SI20696A - Blok opeka - Google Patents

Abstract

Izum se nanaša na votlo zidno opeko (1) standardnih dimenzij in iz standardnega gradiva, ki skupaj s polnilnim gradivom (6) in po izbiri ležečo armaturo (5) tvori zid (7). V zgornjo, spodnjo in vsakokratno bočno stranico, torej skupaj v štiri stanice opeke (1), je vdelan s simetralo opeke (1) sovpadajoč utor (3, 2), ki vsakokrat zavzema vso dolžino oziroma višino stranice, pri čemer je širina (U) žleba (2, 3) manjša od debeline (D) opeke (1). Vse štiri žlebove (2, 3) pri zidavi zapolnimo s polnilnim gradivom (6) z izbirno namestitvijo armature (5). Obenem zapolnimo na razpetini širine žlebov (3) nahajajoče se pokončne votline (4). Polnilnega gradiva (6) se z zunanjih strani gotovega zidu (7) ne vidi. Tako dobljen zid (7) je notranje kompakten, ima izboljšane izolacijske lastnosti in na zunaj tvori zvezni ploskvi.ŕ

Description

ZAJEC Bogdan Zagreb, Hrvaška

Votla zidna opeka

Predmet izuma se nanaša na opečni izdelek v obliki votle zidne opeke (t.i. kvadra), ki ga izdelamo na nov način in je z uporabo le-tega nov tudi način izdelave zidov v gradbeništvu, zlasti nosilnih, ki so novi zlasti z vidika izolacije kot tudi sestave; pri njih gre namreč za zapolnitev vseh votlih prostorov in je vanje moč vgraditi armaturo, tako da zid postane notranje prepletena zgradba.

Tehnični problem, na katerem temelji zadevna izumiteljska angažiranost, je povečati na eni strani tlačno trdnost zida in na drugi njegove izolacijske lastnosti, doseči zvezno zidno površino brez vidnih fug oziroma ne da bi se na ven videlo polnilno gradivo, skrajšati čas zidave in zmanjšati strošek polnilnega gradiva. Polnilno gradivo je malta v splošnem pomenu te besede, cement, beton ipd.

Iz votlih zidnih opek zgrajen zid, ki bi imel vse potrebne lastnosti nosilnega zidu in zboljšane izolacijske lastnosti in razen tega ne bi bilo vidnih fug med opekami in s tem vidnega polnilnega gradiva ne v pokončni ne v ležeči smeri, v stanju tehnike ni znan. S tem, ko v stanju tehnike polnilno gradivo nanašajo po vsej pokončni in vsej ležeči reži, se ustvarjajo toplotni mostovi, posledica česar je večja izguba toplote. Tudi pa je manjša tlačna trdnost zidu, saj je gradivo za zapolnitev opeke po t.i. klasičnem načinu zidave slabše vezano.

Votla zidna opeka po izumu je sicer standardnih dimenzij in ima standardne votline, toda novost je v žlebovih, ki potekajo po vsej dolžini in višini opeke, t.j. na štirih straneh, v danem primeru zgornji, spodnji in na dveh bočnih straneh, pri čemer simetrala žleba sovpada s simetralo opeke in je širina žleba manjša od debeline opeke. Vse omenjene plaščne žlebove zapolnimo s polnilnim gradivom z vgraditvijo armature ali brez nje in obenem zapolnimo tudi notranje votline votle zidne opeke, tako da se polnilno gradivo pri stikih na ven ne vidi na nobeno od dveh površin zidu. Tako dobimo kompaktno povezavo pokončnih in ležečih zapolnjenih žlebov, saj polnilno gradivo med opekami ni prekinjeno. Opeke se pri tem druga druge tesno dotikajo in druga na drugo tesno nalegajo. Popolna vez med polnilnim gradivom in opekami in brezšpranjsko stikanje opek po vodoravnici in navpičnici privedejo do zidu, ki ima boljše toplotnoizolacijske lastnosti, čas zidave je krajši, stroški polnilnega gradiva se zmanjšajo, olajšano je nameščanje ležeče armature in zboljša se splošna trdnost dobljenega zidu, kar je ne nazadnje pomembno za protipotresno varnost. Za povrh je vidna ploskev zidu povsem ravna in čista, kar je dobrodošlo pri nadaljnji obdelavi zidu in vgradnji stavbnega pohištva. Tudi laže določamo višino in širino zidu, saj sta le-ti čista mnogokratnika zadevnih dimenzij opeke, ki ima stalne dimenzije, medtem ko je zadevni izračun zidu s polnjenimi fugami le rizično zanesljiv.

Izum je v nadaljnjem pobliže opisan na podlagi izvedbenega primera opeke/zidu, predstavljenega na priloženih listih skic, v katerih kažejo:

SL. 1 votlo zidno opeko po izumu v prostorski predstavitvi,

SL. 2 opeko s SL. 1 v tlorisu,

SL. 3 stranski ris k SL. 2,

SL. 4 tloris k SL. 2,

SL. 5 del iz opek po izumu zgrajenega zidu,

SL. 6 drugo na drugo položeni dve opeki z zapolnjeno vmesno votlino in vanjo vloženo armaturo, v prostorski predstavitvi, in

SL. 7 odsek vidne površine iz opek po izumu zgrajenega zidu.

