SI9700016A - Smučka oz. smučki podobno drsalno sredstvo - Google Patents

Abstract

Izum temelji na izhodišču, kako zasnovati smučko ali podobno drsalno sredstvo (npr. mono-ski oz. smučarsko desko oz. snowboard), pri kateri/katerem bi bilo pri obdržanju vseh siceršnjih prednosti doslej znanih smuči in/ali drsalnih sredstev zlasti v zavoju brez vsakršnih posebnih dodatkov možno v osnovi zmanjšati torzijsko oz. vzvojno deformabilnost prednjega dela (1) smuči ter tako po eni strani preprečiti nezaželene premike robnikov (5, 6) iz vnaprej določene linije in s tem oddrsavanje smučke oz. smučki podobnega drsalnega sredstva iz predvidene smeri, po drugi strani pa odpraviti ali vsaj znatno ublažiti vibracije smučke ali smučki podobnega drsalnega sredstva, ki v veliki meri izvirajo prav iz omenjene deformabilnosti in izrazito pripomorejo tudi k odnašanju robnikov (5, 6) in oddrsavanju smuči oz. drsalnega sredstva iz zaželene smeri. Po izumu je prednji del (1) smučke ali podobnega drsalnega sredstva, izvzemši njegov skrajni konec (1'), ožji od zadnjega dela oz. repa (2), izvzemši njegov tudi sicer oz. običajno zožen skrajni konec (2'). Pri tem je širina (a) prednjega dela (1) smučke ali smučki podobnega drsalnega sredstva vsaj za okoli 3-70%, prednostno pa za okoli 3-20% manjša od širine (b) zadnjega dela oz. repa (2), izvzemši-kot omenjeno-njegov skrajni konec (2').ŕ

Description

ELAN LINE d.o.o.

MPK*: A63C 05/000 A63C 05/052 A63C 05/003

Smučka oz. smučki podobno drsalno sredstvo

Izum se nanaša na smučko oz. smučki podobno drsalno sredstvo (npr. mono-ski oz. smučarsko desko oz. snowboard), namenjeno za izvajanje kontroliranega drsnega premikanja vsakokratnega uporabnika po naravno oz. umetno zasneženi ali podobni površini s primernimi fizikalnimi lastnostmi v smislu drsenja.

Izum je osnovan na problemu, zasnovati smučko ali podobno drsalno sredstvo, pri kateri/katerem bo pri obdržanju vseh siceršnjih prednosti doslej znanih smuči in/ali drsalnih sredstev zlasti med vijuganjem v zavoju brez vsakršnih posebnih in kakorkoli motečih dodatkov možno v osnovi zmanjšati vzvojno oz. torzijsko deformabilnost prednjega dela smuči ter tako po eni strani preprečiti nezaželene premike robnikov od vnaprej določene linije in s tem oddrsavanje smuči oz. drsalnega sredstva iz predvidene smeri, po drugi strani pa odpraviti ali vsaj znatno ublažiti vibracije smučke ali drsalnega sredstva, ki v veliki meri izvirajo prav iz omenjene deformabilnosti in izrazito pripomorejo tudi k oddrsavanju robnikov in uhajanju smuči oz. drsalnega sredstva iz zaželene smeri.

Smučke kot tudi druga drsalna sredstva v splošnem izdelajo in tudi sicer obravnavajo kot ploščate, vitke nosilce, običajno vsaj v bistvu razmeroma močno sploščenega pravokotnega prečnega prereza. Prednji, običajno sicer najširši del smučke je na svojem skrajnem koncu izveden koničasto in je običajno zaokrožen. Zadnji del, takoimenovan rep, je običajno ožji od prednjega dela in širši od osrednjega dela, ki je predviden za namestitev pritrdilnih sredstev za vpetje smučarskega čevlja in s tem vzpostavitev povezave med vsakokratnim uporabnikom in smučko. Spodnja površina smučke ali drsalnega sredstva je takoimenovana drsna površina, ki je v bočni smeri običajno omejena s takoimenovanima robnikoma, ki se vsak na svoji strani smuče oz. drsne površine nahajata med prednjim (konico) in zadnjim delom (repom) smuči. Robnika sta na prednjem delu smuče ukrivljena v obeh smereh, in sicer tako v smeri drug proti drugemu kot tudi v smeri vstran od vsakokratne podlage. Razen tega sta zlasti pri smučki tudi usločena zaradi razlike v širinah prednjega, osrednjega in zadnjega dela smuči. Z nagibanjem smuče okoli vzdolžne osi med drsenjem smuči po vsakokratni podlagi zahvaljujoč prav omenjeni ukrivljenosti robnikov, v stroki znani tudi pod izrazom stranski lok smuči, dosežejo premikanje smuče ali drugega drsalnega sredstva po nelinearni poti, v bistvu krožni krivulji z določenim radiusom ukrivljenosti. Ta učinek je možno stopnjevati, če je širina smučke ali podobnega drsalnega sredstva - gledano v ravnini, vzporedni s podlago - v osrednjem delu, v območju pritrditve smučarskega čevlja, opazno oz. bistveno manjša od širine smuči v preostalih območjih, gledano v isti ravnini.

