaktna ciklusa, dvajset amplitud oziroma 5 štiritaktnih ciklusov in tako naprej (razpon števila valjev je naveden približno).

Sinusoidalno vodilo (5) je prostorsko znotraj krožne aksialne zareze rotorja (1) na strani kjer so izvrtine valjev, pri čem je večji premer aksialne zareze (D) nekoliko večji od premera delilnega kroga, na kateremu so osi valjev. Ob tem so na večji premer aksialne zareze (D) obdelani rotor (1), sinusoidalno vodilo (5) in bati (4); med seboj tvore ohlapni

-8-8ujem, ob tem sklop sinusoidnega vodila (5) in batov (4) na premeru (D) preprečuje rotacijo batov (4) okrog lastne osi. Olje za mazanje prihaja z zadnjega dela ohišja (2), kjer sta glavni magistralni luknji (2b), na sedež in naprej v sinosoidalno vodilo prek kanala (5b in 5c) do plašča krivulje, kjer je na sredini in po celem obsegu krivulje mazalni kanal (5d).

Na zunanjem valjastem delu vsakega bata (4) se nahajata konusna utorja (4a in 4b), ki sta postavljena vsak posebej v področju svojega valjčka (9). Konusna utorja omogočata formiranje hidrodinamičnih mazalnih slojev olja za obe smeri gibanja batov. Olje prihaja prek dveh poševnih lukenj (4j in 4k) od sinusoidalne krivulje (5) prek centralne luknje na batu (4h).

Bati (4) na svojem zgornjem delu (proti zgorevalnem prostoru) imajo batne obročke (22) z dobro znano geometrijo in povezavo. Spodnji del bata nima več valjasto obliko, ampak na površini obdelani po premeru (D) objamejo sinusoidalno vodilo (5) in dobijo od slednje olje pod pritiskom. Vsak bat ima gnezda za valjčka (9), ki objamejo v aksialni smeri sinusoidalno vodilo (5) in po isti kotalijo. Sinusoidalno vodilo (5) ima pravokotno na smer kotaljenja obliko velikega radiusa (5a).

Valjčki (9) so zaradi manjše mase narejeni v obliki cevi, pri čem se debelina stene cevi pod nagibom povečuje idoč od koncev proti sredini cevi in na sami sredini je debelina stene cevi stopnjičasto povečana. Olje za mazanje valjčkov, ki z ene strani drsita v gnezdih na batih in z druge strani kotalita po sinusoidalnem vodilu (5), prihaja prek posebnih lukenj (4g) od kanalov na plašču bata (4m) do ležajne blazinice valjčkov. Kanali razporejeni približno na polovico kroga na plašču bata so v ravni pravokotno na os bata, služijo prvotno hidrodinamičnem mazanju plašča bata.

Radiaksialni zadnji ležaj (8) je pod pritiskom vzmeti (25) tako, da je rotor (1) brez zračnosti uležajčen na sprednjem (7) in zadnjem (8) ležaju. Pri čem je mišljeno, da notranji obroč z rahlo tesnim nasedom sedi na podaljšku vztrajnika (6). Zunanji obroč ležaja (8) je tesno fiksiran v ohišju (2) od aluminijske litine. V kolikor bi bilo ohišje (2) od sive litine, bi zunanji obroč ležaja (8) bil rahlo ohlapen proti ohišju (2) in bi se tedaj vzmet (25) postavila za notranji vskočnik (31) ter bi potiskala zunanji obroč oziroma rotor proti sprednjem ležaju (7).

Rotor (1) je zaradi lažjega odlivanja predvidene votline za hladilno vodo, odprte v radialni smeri po obodu in je vodni prostor zaprt s tenkosteno cevjo (12).

Prihod vode v rotorje predviden prek soosne cevi (10), ki je fiksirana na pokrovu (3), pri čemer cev (10) pride skozi osno odprtino v notranjost rotorja (1).