Votla zidna opeka 1 po skici SL. 1 ima vzdolž štirih stranic žlebove 2, 3. Žlebova 3 sta izvedena znotraj zgornje površine in znotraj spodnje površine opeke 1 enako, medtem ko sta žlebova 2 izvedena glede na predstavitev v skici na levi bočni stranici in desni bočni stranici opeke 1, pri čemer simetrala žlebov 2, 3 sovpada z vzdolžno simetralo opeke 1. Opeka 1 ima torej dva ležeča utora 3 in dva pokončna utora 2; vsi utori so iste širine in iste globine, tako da se medsebojno nadaljujejo drug v drugega, pri čemer se v polju zgornjega/spodnjega ležečega žleba 3 nahajajo pokončne votline 4, ki zgornji žleb 3 opeke 1 spajajo s spodnjim žlebom 3.

Skica SL. 2 v tlorisni projekciji opeke 1 s SL. 1 nazorno kaže v območju zgornjega žleba 3 nahajajoče se pokončne votline 4.

S skice SL. 3 se v glede na SL. 2 stranskem risu opeke 1 vidi medsebojno razmerje plaščnih žlebov 2, 3.

Skica SL. 4, ki je glede na SL. 2 tloris opeke 1, v nadaljnjem nazorno kaže izgled bočne stranice opeke 1 s plaščnimi žlebovi 2, 3, iz česar nazorno sledi, da je širina U plaščnih žlebov 2, 3 manjša od debeline D opeke 1.

Skica SL. 5 ponazarja zlog in zapolnitev votlin zloga opek 1 s polnilnim gradivom 6; vidimo zveznost polnilnega gradiva 6 v plaščnih žlebovih 2, 3 in notranjih votlinah 4 opek 1 kot tudi, da na stičnih ploskvah opek 1 polnilnega gradiva ni.

Skica SL. 6 nazorno kaže pokončni zlog dveh opek 1, ki vzajemno tvorita ležeč tunel 3a, ki je tu zapolnjen s polnilnim gradivom 6, v katero je v danem primeru zalita armatura 5.

Skica SL. 7 slednjič kaže zunanjo površino zidu 7, ki je po izumu zvezno ravna brez s polnilnim gradivom 6 zapolnjenih vidnih stikov, saj je uporaba polnilnega gradiva 6 omejena na navzven nevidne žlebove 2, 3.

Da zgradimo zid 7, zlagamo opeke 1 tesno drugo poleg druge in tesno drugo na drugo in s polnilnim gradivom 6 zapolnjujemo zgornje žlebove 3 in bočne žlebove 2 skupaj z notranjimi votlinami 4 po izbiri s položitvijo armature 5 v žlebove 3 ali brez nje. Ko na spodaj ležečo opeko 1, katere zgornji žleb 3 je zapolnjen s polnilnim gradivom, položimo zgornjo opeko, polnilno gradivo žleba 3 spodnje opeke zapolni spodnji žleb 3 zgornje opeke. Polnilno gradivo 6 obenem zapolni znotraj območja utora 3 nahajajoče se pokončne votline 4 kot tudi vso opeko v širini U žlebov 2, 3. Polnilno gradivo 6 torej ne tvori fug in zato ne prihaja do negativnih učinkov t.i. hladnih mostov. Notranja vez zidu je trdnejša, saj se po izumu z opeke na polnilno gradivo prek fuge, ki je ni, ne prenašajo nikakršne sile, opeke pa so druga na drugo trdno vezane. Na zunaj dobimo zvezni potek opek 1 in znotraj zvezni potek polnilnega gradiva 6, drugo z drugim pa kompakten zid 7.

Z namestitvijo ležeče armature 5, ki je po izumu vsekakor zlahka izvedljiva, se trdnost zidu samoumevno poveča.

Po poobl asti 1 u PATENTNA ΡίΒΑΗΜΑ,φβ-ο· _{n x x} . LJUBLJANA, ČO Patentna pisarna, d.o.o. s si

Patentna pisarna

Zanjo: Vinko Skubic

Claims (3)

1. Patentni zahtevki
2. 2.

   3.

   2.
3. 3.

   Votla zidna opeka (1) standardnih dimenzij, značilna po tem, da ima opeka (1) na štirih straneh medsebojno enake, drug z drugim povezane žlebove (2, 3), pri čemer sta enaka žlebova (3) vdelana v zgornjo in spodnjo površino opeke (1) in sta nadaljnja žlebova (2) vdelana v glede na narisno projekcijo opeke (1) levo in desno pokončno površino opeke (1), pri čemer simetrala žlebov (2, 3) sovpada z vzdolžno simetralo opeke (1) in imajo ležeča žlebova (3) in pokončna žlebova (2), ki so drug na drugega vezani, enako širino oziroma globino.

   Votla zidna opeka po zahtevku 1, značilna po tem, da simetrala žlebov (2, 3) sovpada s simetralo opeke (1) in je širina (U) žlebov (2, 3) manjša od debeline (D) opeke (1).

   Votla zidna opeka po zahtevkih 1 in 2, značilna po tem, da se na razponu širine (U) ležečih žlebov (3) nahajajo po vsej višini opeke (1) od enega (zgornjega) do drugega (spodnjega) ležečega žleba (3) raztezajoče se pokončne votline (4).

   Izdelava zidu (7) iz votlih zidnih opek (1), definiranih v zahtevkih 1 do 3, značilna po tem, da polnilno gradivo (6), ki je lahko malta poljubne sestave, cement, beton ipd., nanesemo na širini (U) žlebov (2, 3) kot tudi v na razponu širine (U) žlebov (3) nahajajoče se pokončne votline (4) opeke (1), pri čemer opeke (1) polagamo tikoma drugo poleg druge in drugo na drugo in po potrebi vzdolž ležečega žleba (3) položimo armaturo (5), tako da dobimo zvezno zunanjo površino zidu (7) brez vidnih fug iz polnilnega gradiva (6).