V idealnih razmerah je polmer ukrivljenosti linije poteka smučke ali drsalnega sredstva vnaprej določljiv glede na kot zasuka smuči okoli njene vzdolžne osi. V praksi pa se dogaja, da je podlaga razmeroma neravna. S ciljem, da bi v kar največji meri olajšali upravljanje smuči ali drsalnih sredstev v zavojih, so se proizvajalci dolgo ukvarjali s problemom same elastičnosti oz. togosti smuči. S tem so skušali zagotoviti, da bi bil vsakokrat na podlagi nalegajoč robnik vselej v kar največji meri v dotiku s podlago. Izkaže se, da glede na različno težo vsakokratnega uporabnika in stalno spreminjajoče se fizikalne razmere podlagi ni možno računati z vseskozi popolnim naleganjem pripadajočega robnika na podlagi. Ta fenomen so bili primorani vzeti v zakup tako proizvajalci kot tudi uporabniki, zato je bila tudi sama tehnika smučanja v zadnjih letih vzporedno s stalnim izboljševanjem fizikalnih lastnosti smuči dodobra izpopolnjena.

Pri tem je bilo zlasti ugotovljeno, da je takoimenovano oddrsavanje smuči ali podobnega drsalnega sredstva iz vnaprej določene smeri v krivini v veliki meri posledica vibracij, ki se med zavojem porajajo pri oddrsavanju robnika na prednjem delu smuči. Pod pojmom zavoj v tem primeru razumemo premikanje smučke ali drsalnega sredstva po nelinearni poti. V ta namen so po eni strani skušali zmanjšati prenos vibracij s smučke na nogo vsakokratnega uporabnika (US 4,896,895 ali EP 0 437 172 Al ali US 5,242,188 ali EP 0 574 640), slednjega s tem razbremeniti prekomernih obremenitev ter s tem poškodb in mu razen tega prihraniti moč za obvladovanje naslednjih zavojev.

Po drugi strani je bilo zlasti pri smučeh ugotovljeno, da k prekomernemu oddrsavanju prednjega dela smuči v zavoju lahko pripomore neenakomerna togost smuči v vzdolžni smeri. Ta je večidel posledica pritrditve smučarskega čevlja na smučko, čemur se pač ni možno izogniti, saj je s tem vzpostavljena povezava med smučko in vsakokratnim uporabnikom. Pač pa so (US 5,413,371 ali US 5,344,176 ali WO 92/22361) ta problem skušali reševati s tem, da je smučarski čevelj s pomočjo ustreznih vezi pritrdljiv na posebno ploščad, takoimenovano platformo, ki je na smučko pritrdljiva na tak način, da so med smučko in omenjeno platformo omogočeni relativni medsebojni premiki v vzdolžni smeri smuči. S tem zagotovijo karseda nemoteno, od pritrditve smučarskega čevlja karseda neodvisno deformabilnost smučke ali drsalnega sredstva okoli prečne osi, ki je pravokotna glede na vzdolžno os smučke in hkrati vzporedna s podlago. Tak ukrep sicer do neke mere pripomore k zmanjšanju oddrsavanja robnikov iz zaželene smeri, vendar pa se v ničemer ne dotakne problema torzijske deformabilnosti smuče, ki je nedvomno tudi pomemben vzrok oddrsavanja robnikov in s tem smuče ali podobnega drsalnega sredstva. Vsakršen zasuk prednjega dela smuče okoli vzdolžne osi glede na preostale dele smuče namreč neposredno vpliva na obliko oz. položaj robnika glede na podlago. Vsakaršna odstopanja dejanske linije robnika od vnaprej določene, zaželene linije pa imajo neizogibno za posledico drugačen potek smuče v zavoju od nameravanega. Neupoštevanje tega dejstva pripomore tako k zmanjšanju natančnosti vožnje kot tudi k nastanku neželenih vibracij. Če že ne drugod, je to izjemno pomembno v tekmovalnem smučanju, kjer je karseda zanesljivo vodenje smuči v vnaprej določeni smeri pogoj za doseganje najboljših rezultatov, s tem pa so povezani tudi komercialni učinki.

