SI20823A - Protihrupna ograja - Google Patents

Abstract

Gre za protihrupno ograjo, v bistvu ogrado, kot javni objekt s temeljem in stenskim zgornjim ustrojem, sestoječim iz pokončnih vitkih elementov tipa steber in med njimi razporejenih polnil tipa stena. Glavni sestavni del zgornjega ustroja je vitek element štirioglatega, na vsej svoji dolžini konstatnega preseka, pri čemer se daje prednost odpisanim železniškim pragovom ("Leseni železniški pragovi": JUS D.D1.020).ŕ

Description

Protihrupna ograja

Gre za protihrupno ograjo, v bistvu ogrado, kot javni objekt s temeljem in stenskim zgornjim ustrojem, sestoječim iz pokončnih vitkih elementov tipa steber in med njimi razporejenih polnil tipa stena.

Protihrupna ograja uvodoma definirane vrste je znana naprimer iz SI 9800185. Tam so stebri zgornjega ustroja kovinski in stene zgornjega ustroja iz akrilnega stekla ali podobno, vsekakor v bistvu prozorne in vsekakor tankostenske.

Obstajajo vgraditvena stanja, ko prozornost zgornjega ustroja protihrupne ograje ni potrebna, se pa temu nasprotno zahtevajo za ograde značilna kompaktnost zgornjega ustroja ograje in za javne protihrupne ograje primeren izgled in estetska vključitev v okolje.

Tudi so znane iz odpisanih lesenih železniških pragov sestavljene palisade, ki služijo kot tehnične pregrade oziroma ograje in sta njihov izgled in estetska vključitev v okolje postranska.

Cilj izuma je ustvariti protihrupno ograjo uvodoma definirane vrste s sestavljivim zgornjim ustrojem z za ograde značilno kompaktnostjo, pri čemer se z omejitvijo na sestavljive ograje izključujejo zidane, betonirane, zidano-betonirane in podobne zidarske izvedbe zgornjega ustroja.

Po izumu je navedeni cilj dosežen enkrat s tem, da je glavni sestavni del zgornjega ustroja vitek element prednostno, a ne izključno, štirioglatega oziroma v bistvu štirioglatega, na vsej svoji dolžini najbolje, a ne izključno, konstantnega oziroma v bistvu konstantnega preseka, pri čemer se daje prednost, a ne izključno, lesu, ki je smotrno impregniran, in v okviru te izvedbene opcije smotrno odpisanim železniškim pragovom (Leseni železniški pragovi: JUS D.Dl.020), in drugič z novo uporabo omenjenih odpisanih železniških pragov kot glavnega sestavnega dela zgornjega ustroja protihrupne ograje, v bistvu ograde, kot javnega objekta s temeljem in stenskim zgornjim ustrojem, sestoječim iz pokončnih vitkih elementov tipa steber in med njimi razporejenih polnil tipa stena.

Izum je v nadaljnjem konkretiziran z opisom na priloženih listih s skicami močno poenostavljeno predstavljenih treh izvedbenih primerov, ne da bi se nanje pri interpretaciji izuma kakor koli omejevali. Pri tem kažejo:

sl. 1 prvi primer izvedbe protihrupne ograje po izumu v pokončnem prečnem prerezu, sl. 2 drugi primer izvedbe protihrupne ograje po izumu v pokončnem prečnem prerezu, sl. 3 prvi primer izvedbe protihrupne ograje po izumu v narisni projekciji, sl. 4 drugi primer izvedbe protihrupne ograje po izumu v narisni projekciji, sl. 5 tretji primer izvedbe protihrupne ograje po izumu v tlorisni projekciji, in sl. 6 tretji primer izvedbe protihrupne ograje po izumu v narisni projekciji.

Za izum je bistven zgornji ustroj protihrupne ograje, ki je v nadaljnjem opisan v vseh pomembnih sestavinah, medtem ko je temelj protihrupne ograje v predloženih skicah vrisan zgolj zaradi popolnosti objekta in ga, ker pri njem ne gre za izum, pobliže ne opisujemo. V ostalem lahko predmetni zgornji ustroj protihrupne ograje v okviru danosti terena postavimo na pilote, točkovni temelj ali na pasovni temelj.

