SI20001A

SI20001A - Postopek pridobivanja F1 hibridnih semen

Info

Publication number: SI20001A
Application number: SI9900016A
Authority: SI
Inventors: Hideyuki Funatsuki; Masamichi Agatsuma; Wakako Maruyama
Original assignee: Japan As Represented By Director General Of Hokkaido
Priority date: 1998-08-04
Filing date: 1999-01-29
Publication date: 2000-02-29
Also published as: CA2264971A1; AU712716B1; CN1243665A; JP2958457B1; RU2158496C2; JP2000041511A; PL330986A1

Abstract

Postopek pridobivanja F1 hibridnih semen obsega izbiro rastlin z dolgim pestičnim vratom iz skupine rastlin, ki kažejo heteromorfno samoinkompatibilnost, izoliranje izbranih rastlin z dolgim pestičnim vratom; umetno oprašitev ali naravno hibridizacijo z namenom, da bi bila dosežena vnaprej določena hibridizacija in razmnoževanje linije, ki sestoji samo iz rastlin z dolgim pestičnim vratom; umetno ali naravno nadaljnjo hibridizacijo linije pod pogoji, da je ta linija izolirana od ostalih linij; razmnoževanje semen, tako da nastane semenska starševska linija, ki sestoji samo iz semen rastlin z dolgim pestičnim vratom; posaditev semenske starševske linije (linije A) rastlin z dolgim pestičnim vrtom; v bližino linije A posaditev druge linije (linije B) rastlin s kratkim pestičnim vratom ali obeh vrst rastlin, tako rastlin s kratkim kot rastlin z dolgim pestičnim vratom; pobiranje semen linije A, ki so nastala pri oploditvi s cvetnim prahom linije B, tako so med postopkom hibridizacije med linijo A in linijo B nastala F1 hibridna semena.ŕ

Description

PODROČJE TEHNIKE

Pričujoč izum se nanaša na postopek pridobivanja Fi'hibridnih semen rastlin, ki kažejo heteromorfno samoinkompatibilnost.

PRIKAZ TEHNIČNEGA PROBLEMA

Že dolgo je znano, da je F j hibridizacija, ki se na splošno uporablja za tujeprašne rastline, precej učinkovita pri razmnoževanju semenk. F! hibridizacija se je še posebej kot izjemno uporabna izkazala v primeru pridobivanja posebnih alogamnih vrst, kot je koruzno seme in seme oljne repice. Zato se je pojavila potreba po praktično uporabni tehniki, ki bi omogočala učinkovito pridobivanje F! hibridnih semen. Dosedaj se je v ta namen uporabljala citoplazmatska moška sterilnost. Problem citoplazmatske moške sterilnosti je v tem, da je težko najti citoplazme, ki sprožijo moško sterilnost v mnogih vrstah rastlin. Da bi rešili ta problem, je bil predlagan postopek pridobivanja Fj hibridnih semen, pri katerem je uporabljena samosterilnost oz. nesposobnost oploditve z lastnimi moškimi gametami. Ta postopek se praktično uporablja v procesu razmnoževanja semenk, še posebej pri proizvodnji številnih različnih, izboljšanih sort zelenjave rodu Brassica (npr. zelje), ki kažejo homomorfno samoinkompatibilnost.

Postopek pridobivanja F_t hibridnih semenje uporaben tudi za rastline, ki kažejo heteromorfno samoinkompatibilnost. Še vedno pa ne poznamo praktično uporabnega postopka za industrijsko pridobivanje velikih količin F[ hibridnih semen. Eden izmed vzrokov za takšno stanje je, da še vedno ne poznamo industrijsko uporabnega postopka, ki bi omogočil proizvodnjo linije rastlin samo z dolgim pestičnim vratom ali linije rastlin samo s kratkim pestičnim vratom.

STANJE TEHNIKE

Glede na raziskave na področju oploditvene fiziologije je poznano, daje mogoče majhno količino hibridnih semen dobiti med eksperimentom, pri katerem poteka razmnoževalni proces med rastlinami z dolgimi pestičnimi vratovi z ročnim posredovanjem. Vendar pa takšen proces ni primeren za gojenje linije rastlin samo z dolgim pestičnim vratom, ki bi ga bilo mogoče uporabljati za industrijsko proizvodnjo semen. Trenutno se kot praktično uporaben postopek za pridobivanje F] hibridnih semen uporablja proces opraševanja, ki poteka med različnimi linijami z ročnim posredovanjem. V tem primeru gre za izmenično ločevanje rastlin z dolgim ali kratkim pestičnim vratom iz skupine rastlin, ki predstavljajo eno linijo in opraševanje le teh s cvetnim prahom rastlin iz druge linije s pomočjo prenašalcev.