V duhu iskanja rešitve uvodoma zastavljenega in predhodno obravnavanega problema torzijske deformabilnosti je bila zasnovana smučka, pri kateri so v splošnem obdržane vse prednosti in puščene vse možnosti, kakršne so na voljo pri doslej znanih rešitvah. Pač pa je bila z osupljivo enostavnim posegom in brez vsakršnih dodatkov dobljena smuča, pri kateri so bistveno zmanjšane torzijske deformacije prednjega dela okoli vzdolžne osi smučke, pri čemer pa je tak ukrep možno smiselno uporabiti tudi pri vrsti drugih znanih drsalnih sredstvih, npr. snowboard-\}\. Po izumu je namreč smučka tako zasnovana, da je prednji del sicer kot ploščat, v prečnem prerezu vsaj v bistvu pravokotno izveden elastičen nosilec zasnovane smuče ali podobnega drsalnega sredstva - v ravnini, ki je vzporedna z drsno površino oz. podlago - ožji od zadnjega dela oz. repa, izvzemši njegov skrajni konec. Pri tem je mišljeno, da je prednji del tisti del, ki se nahaja med skrajnim prednjim koncem smučke oz. takoimenovano konico in osrednjim območjem, predvidenim za pritrditev smučarskega čevlja. Zlasti je prednostno, Če je omenjeni prednji del vsaj za približno 3% - 70%, najbolj prednostno pa za okoli 3 - 20% ožji od zadnjega dela, tkzv. repa smučke ali drsalnega sredstva z izjemo skrajnega konca repa. S tem se namreč bistveno zmanjša torzijska deformabilnost smučke ali drsalnega sredstva okoli vzdolžne osi smučke, kar ima za posledico, da se tudi v zavoju potek robnikov lažje približuje idealnemu poteku za določen polmer ukrivljenosti poti v zavoju, temu primemo je manjše oddrsavanje prednjega dela smučke ali podobnega drsalnega sredstva v zavoju, hkrati pa se zmanjša tudi možnost vibracij smuči.

Primer izvedbe smučke ali podobnega drsalnega sredstva po izumu bo v nadaljevanju podrobneje opisan na osnovi priložene skice, pri čeemer kažeta:

sl. 1 smučko ali podobno drsalno sredstvo po izumu, v perspektivi, in sl. 2 smučko ali podobno drsalno sredstvo po izumu, v tlorisu.

Kot je prikazano na sl. 1 in 2, je smučka ali smučki podobno drsalno sredstvo izvedena/o kot podolgovat, elastičen nosilec vseskozi v bistvu razmeroma sploščenega pravokotnega prečnega prereza.

Na smučki ali podobnem drsalnem sredstvu so v splošnem na voljo tri območja, in sicer

- prednji oz. sprednji del 1, katerega skrajni konec Γ je koničasto zaključen in v danem primeru zaokrožen, razen tega pa je odkrivljen vstran od podlage;

- osrednji del 3, predviden za pritrditev oz. namestitev vsakokrat ustreznih, na skici neprikazanih sredstev za pritrditev na skici prav tako neprikazanega smučarskega čevlja ter s tem vzpostavitev ustrezne povezave med vsakokratnim uporabnikom (smučarjem, snow>board-QX]zm. i.p.); in

- zadnji del oz. takoimenovan rep 2 z zoženim skrajnim koncem 2’.