V skicah sl. 1 in 2 črka G označuje polje generiranja hrupa, ki je lahko železniška proga, cestiSče ipd., in na drugi strani protihrupne ograje so denimo bivalna naselja. Pričujoči opis zajema informativno tri izvedbe spajanja zgornjega ustroja protihrupne ograje in pripadajočega temelja. Pri izvedbi s sl. 1 in 3 je zgornji ustroj protihrupne ograje s temeljem ločljivo povezan smotrno prek vijakov (obstaja enostranski parapet temelja), pri izvedbi s sl. 2 in 4 je zgornji ustroj protihrupne ograje v temelj ugreznjen (obstaja obojestranski parapet temelja) in tam materialnosklepno držan, in pri izvedbi s sl. 5 in 6 je zgornji ustroj protihrupne ograje s temeljem povezan prek v temelju sidranih kovinskih stebrov, smotrno I-profilov (traverz), podobno uvodoma omenjenemu stanju tehnike.

Izumsko glavni sestavni del zgornjega ustroja protihrupne ograje je vitek element P prednostno, a ne izključno, štirioglatega oziroma v bistvu štirioglatega, na vsej svoji dolžini najbolje, a ne izključno, konstantnega oziroma v bistvu konstantnega preseka, pri čemer se daje prednost, a ne izključno, lesu, ki je smotrno impregniran, in v okviru te izvedbene opcije smotrno odpisanim železniškim pragovom (Leseni železniški pragovi: JUS D.Dl.020).

V slednjeomenjenem izvedbenem primeru je predmet pričujočega izuma tudi nova uporaba odpisanih železniških pragov, pri čemer se razen izdelave lukenj z vrtanjem (v izvedbenem primeru sl. 1, 3) in zabijanja skob vanje ne predvideva nobena druga operacija obdelave.

Zgornji ustroj protihrupne ograje po izumu je pri izvedbenih različicah sl. 1-4 zasnovan na predpostavki, da je glede na temelj fiksen pokončni element P in pri izvedbeni različici po sl. 5-6 I-traverza T. Ležeče elemente P se na stoječe smotrno pripne s skobami (ni prikazano), za zvezo stoječih in/ali ležečih elementov P in po sebi znanih polnilnih ploSč se predvidijo na elementih P pritrjena (neprikazana) drzalna sredstva, smotrno kotni profili. Imenska svetlina med pasnicama I-traverze T je izbrana glede na debelino elementa P (sl. 6)·

Po pooblastilu:

Patentna pisarna, d.o.o. Zanjo: Vinko Skubic

Claims (2)

1. Patentna zahtevka

   1. Protihrupna ograja, v bistvu ograda, kot javni objekt s temeljem in stenskim zgornjim ustrojem, sestoječim iz pokončnih vitkih elementov tipa steber in med njimi razporejenih polnil tipa stena, značilna po tem, da je glavni sestavni del zgornjega ustroja vitek element (P) prednostno, a ne izključno, Štirioglatega oziroma v bistvu Štirioglatega, na vsej svoji dolžini najbolje, a ne izključno, konstantnega oziroma v bistvu konstantnega preseka, pri čemer se daje prednost, a ne izključno, lesu, ki je smotrno impregniran, in v okviru te izvedbene opcije smotrno odpisanim železniškim pragovom (Leseni železniški pragovi: JUS D.Dl.020).
2. 2. Nova uporaba odpisanih železniških pragov (Leseni železniški pragovi: JUS D.Dl.020) kot glavnega sestavnega dela zgornjega ustroja protihrupne ograje, v bistvu ograde, kot javnega objekta s temeljem in stenskim zgornjim ustrojem, sestoječim iz pokončnih vitkih elementov tipa steber in med njimi razporejenih polnil tipa stena.