Zgoraj navedeni postopki niso industrijsko uporabni, ker veliko število delavcev, potrebnih za proizvodnjo velikih količin F! hibridnih semen, povzroča previsoke stroške.

OPIS NOVE REŠITVE

Predmet izuma je izboljšan Postopek pridobivanja Fi hibridnih semen za rastline, ki kažejo heteromorfno samoinkompatibilnost, tako da rešuje probleme, ki so značilni za, v prejšnjem poglavju opisano, obstoječe stanje tehnike na tem področju.

Pričujoč izum podaja postopek pridobivanja F! hibridnih semen za rastline, ki kažejo heteromorfno samoinkompatibilnost. Omenjeni postopek obsega naslednje korake: izbiranje rastlin z dolgim pestičnim vratom iz skupine rastlin, ki kažejo heteromorfno samoinkompatibilnost; izoliranje izbranih rastlin z dolgim pestičnim vratom; umetno ali naravno hibridizacijo, da pridobimo linijo rastlin z dolgim pestičnim vratom; umetno ali naravno nadaljevanje hibridizacije znotraj omenjene linije, pri čemer je linija izolirana od drugih linij; razmnoževanje semen, tako da nastane semenska starševska linija rastlin z dolgim pestičnim vratom; sejanje semenske starševske linije (linija A) rastlin z dolgim pestičnim vratom; sejanje druge linije (linija B) rastlin s kratkim pestičnim vratom ali rastlin s kratkim in dolgim pestičnim vratom (mešanih), v bližino linije A; pobiranje semen linije A, ki so nastale pri oploditvi s cvetnim prahom linije B. Pri hibridizaciji med linijo A in linijo B nastanejo Fj hibridna semena.

V smislu predstavljenega izuma so bile obravnavane različne kulture ajde, ki kažejo heteromorfno samoinkompatibilnost. Gre za naslednje kulture ajde: Kitawasesoba, Kitayuki, Botansoba, Shinanonatsusoba, Shatilovskaya 5, Ballada, Sumchanka.

Prej navedena vsebina in lastnosti predstavljenega izuma bodo vsebinsko in tabelarično podrobneje obravnavane v nadaljevanju.

V nadaljevanju so podrobneje opisani postopki in izvedbeni primeri, ki se nanašajo na pričujoč izum.

Iz skupine rastlin, ki kažejo heteromorfno samoinkompatibilnost, najprej izberemo rastline z dolgim pestičnim vratom. Nato jih izpostavimo izoliranim pogojem. Temu sledi umetna oprašitev ali naravna hibridizacija. Ta proces omogoča gojenje linije rastlin z dolgim pestičnim vratom. Na izolirani liniji nadalje umetno ali naravno poteka hibridizacija, ki vodi do nastanka semenske starševske linije rastlin z dolgim pestičnim vratom.

Glede na pričujoč izum sledi posaditev semenske starševske linije (linije A) rastlin z dolgim pestičnim vratom. V bližino linije A posadimo drugo linijo (linijo B) rastlin s kratkim pestičnim vratom ali mešanih, tako rastlin s kratkim kot rastlin z dolgim pestičnim vratom. Po oploditvi linije A z linijo B končno nastanejo s hibridizacijo Fi hibridna semena.

Eksperimenti, ki so vodili do pričujočega izuma

Iz skupine Kitawasesoba rastlin (kultura ajde, za katero je značilna heteromorfna samoinkompatibilnost) smo najprej odstranili rastline s kratkim pestičnim vratom. Preostale rastline z dolgim pestičnim vratom smo nato pokrili z varovalno mrežo. Tako smo zadostili pogoju popolne izolacije od okolja. Kasneje smo pod mrežo spustili prenašalce pelodnega zrna. Zgodila seje želj ena hibridizacija in nastala so semena. Dobljena količina semen je znašala 1/4 števila, ki ga je sicer mogoče dobiti v naravnih pogojih. Nastala semena smo nato pobrali in posadili. Ugotovili smo, da gre za semena generacije rastlin z dolgim pestičnim vratom. Rastline smo nato pod naravnimi pogoji posadili na polje proč od drugih ajdnih linij. Ugotovili smo, da se je zgodila pričakovana hibridizacija, in da so nastala semena, ki predstavljajo semensko starševsko linijo rastlin z dolgim pestičnim vratom. Na osnovi zgoraj navedenega procesa lahko sklepamo, da je mogoče v velikem obsegu, primernem za industrijske namene, vzgojiti linijo, ki sestoji samo iz rastlin z dolgim pestičnim vratom.