Hladilna tekočina iz soosne cevi (10) prihaja na lopatice (1j) v notranjosti rotorja (1), nadaljuje pot skozi odprtine med valji (1m), hladi valje, prihaja v konfuzorje (1e,1f,1g in

-9-91 h), ki so formirani v vodnem prostoru med zidovi komor (1k); ob tem se v konfuzorjih tlačna energija transformira v glavnem v kinetično energijo. Konfuzorji so usmerjeni pod malim kotom v smeri rotacije rotorja ter se energija v nadaljevanju transformira s pomočjo vodilnega kolesa (11) v več tlačne energije s pomočjo difuzorsko postavljenih lopatic vodilnega kolesa (11).

Na strani rotorja (1), kjer so zgorevalni prostori so soosno proti slednjim postavljeni razbremenjeni aksialni drsni obroč (17). Slednji drsi po čelni površini pokrova (3) pravokotno na os rotorja (1) in je na manjšem premeru od zunjanega premera drsnega obroča (17), za njim postavljen batni obroček (18), na katerega pritiska valovita vzmet (19).

Za tesnenje hladilne vode aksialni drsni obroč (14) drsi soosno na pokrov (3), tesni proti steni rotorja (1), s pomočjo O - tesnila (15) in je pod pritiskom vzmeti (13).

Minimalna zračna reža je med rotorjem (1) in pokrovom (3), zbirni zračni obroč (3a) pobira pline. Naprej je priključek (3b) med dvemi režami po by pas povezavi priključen na sesalno cev za zračnim filtrom.

Na rotorju (1) je predviden nazobčeni del (1n) za pogon oljne črpalke in drugih porabnikov.

Druga varijanta je, da je za pogon oljne črpalke in drugih porabnikov uporabljen verižni prenos (26), pri čem je vodilni verižni zobnik (27) med zadnjim ležajem (8) in osnim tesnilom (20).

Vztrajnik (6) ima konusni podaljšek, ki se usede v konusno luknjo (1 p) rotorja (1) in je s pomočjo vijaka (23) ostvarjena konusna zveza rotorja (1) in vztrajnika (6).

Pokrov (3) ima odlite votline predvidene za vodni prostor, ki jih zapira kapa (16) v katero je integralno vgrajen termostat (30). Ob tem kapa (16) na sebi nosi priključek cevi za dovod vode iz hladilnika in odvod tople vode proti hladilniku, ima luknje za privijačenje svečke, vbrizgovalne šobe, sesalne in izpušne cevi, priključek za dovod olja za mazanje razbremenjenih aksialnih drsnih obročev (17) ter so lahko fiksirani različni dajalniki signalov. Pri tem je kapa (16) središčno privijačena na pokrov (3).

Kot optimalnejša varijanta glede nosilnosti je predviden posebni sprednji ležaj (7') izveden kot radiaksialni kroglični ležaj z kontaktom kroglice v štirih točkah in je izvedba izpeljana z dvemi enakimi obroči.

Kot posebna izvedba za Otto in Diesel motorje z direktnim vbrizgavanjem komora (zgorevalni prostor) je oblikovana delno v obliki krogle (1 k) in z ozirom, da je njen položaj izsreden v odnosu na os valja (komora je bližja osi rotorja (1)), pride do rotacije zraka oziroma zmesi v komori pri taktu stiskanja.

-10-10Sledeča varijanta je, da je del čela bata, ki je izsreden in aksialno pod zgorevalno komoro, oblikovan kot del krogle - kalote (4c); pri tem v taktu stiskanja, ko prihaja bat v področje komore zrak oziroma zmes prehaja središčno proti osi rotorja preko sredinskega kanala (4d).

Naslednja varijanta je, da bat nima sredinski kanal (4d) ampak tangencialni kanal (4e) in zrak oziroma zmes v zadnji fazi takta stiskanja dobiva spiralno obliko.

Dajalni obroč (28) za indukcijski dajalnik za elekronski vžig (EV) in povsem elektronski vžig (PEV) je nameščen na zunanjem delu rotorja (1) in fiksiran.

Posebna tehnološka posebnost je, da se na rotorju (1) po postopku honanja lukenj valjev, kot naslednja tehnološka faza naredi aksialna zareza (struženje, rezkanje in drugi) na strani rotorja, na kateri so izvrtane luknje valjev, pri tem se med ostalim naredi dokončni zunanji premer aksiaine zareze (D).