Na osnovi podobnih eksperimentov z drugimi (šestimi) sortami ajde, ki so bile proizvedene doma (na Japonskem) in v tujini, smo ugotovili, da je mogoče proizvajati semena s hibridizacijo med rastlinami z dolgim pestičnim vratom. Pri tem nastanejo semenske starševske linije rastlin z dolgim pestičnim vratom.

Pri naslednjem eksperimentu smo posadili skupino Kitawasesoba rastlin z dolgim pestičnim vratom na različnih razdaljah od skupine Kitawasesoba rastlin tako s kratkim kot z dolgim pestičnim vratom. Ugotovili smo, da z razdaljo med osebki prve (skupina rastlin z dolgim pestičnim vratom) in druge (skupina rastlin s kratkim pestičnim vratom ali rastlin s kratkim in dolgim pestičnim vratom) skupine pada hitrost nastanka semen. Bolj, ko je prva skupina oddaljena od druge skupine, manjša je hitrost tvorbe semen. Dokazali smo, da so semena nastala na vseh testiranih osebkih.

Na osnovi preiskave glede dolžine pestičnega vratu naslednje generacije smo ugotovili, da nastanejo rastline s kratkim in dolgim pestičnim vratom v razmerju 1:1. Na osnovi te ugotovitve lahko sklepamo, daje oprašitev s cvetom s kratkim pestičnim vratom mogoča, in da so lahko skoraj vse skupine, pri čemer vsaka sestoji samo iz rastlin z dolgim pestičnim vratom, oplojene s cvetnim prahom rastlin s kratkim pestičnim vratom.

Iz zgoraj navedenega opisa je razvidno, da uporaba pričujočega izuma omogoča proizvodnjo velikih količin F, hibridnih semen na industrijskem nivoju. To dosežemo z gojenjem linije (linija A) rastlin z dolgim pestičnim vratom in linije (linija B) rastlin s kratkim pestičnim vratom v bližini linije A.

Heteromorfna samoinkompatibilnost

Samoinkompatibilnost je pojav, pri katerem ne pride do samooploditve kljub temu, da ima rastlina tako moške kot ženske spolne organe, med katerimi prihaja do samooprašitve. Heteromorfna samoinkompatibilnost pa je pojav, da do oprašitve pride samo pri cvetovih katerih prašniki in pestiči so enake višine, tj. med rastlinami z dolgim pestičnim vratom (rastline, ki imajo dolge vratove in kratke prašnike) in rastlinami s kratkim pestičnim vratom (rastline, ki imajo kratke vratove in dolge prašnike).

Dejansko so rastline z dolgim pestičnim vratom homozigoti z recesivnim genom “s”, medtem ko so rastline s kratkim pestičnim vratom heterozigoti z recesivnim genom “s” in dominantnim genom “S”. Med procesom hibridizacije med rastlinami z dolgim pestičnim vratom in rastlinami s kratkim pestičnim vratom se bosta pojavili kombinaciji ss in Ss v razmerju 1:1. Običajno ostaja tudi razmerje rastlin z dolgim pestičnim vratom in rastlin s kratkim pestičnim vratom 1:1. Če pa je hibridizacijski proces izveden med skupinami, ki sestoje samo iz rastlin z dolgim pestičnim vratom, bodo vse naslednje in bodoče generacije rastline z dolgimi pestičnimi vratovi.

Fj hibrid

Pri razmnoževalnem procesu med dvema različnima samooploditvenima linijama (ali sorodnimi linijami) lahko pride do nastanka hibridnih semen. Iz tako dobljenih hibridnih semen lahko nastanejo hibridne rastline, ki jih imenujemo F! hibridi. Pred kratkim so bile med križno oploditvijo vzgojene nekatere izbrane vrste F! hibridov, kot je koruza ali nekatere druge vrste zelenjave.