Motor je pri izvedbi Otto s direktnim vbrizgavanjem izveden tako, da je vbrizgovalna šoba (32) nameščena poševno v pokrovu (3), curek iz šobe je usmerjen direktno v zgorevalno komoro v času sesalnega takta.

Nadaljna izvedba Otto s direktnim vbrizgavanjem in plastno zmesjo je predvidena tako, da je vbrizgovalna šoba (45) za plastno polnjenje z zmesjo valja, oziroma komore, pri čem je šoba (45) pozicijsko pred vžigalno svečko (29).

Sledeča možna izvedba Otto s direktnim vbrizgavanjem in plastno zmesjo je, da je razen vbrizgovalne šobe (32), predvidena vbrizgovalna šoba (45) za plastno polnjenje z zmesjo valja, oziroma komore. Pri čem je šoba (45) pozicijsko pred vžigalno svečko (29).

Pri teh konstrukcijah ima bat (4) na čelu oblikovano izboklino (4f), tako, da bat proti koncu hoda do zunanje mrtve lege (ZML) rahlo zapre komoro (11) in omogoči v taktu stiskanja vrtinčenje približno pod krogom na kateremu se nahaja odprtina vžigalne svečke (34). Istočasno ima komora za zgorevanje (1t) obliko sploščenega valja, v zgornjem delu kroglasto zaključek tako, da se formira vrtinčenje zmesi pred vžigalno svečko, pri čem je potrebno upoštevati izsredni položaj komore proti čelu bata in položaj osi rotorja (33).

Pri izvedbi Diesel z direknim vbrizgavanjem, bat (4) in komora za zgorevanje (1t) sta opisana v predhodnih dveh stavkih, ni pa v konstrukciji predvidena vžigalna svečka (34). Za vse izvedbe motorjev je za oljno mazanje aksialnih drsnih obročev (17) predviden priključek (36) v nadeljevanju oljna kad (37) in več manjših odprtin na dnu kadi tako, da se pokrije premer obročev (17). Pri čem je oljna kad (37) pozicijsko za vhodnim kanalom.

Za kontinuirano spreminjanje položaja zapiranja vhodnega kanala je predviden sistem letev (39), ki se nahajajo v ohišju vhodne cevi (35), se aksialno premikajo proti in od rotorja, proti rotorju so omejene z naslonom (53) v pokrovu (3) tako, da je minimalna

-11-11 zračnost med letvijo (39) in drsnimi obroči (17).

V nadaljevanju se letve (39) zapirajo pod pritiskom sistema vzmeti (41), odpirajo prek matice (40) oblike črke L, ki se nahaja znotraj utorov v letvah (39) in stopničasto matica (40) dviga letve prek ustreznih naslonov, pri čem za dobro vodenje matice (41) skrbi kroglica (42) in vzmet (43). Pogon navojnega vretena je na primer prek elektromotora (44).

Enostavnejša konstrukcija za dvopoložajno spreminjanje zapiranja vhodnega kanala ima predviden enostransko delojoči hidravlični valj, ki se nahaja v ohišju vhodne cevi (35), bat (47) ima tesnila (48), se premika proti rotorju pod pritiskom olja, ki prihaja prek priključka 46) na pokrovu (50). Pri čem je bat omejen z naslonom na pokrov (3), ob tem za vračanje, oziroma odmikanje skrbi natezna vzmet (49), ki je prek svojih koncev zavita v pokrovu (50) in batu.

Zanimiva je konstrukcija za kontinuirano spreminjanje položaja odpiranja vhodnoga kanala (VK) in zapiranje izpušnega kanala (IK). Tukaj je predviden drsnik (51), ki drsi po večjem številu manjših kanalov (3g), na pokrovu (3), na radiusu, na katerem se nahajajo kanali.

V nadaljevanju drsnik (51) ima na večjem radiusu fiksiran permanentni magnet z poloma (N in S), vzporedno na zunanji strani kape (16) se nahaja večji permanentni magnet (52) z nasprotno stoječimi poli (N in S). Pri tem je zunanja stran magneta (52) ozobljena kot zobniški segment, ki pa je nadalje povezan z navojem, na primer na vretenu elektromotora (53).

V nadaljevanju so možne sledeče izvedbe Otto motorja:

- Otto izvedba motorja, pri kateri se uporablja samo delno kvantitativna regulacija z loputo v vhodnem kanalu. Pri nižjih obremenitvah se uporablja kvalitativna regulacija in kvantitativna regulacija moči s pomočjo naprave za kontinuirano spreminjanje položaja zapiranja vhodnega kanala (VZ). Pri tem se pridobi na izkoristku - pridobi se delo A(-) s sl. 24.

- Otto izvedba motorja, pri kateri se za dodatno kvantitivno regulacijo uporablja naprava za kontinuirano, istočasno spreminjanje trenutka odpiranja vhodnega in zapiranje izhodnega kanala. Pri čem se pridobiva na izkoristku motorja in čistejšem izpuhu (sl. 27).

- Otto izvedba motorja, ki uporablja kvalitativno in kvantitativno regulacijo s pomočjo naprave za kontinirano spreminjanje položaja zapiranja vhodnega kanala.

- Otto izvedba motorja, ki za razliko od prejšnje, ima dodatno možnost kvantitativne

-12-12regulacije s pomočjo naprave za kontinuirano, istočasno spreminjanje položaja odpiranja vhodnega in zapiranja izpušnega kanala.

Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po izumu deluje kot motor z notranjim zgorevanjem na naslednji način (za pomoč bo posebej sl. 12 in 13):

Na sl. 12 je prikazan štiritakni ciklus 4 valjnega motorja, pri čem je zaradi boljše jasnosti plašč rotorja skupaj z bati, valjčki, sinusoidalno krivuljo, pokrovom, na delilnem premeru (krog na kateremu so osi valjev) razvit na površino.

1. takt - sesanje. Bati spremljajo sinusoidalno krivuljo prek valjčkov, od ZML (zgornje mrtve lege), proti SML (spodnji mrtvi legi), pri čem se povečuje prostor nad batom in pride do sesanja zmesi pri Otto izvedbi, ali zraka pri Diesel izvedbi motorja.

2. takt - stiskanje. Bat na svoji poti navzgor od SML proti ZML stiska zmes oziroma zrak.

3. takt (delovni) - zgorevanje, širjenje. Nekoliko pred ZML svečka prižge zmes pri Otto izvedbi, oziroma se vbrizga gorivo pri Diesel izvedbi. Po ZML nastane maksimalni tlak v valju, bat prek zgornjega valjčka pritiska na mirujočo sinusoidalno krivuljo in prihaja do normalne komponente (N) v vidu bočne sile na bat, ta ista sila potiska rotor v smeri rotacije.

4. takt - izpuh. Po opravljenem delu izpušni plini na poti bata od SML do ZML odhajajo v ispušni sistem oziroma ven.

Podobno na sl. 13, se pri 8 valjni izvedbi naredijo za en obrat rotorja, dva štiritaktna ciklusa.

Motor je posebej primeren za avtomobile (najbolj za nižji in srednji razred), hibridne avtomobile in motorna kolesa. Zaradi kompaktnosti (1/3 do 1/4 mase in volumna klasičnega motorja), nizke porabe goriva in približno polovičnih proizvodnih stroškov klasičnega, obstoječega motorja.