Eksperimenti

Na način, ki bo opisan v nadaljevanju, se bili izvedeni trije eksperimenti. Pri tem so bile uporabljene cvetoče rastline. Testirana rastlina, med eksperimenti uporabljene sorte ter prenašalec pelodnega zrna so navedeni v nadaljevanju. Rastlina: ajda (Fagopyrum esculentum Moench)

Sorte: Kitawasesoba, Kitayuki, Botansoba, Shinanonatsusoba, Shatilovskaya 5, Ballada, Sumchanka, Hokkai No. 3 Prenašalec pelodnega zrna: bodeča muha

Eksperiment 1

Postopek rastlin z dolgim pestičnim vratom Kitawasesoba (sorta ajde) smo takoj po pričetku njihovega cvetenja pokrili z mrežo, ki je preprečevala dostop insektom do rastlin. Nato smo cvetoče rastline odstranili in pod mrežo spustili 100 bodečih muh. 90 dni kasneje smo dozorele rastline poželi ter prešteli število socvetij in število semen. Semena smo posejali v rastlinjak ali na polje ter opazovali velikost pestičnih vratov zraslih rastlin. Vzporedno je bila izvedena tudi naravna oprašitev.

Po doseženem popolnem dozoretju smo naključno izbrali 20 rastlin ter prešteli število socvetij in število nastalih semen.

Rezultat

Med opisanim eksperimentom je bilo z učinkovitim oploditvenim procesom med skupino osebkov ajde, ki jo sestavljajo samo rastline z dolgim pestičnim vratom, mogoče dobiti željena semena, kot je razvidno iz tabele 1. Ugotovili smo, da so semena nastala na skoraj vseh osebkih ajde, količina nastalih semen pa se je zelo razlikovala od osebka do osebka.

Nadalje smo ugotovili, daje posaditev zgornjih semen v rastlinjak in na polje, ki je zadostno ločeno od drugih polj ajde, dalo željena semena s hibridizacijo (križanjem) med rastlinami z dolgim pestičnim vratom (preiskovane rastline so bile vse rastline z dolgim pestičnim vratom), kot je prikazano v tabeli 2. Rastline zrasle iz semen dobljenih pod mrežo 1 in mrežo 2 so dale v naravnih pogojih željena hibridna semena, kot je razvidno iz tabele 2. Kljub temu, da je število nastalih semen na vsakem socvetju enako polovičnemu številu semen (tabela 2), ki nastane pod pogoji, ko so rastline z dolgim in rastline s kratkim pestičnim vratom gojene v mešanem načinu, lahko sklepamo, da sta bili doseženi zadostna rast semen in vzdrževanje linije. Na opisan način je mogoče uvesti praktično uporaben postopek za proizvodnjo in vzdrževanje linije, ki sestoji samo iz rastlin z dolgim pestičnim vratom.

V obravnavanem eksperimentu dobljena semena služijo kot semenska starševska linija rastlin z dolgim pestičnim vratom.

Tabela 1 <Λ

Ί3 <υ

S s U 71 O *> £ >V1	na vsakem socvetju	o l>	00 in ©
	•a *

s	71
D 71	TO »H	cn	m
O	• rH	cH
	c3	7Ί	—1
*>	71
O
4-» >71	rt
	rt	r«H	CM
		ža	>2
		D	O
J-l
C		c	a
+-»
71 O		na	na
d		*rt	'rt
•i-H		>	>
S		O	g
71		k	rt
O M-»		TO >	TO >

'C? P <U

S 'C p

>

>N χ) ju ti Tj 2 Ό to ©

IT)

Tabela 2

O
co 4) O O p	» fM
e » f4	’ΖΤ* £
c S >	S ti • fH
(U	U
>N	Xi
O	2
tu	'C P ti υ
ti 4) 2 X	2 4) GO 44
‘2	4>
<u •—p X	•ti go rt
O ti	ti
C	S
o rH	Ul O
2 <u	?
w _N O	£ 2 ‘ti
•ST	ti >o
go
g	‘•ti 73
h • F^	O 04
44	g
C	• fH J50 O
73 ti	ti
U	N
>
o 1	.ti
> X	u» go
'2	rt tu
>4>	ti
*+u GO	4)
U P rt ti « F4 >N Έ Q	2

ti a

a

D

S u

M

co >

i λ

tn <u ti to w rt Jž u P jšo

Έ t3

N >e>

GO go rt <U

Ή P >

4) >υ

S ©

4>

C ti

CN o

OS tu >

C >o ‘ti co <U

P

S s

ti ti5 ti jap

Έ ό

N <υ ti ti

Ui ti

X>

O <U ti

U

O

Ί-»

P

S ω

O

2¹	.<D	m 4>	* * ^ti Q
iti	ti ‘	3©	u
73 ti	o P	O P	1
U			ti!