Claims (44)

1. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor, značilen po tem, da so v rotorju (1) relativno na slednjega drsno pomično razporejeni bati (4), ki z izsrednostnimi luknjami z enakomerno delitvijo in v aksialni smeri (1a,1b,1c in 1d), v katerih drsita, tvorita ohlapni ujem, pri čem so bati (4), prek valjčkov (9), povezani s sinusoidalnim vodilom (5) , ki je prek vijakov (24), povezana z ohišjem (2), v katerega je uležajčen z ene strani rotor (1), prek zadnjega ležaja (8), katerega notranji obroč leži na podaljšku vztrajnika (6) , slednji je prek konusa (1e) povezan z rotorjem (1), rotacijsko togo povezan s pomočjo vijaka (23), pri čem je rotor (1) z druge strani uležajčen prek sprednjega ležaja (7), ki je fiksiran v pokrovu (3), pri čem je znotraj kroga luknje radialno aksialnega ležaja (7), postavljen sesalni in izpušni kanal, vžigalna svečka oziroma vbrizgovalna šoba ter cev za vhod in izhod vode iz motorja, ob tem se na rotorju (1) nahajajo razbremenjeni aksialni drsni obroči (17), ki pritiskajo na pokrov (3) in tesnijo zgorevalne prostore valjev.

2. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor, značilen po tem, da so v rotorju (1) relativno na slednjega drsno pomično razporejeni bati (4), ki z izsrednostnimi luknjami z enakomerno delitvijo in v aksialni smeri (1a,1b,1c in 1d), v katerih drsita, tvorita ohlapni ujem, pri čem so bati (4), prek valjčkov (9), povezani s sinusoidalnim vodilom (5), ki je prek vijakov (24), povezana z ohišjem (2), v katerega je uležajčen z ene strani rotor (1), prek zadnjega ležaja (8), pri čem je rotor (1) z druge strani uležajčen prek sprednjega ležaja (7), ki je fiksiran v pokrovu (3), pri čem je znotraj kroga luknje radialno aksialnega ležaja (7), postavljen sesalni in izpušni kanal, vžigalna svečka oziroma vbrizgovalna šoba ter cev za vhod in izhod vode iz motorja, ob tem se na rotorju (1) nahajajo razbremenjeni aksialni drsni obroči (17), ki pritiskajo na pokrov (3) in tesnijo zgorevalne prostore valjev

3. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po zahtevku 1 ali 2, značilen po tem, da je ohišje (2) iz enega dela odlito skupaj z oljnim koritom (2a).

4. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 3, značilen po tem, da sinusoidalno vodilo (5) ima oblikovano sinusoidi na enaki razdalji od osi in ima v osnovi štiri amplitude oziroma se en štiritaktni ciklus naredi pri enem obratu rotorja

-14-14(pri 3, 4, 5 in 6 valjni izvedbi motorja), osem amplitud oziroma 2 štiritaktna ciklusa (za 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 in 12 valjne motorje), dvanajst amplitud oziroma 3 štiritaktna ciklusa (za 7 do 18 valjne motorje), šestnajst amplitud oziroma 4 štiritaktna ciklusa, dvajset amplitud oziroma 5 štiritaktnih ciklusov in tako naprej (razpon števila valjev je naveden približno).

5. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 4, značilen po tem, da je sinusoidalno vodilo (5) prostorsko znotraj krožne aksialne zareze rotorja (1) na strani kjer so izvrtine valjev, pri čem je večji premer aksialne zareze (D) nekoliko večji od premera delilnega kroga, na kateremu so osi valjev; pri čem so na večji premer aksialne zareze (D) obdelani rotor (1), sinusoidalno vodilo (5) in bati (4); med seboj tvore ohlapni ujem, ob tem sklop sinusoidnega vodila (5) in batov (4) na premeru (D) preprečuje rotacijo batov (4) okrog lastne osi.

6. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 5, značilen po tem, da valjčki (9) kotalijo po sinusoidalnem vodilu (5), ki ima pravokotno na smer kotaljenja obliko velikega radiusa (5a).

7. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 6, značilen po tem, da je radiaksialni ležaj (8) pod pritiskom vzmeti (25) tako, da je rotor (1) brez zračnosti uležajčen na sprednjem (7) in zadnjem (8) ležaju.

8. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 7, značilen po tem, da je rotor (1), zaradi lažjega odlivanja predvidene votline za vodo, odprte v radialni smeri po obodu in je vodni prostor zaprt s tenkosteno cevjo (12).

9. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 8, značilen po tem, da je prihod vode v rotor prek soosne cevi (10), ki je fiksirana na pokrovu (3), pri čemer cev (10) pride skozi osno odprtino v notranjost rotorja (1).

10. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po zahtevku 9, značilen po tem, da hladilna tekočina iz soosne cevi (10) prihaja na lopatice (1j) v notranjosti rotorja (1), nadaljuje pot skozi odprtine med valji (1m), hladi valje, prihaja v konfuzorje (1 e, 1f, 1g in 1 h), ki so formirani v vodnem prostoru med zidovi komor (1 k); ob tem se v konfuzorjih tlačna energija transformira v glavnem v kinetično energijo, slednji so usmerjeni pod malim

-15-15kotom v smeri rotacije rotorja ter se energija v nadaljevanju transformira s pomočjo vodilnega kolesa (11) v več tlačne energije s pomočjo difuzorsko postavljenih lopatic vodilnega kolesa (11).

11. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 10, značilen po tem, da razbremenjeni aksialni drsni obroč (17) drsi po čelni površini pokrova (3) pravokotno na os rotorja (1) in je na manjšem premeru od zunjanega premera drsnega obroča (17), za njim postavljen batni obroček (18), na katerega pritiska valovita vzmet (19).

12. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 11, značilen po tem, da za tesnenje hladilne vode aksialni drsni obroč (14) drsi soosno na pokrov (3), tesni proti steni rotorja (1), s pomočjo O - tesnila (15) in je pod pritiskom vzmeti (13).

13. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 12, značilen po tem, da je minimalna zračna reža med rotorjem (1) in pokrovom (3), pri čem je med dvemi režami zbirni zračni obroč (3a) in je priključek (3b) po by pas” povezavi priključen na sesalno cev za zračnim filtrom.

14. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 13, značilen po tem, da olje za mazanje prihaja z zadnjega dela ohišja (2), kjer sta glavni magistralni luknji (2b), na sedež in naprej v sinusoidalno vodilo (tam kjer je sinusoida najbližja sedežu) prek medseboj pravokotna kanala (5b in 5c) do plašča krivulje, kjer je na sredini in po celem obsegu krivulje mazalni kanal (5d).

15. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 14, značilen po tem, da se na batih (4) po zunanjem valjastem delu nahajajo konusni utori (4a in 4b), ki omogočajo formiranje hidrodinamičnih mazalnih slojev olja za obe smeri gibanja batov.

16. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po zahtevku 1 ali 2, značilen po tem, da olje do konusnih utorjev (4a in 4b) prihaja prek dveh poševnih lukenj (4j in 4k) od sinusoidalne krivulje (5) prek centralne luknje na batu (4h), pri čem se osi teh lukenj nahajajo v ravnini, v kateri leži os rotorja (1).

17. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 16, značilen po

-16-16tem, da so valjčki (9) zaradi manjše mase narejeni v obliki cevi, pri čem se debelina stene cevi pod nagibom povečuje idoč od koncev proti sredini cevi in na sami sredini je debelina stene cevi stopničasto povečana.

18. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 17, značilen po tem, da olje za mazanje valjčkov (9), ki z ene strani drsita v gnezdih na batih in z druge Strane kotalita po sinusoidalnem vodilu (5), prihaja prek posebnih lukenj (4g) od kanalov na plašču bata (4m) do ležajne blazinice valjčkov, pri čem sta kanala (4m) postavljena na plašču bata, približno dolžine pol obsega plašča in se kanala (4m) nahajata v ravninah pravokotno na os batov ter v področju vsakokaterega valjčka (9).

19. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 18, značilen po tem, daje na rotorju (1) nazobčeni del (1f) za pogon oljne črpalke in druge porabnike.

20. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 18, značilen po tem, da je za pogon oljne črpalke in drugih uporabnikov uporabljen verižni prenos (26), pri čem je vodilni verižni zobnik (27) med zadnjim ležajem (8) in osnim tesnilom (20).

21. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 20, značilen po tem, da vztrajnik (6) ima konusni soosni podaljšek, ki se usede v konusno luknjo (1s) rotorja (1) in je s pomočjo vijaka (23) ostvarjena konusna zveza rotorja (1) in vztrajnika (6).

22. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 21, značilen po tem, da pokrov (3) ima odlite votline predvidene za vodni prostor, ki jih zapira kapa (16), v katero je integralno vgrajen termostat (30), ob tem kapa (16) na sebi nosi priključek cevi za dovod vode iz hladilnika in odvod tople vode proti hladilniku, ima luknje za privijačenje svečke, vbrizgovalne šobe, sesalne in izpušne cevi, priključek za dovod olja za mazanje razbremenjenih aksialnih drsnih obročev (17) ter so lahko fiksirani različni dajalniki signalov, pri tem je kapa (16) središčno privijačena na pokrov (3).

23. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 22, značilen po tem, da je sprednji ležaj (7') izveden kot radiaksialni kroglični ležaj z kontaktom kroglice v štirih točkah in je izvedba izpeljana z dvema enakima obročema.

24. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 23, značilen po

-17- 17tem, da je komora (zgorevalni prostor) oblikovana delno v obliki krogle (1k) in z ozirom, da je njen položaj izsreden v odnosu na os valja (komora je bližja osi rotorja (1)), pride do rotacije zraka oziroma zmesi v komori pri taktu stiskanja.

25. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 23, značilen po tem, da je zgorevalna komora (1z) valjasto - kroglaste površine, pri čem je del čela bata, ki je izsreden in aksialno pod zgorevalno komoro, oblikovan kot del krogle kalote (4c); pri tem v taktu stiskanja, ko prihaja bat v področje komore zrak oziroma zmes prehaja središčno proti osi rotorja preko sredinskega kanala (4d).

26. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 23, značilen po tem, da je zgorevalna komora (1z) valjasto - kroglaste površine, pri čem bat nima sredinski kanal (4d) ampak tangencialni kanal (4e) in zrak oziroma zmes v zadnji fazi takta stiskanja dobiva spiralno obliko.

27. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 26, značilen po tem, da je dajalni obroč (28) za indukcijski dajalnik za elekronski vžig (EV) in povsem elektronski vžig (PEV) nameščen na zunanjem delu rotorja (1) in fiksiran.

28. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 27, značilen po tem, da se na rotorju (1) po postopku honanja lukenj valjev, kot naslednja tehnološka faza naredi aksialna zareza (s struženjem, rezkanjem in drugo) na strani rotorja, na kateri so izvrtane luknje valjev, pri tem se med ostalim naredi dokončni zunanji premer aksialne zareze (D).

29. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 28, značilen po tem, da je pri izvedbi Otto s direktnim vbrizgavanjem, vbrizgovalna šoba (32) nameščena poševno v pokrovu (3), curek iz šobe je usmerjen direktno v zgorevalno komoro v času sesalnega takta.

30. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 23 in 27, 28, značilen po tem, da je pri izvedbi Otto s direktnim vbrizgavanjem in plastno zmesjo, predvidena vbrizgovalna šoba (45) za plastno polnjenje z zmesjo valja, oziroma komore, pri čem je šoba (45) pozicijsko pred vžigalno svečko (29).

-18- 1831. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 23 in 27, 28, značilen po tem, da je pri izvedbi Otto s direktnim vbrizgavanjem in plastno zmesjo, razen vbrizgovalne šobe (32) iz zahtevka 29, predvidena vbrizgovalna šoba (45) za plastno polnjenje z zmesjo valja, oziroma komore, pri čem je šoba (45) pozicijsko pred vžigalno svečko (29).

32. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 23 in 27 do 31, značilen po tem, da ima bat (4) na čelu oblikovano izboklino (4f), tako, da bat proti koncu hoda do zunanje mrtve lege (ZML) rahlo zapre komoro (1t) in omogoči v taktu stiskanja vrtinčenje približno pod krogom na kateremu se nahaja odprtina vžigalne svečke (34).

33. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po zahtevku 32, značilen po tem, da ima komora za zgorevanje (1t) obliko sploščenega valja, v zgornjem delu kroglasto zaključenje tako, da se formira vrtinčenje zmesi pred vžigalno svečko pri čem je potrebno upoštevati izsredni položaj komore proti čelu bata in položaj osi rotorja (33).

34. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 23 in 27, 28, značilen po tem, da pri izvedbi Diesel z direktnim vbrizgavanjem, bat (4) in komora za zgorevanje (1t) opisana po zahtevku 32 in 33 ni pa v konstrukciji predvidene vžigalne svečke (34).

35. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 34, značilen po tem, da je za oljno mazanje aksialnih drsnih obročev (17) predviden priključek (36) v nadeljevanju oljna kad (37) in več manjših otprtin na dnu kadi tako, da se pokrije premer obročev (17), pri čem je oljna kad (37) pozicijsko za vhodnim kanalom.

36. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 35, značilen po tem, da je za kontinuirano spreminjanje položaja zapiranja vhodnega kanala predviden sistem letev (39), ki se nahajajo v ohišju vhodne cevi (35), se aksialno premikajo proti in od rotorja, proti rotorju so omejene z naslonom (53) v pokrovu (3) tako, da je minimalna zračnost med letvijo (39) in drsnimi obroči (17).

37. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po zahtevku 36, značilen po tem, da se letve (39) zapirajo pod pritiskom sistema vzmeti (41), odpirajo prek matice (40) oblike črke L, ki se nahaja znotraj utorov v letvah (39) in stopničasto matica (40) dviga letve prek ustreznih naslonov, pri čem za dobro vodenje matice (41) skrbi kroglica (42) in vzmet (43), pogon navojnega vretena je na primer prek elektromotora (44).

38. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 35, značilen po tem, da je za dvopoložajno spreminjanje zapiranja vhodnega kanala predviden enostransko delojoči hidravlični valj, ki se nahaja v ohišju vhodne cevi (35), bat (47)

-19-19ima tesnila (48), se premika proti rotorju pod pritiskom olja, ki prihaja prek priključka (46) na pokrovu (50), pri čem je bat omejen z naslonom na pokrov (3), ob tem za vračanje, oziroma odmikanje skrbi natezna vzmet (49) ki je prek svojih koncev zavita v pokrovu (50) in batu.

39. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 38, značilen po tem, da je za kontinuirano spreminjanje položaja odpiranja vhodnoga kanala (VK) in zapiranje izpušnega kanala (IK), predviden drsnik (51), ki drsi po večjem številu manjših kanalov (3g), na pokrovu (3), na radiusu, na katerem se nahajajo kanali.

40. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po zahtevku 39, značilen po tem, da drsnik (51) ima na večjem radiusu fiksiran permanentni magnet z poloma (N in S), vzporedno na zunanji strani kape (16) se nahaja večji permanentni magnet (52) z nasprotno stoječimi poli (N in S), pri tem je zunanja strana magneta (52) ozobljena kot zobniški segment, ki pa je nadalje povezan z navojem - polžem, na primer na vretenu elektromotora (53).

41. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 40 (brez 34), značilen po tem, da se pri Otto izvedbi motorja uporablja samo delno kvantitativna regulacija z loputo v vhodnem kanalu, pri nižjih obremenitvah se uporablja kvalitativna regulacija in kvantitativna regulacija po zahtevku 36 ali 37.

42. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po zahtevku 41, značilen po tem, da se za dodatno kvantitivno regulacijo uporablja sistem po zahtevku 39 ali 40.

43. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 40 (brez 34), značilen po tem, da se pri Otto izvedbi motorja uporablja kvalitativna regulacija in kvantitativna regulacija po zahtevku 36 ali 37.

44. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po zahtevku 43, značilen po tem, da se za dodatno kvantitativno regulacijo uporablja sistem po zahtevku 39 ali 40.

45. Štiritaktni aksialno batni rotacijski motor po enem od zahtevkov 1 do 44 in brez 7, značilen po tem, da v kolikor bi bilo ohišje (2) narejeno iz sive litine, bi zunanji obroč ležaja (8) bil rahlo ohlapen proti ohišju (2) in bi se tedaj vzmet (25) postavila za notranji vskočnik (31) ter bi potiskala zunanji obroč oziroma rotor proti sprednjemu ležaju (7).