>

D >O ti

O ti

-4—» • f4 ω

C <u „ tu P O — Λ ti ti

Eksperiment 2

Postopek

Z uporabo metode, ki je enaka kot metoda uporabljena v ekperimentu 1, smo proces oplojevanja izvedli znotraj vsake od šestih skupin različnih sort ajde (Kitayuki, Botansoba, Shinanonatsusoba, Shatilovskaya 5, Ballada, Sumchanka). Pri tem smo uporabili šest varovalnih mrež. Uporabljene sorte ajde so bile proizvedene doma in v tujini. Gre za rastline z dolgimi pestičnimi vratovi. Po zaključenem procesu zorenja smo naključno izbrali 20 rastlin iz vsake skupine in prešteli število cvetov in število nastalih semen.

Rezultati

Podobno kot v primeru eksperimenta 1, se število proizvedenih semen v obravnavanem eksperimentu razlikuje od osebka do osebka. Vse rastline šestih sort so bile sposobne proizvesti semena (tabela 3). Na osnovi rezultatov zbranih v tabeli 3 lahko ugotovimo, daje mogoče proizvesti rastlinske linije, ki sestoje samo iz rastlin z dolgim pestičnim vratom, ne glede na genotip.

ΡΊ <υ

H

-e3 >N ω

ca

C!

C

4>

iževalnim procesom

X5 'S

Ί3 >

o

S >

►

S o

ca l-l >

S •

a >o <u ω ^S d C C s & I o

Ό Λί N ca l-l

T3

O

O >

<u

CJ o

S o

>

ca e ._rt

>72 (U o

©

7Ί m

©

-I CM 00 t· n © © © ^at-

ι/Ί	'ί-	<2		r->	m
ΠΊ	ο	7Ί	H	o<	o
m	n	CM	Γ*Ί	Γ*Ί

ca

X) o

cJ

X

O cZ c

o

ΤΊ ca &

•m >

O ca

X!

ffl on czj 03 go

Eksperiment 3

Postopek

Skupino rastlin z dolgim pestičnim vratom sorte Kitawasesoba smo nasadili v oddaljenosti 0 - 12 m od izvora cvetnega prahu rastlin navadne Kitawasesoba z dolgim in kratkim pestičnim vratom. Rastline druge sorte ajde (Hokkai No. 3) smo nasadili med skupino prej omenjenih rastlin. Oplojevalni proces je bil izveden pod naravnimi pogoji. Po končanem procesu zorenja smo naključno izbrali 20 rastlinskih osebkov ter prešteli število socvetij in število nastalih semen. 100 naključno izbranih semen smo posadili in vzgajali v rastlinjaku ter proučevali dolžino pestičnega vratu.

Rezultati

Splošno je znano, da hibridna semena ne nastanejo pri hibridizaciji med Kitawasesoba rastlinami in Hokkai No. 3 rastlinami, ker je prva sorta diploidna, druga pa tetraploidna. Tako so semena na proučevanih rastlinah nastala ali pri oprašitvi s cvetnim prahom, ki izvira iz navadnih rastlin Kitawasesoba, ali pa pri hibridizaciji med rastlinami z dolgim pestičnim vratom znotraj enega testnega področja. Iz tabele 4 je razvidno, da se verjetnost oprašitve manjša s povečevanjem razdalje med testnim področjem in izvorom cvetnega prahu. Daljša razdalja med testnim področjem in virom cvetnega prahu bo vodila v manj učinkovito tvorbo semen na testnem področju.

Nadalje je bilo ugotovljeno, da so bile naslednje generacije rastline z dolgim in kratkim pestičnim vratom v razmeiju 1:1. To dejansko pomeni, da so skoraj vsa semena, dobljena v obravnavanem eksperimentu, nastala pri oploditvi s cvetnim prahom rastlin s kratkim pestičnim vratom.

Na osnovi tega eksperimenta je mogoče ugotoviti, da v primeru možne oprašitve rastlin z dolgim pestičnim vratom s cvetnim prahom rastlin s kratkim pestičnim vratom poteče oploditev s cvetnim prahom rastlin s kratkim pestičnim vratom pred oploditvijo s cvetnim prahom rastlin z dolgim pestičnim vratom. Velja namreč, da če je v bližini linije A, ki sestoji samo iz rastlin z dolgim pestičnim vratom, posajena linija B, ki sestoji iz rastlin s kratkim pestičnim vratom, potem bodo skoraj vse rastline iz linije A (ali 100 % rastlin iz linije A) oplojene s cvetnim prahom linije B, pri čemer nastanejo v veliki meri Fj hibridna semena.

Tabela 4 ti Ό ti -2 Ό (U

S &

ί-f Λ rt 00

I > u ε

p

CZ3 O ·§ o > δ § sw N 'H, u ti

M «S ti r* tu

N

O ti,

R >W S

S £ ti, -p o g <υ ti ti s

Ih tis jšp

-p

N

U ti • ^ti ti >o <Z1 00 ti <U Ih O.

<u >

u >o ti ti, ti

V ‘C ti, >

>N

JU u

•p

CM Ό m Ό tiθ' σ\ m m cm o cm rm m m m o

C'

O\ m

ti oo * m »n

C- Ό σ\ σ\

G

OH

O ti ε

•š s

m

Io ti- o m ti- ti- m cm

M

ti ti ti <u ε (D t/1	ti •-P (U > o o IZl
_O	§
• «“ti > >c/5	CZ3 >

Λ •»-p d

TJ t-l m

en tiC\ m m o> ,—t i-; r- o\ cm o r-H r—H rH

O ti- 00 CM O A O CM t< O\ 22

Na osnovi zgornjega opisa lahko sklepamo, da je opisan postopek uporaben za proizvodnjo F! hibridnih semen na industrijskem nivoju. To dopušča razvoj novih rastlinskih vrst proizvedenih z visoko produktivnostjo in enotno kvaliteto.

Medtem ko so bili zgoraj podrobneje predstavljeni in prikazani deli izuma, so seveda možne številne spremembe in variacije rešitev, ne da bi pri tem prišlo do bistvenih odstopanj od predstavljenega izuma.

Za General Manager of Hokkaido National Agricultural Experiment

Claims

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Postopek pridobivanja Fi hibridnih semen rastlin, ki kažejo heteromorfno samoinkompatibilnost, pri čemer omenjeni postopek obsega:

izbiranje rastlin z dolgim pestičnim vratom iz skupine rastlin, ki kažejo heteromorfno samoinkompatibilnost;

izoliranje izbranih rastlin z dolgim pestičnim vratom;

umetno oprašitev ali naravno hibridizacijo za doseganje vnaprej določene hibridizacije, tako da je dosežena linija, ki sestoji iz rastlin z dolgim pestičnim vratom;

umetno ali naravno nadaljnjo hibridizacijo znotraj zgornje linije, pri čemer je ta linija izolirana od ostalih linij;

razmnoževanje semen tako, da nastane semenska starševska linija, ki sestoji samo iz rastlin z dolgim pestičnim vratom;

sejanje oz. posaditev semenske starševske linije (linija A), ki sestoji samo iz semen rastlin z dolgim pestičnim vratom;

v bližino linije A sejanje oz. posaditev druge linije (linije B), ki sestoji samo iz rastlin s kratkim pestičnim vratom ali, ki sestoji iz obeh vrst rastlin, tako rastlin s kratkim pestičnim vratom kot rastlin z dolgim pestičnim vratom;

pobiranje semen linije A, ki je oplojena s pelodom linije B, pri čemer nastanejo pri hibridizaciji med linijo A in linijo B Fj hibridna semena.
2. Postopek po zahtevku 1, značilen po tem, da obsegajo rastline, za katere je značilna heteromorfna samoinkompatibilnost, nekatere sorte ajde.
3. Postopek po zahtevku 2, značilen po tem, da obsegajo nekatere sorte ajde sorte Kitawasesoba, Kitayuki, Botansoba, Shinanonatsusoba, Shatilovskaya 5, Ballada, Sumchanka.