Razen tega je na smučki ali podobnem drsalnem sredstvu na spodnji, proti podlagi z ustreznimi fizikalnimi lastnostmi strani obrnjeni na voljo drsna površina 4. Ta površina 4 je ustrezno obdelana in bodisi sama ali s pomočjo nanjo nanešenih, na skici neprikazanih sredstev omogoča kar najboljšo drsnost smuče po vsakokrat razpoložljivi podlagi v vseh smereh. Z namenom, da bi omogočili vodljivost smuči prvenstveno v določeni smeri, je na vsaki strani omenjene drsne površine 4 na voljo vsaj po en robnik 5, 6. V danem primeru gre torej za dva robnika 5, 6, ki vsak zase oz. vsak na svoji strani smuče oz. podobnega drsalnega sredstva in hkrati omenjene drsne površine 4 potekata od repa 2 do prednjega dela 1 oz. v danem primeru vse do njegovega koničasto zaključenega skrajnega konca Γ. Pri tem je vsak od omenjenih robnikov 5, 6 usločen v skladu z bočno linijo, torej z že omenjenim, takoimenovanim stranskim lokom smuči, t.j. vzdolž različno širokih delov 1, 2, 3 in na sprednjem delu 1 tudi ukrivljen v dveh smereh, namreč tako v smeri vstran od podlage kot tudi v smeri proti nasprotnemu robniku 5, 6, skladno z zoženjem koničasto zaključenega skrajnega konca Γ sprednjega dela 1 smučke oz. podobnega drsalnega sredstva.

Kot je razvidno zlasti na sl. 2, je sprednji konec 1 smuči oz podobnega drsalnega sredstva, npr. snowboard-a, tako izveden, da je njegova širina (a) - gledano v ravnini, ki je vzporedna s podlago - manjša od širine (b) zadnjega dela (3). Preostale lastnosti smuče oz. smuči podobnega drsalnega sredstva ostajajo enake ali podobne tistim pri doslej znanih smučeh ali podobnih drsalnih sredstvih, s tem pa so obdržane tudi vse tehnične prednosti, izhajajoče iz doslej znanih tehničnih izpopolnitev tovrstnih predmetov.

Zahvaljujoč opisani zožitvi prednjega dela 1 smučke ali podobnega drsalnega sredstva je pri sicer nespremenjenih drugih parametrih je bil realiziran fenomen, da se v prednjem delu 1 smučke ali podobnega drsalnega sredstva s presenetljivo

I enostavnim ukrepom bistveno zmanjša torzijska oz. vzvojna deformabilnost okoli vzdolžne osi (x) smučke v zavoju. Na ta način je v zavoju vsakokraten robnik 5, 6, ki je v dotiku s podlago, dosti bolj zanesljivo držan v svojem položaju, ker mu manjša torzijska deformabilnost smuči v prednjem delu 1 onemogoča odklanjanje oz. oddrsavanje iz vsakokrat pravilnega položaja. Na tej osnovi je možnost oddrsavanja smuči ali podobnega drsalnega sredstva iz želene smeri torej manjša, hkrati pa je v dobršni meri odpravljen tudi izvor vibracij, ki zlasti v zavoju vsekakor tudi pripomorejo k nemirnemu drsenju smuči ali podobnega drsalnega sredstva in s tem tudi k oddrsavanju oz. uhajanju iz želene smeri.

Claims (2)

1. Smučka oz. smučki podobno drsalno sredstvo, zasnovana(o) kot elastičen, v prerezu sploščen pravokoten nosilec z vstran od podlage ukrivljenim in na svojem skrajnem koncu (Γ) koničasto zaključenim prednjim delom (1) širine (a) in zadnjim delom oz. repom (2) širine (b), obsegajočim zožen skrajni konec (2'), med katerima je na voljo osrednji del (3) širine (c), predviden za vgradnjo ustreznih pritrdilnih sredstev in s tem pritrditev vsakokratnega smučarskega čevlja ter na ta način vzpostavitev ustrezne povezave med vsakokratnim uporabnikom in smučko oz. podobnim drsalnim sredstvom, pri čemer je na smučki oz. drsalnem sredstvu na voljo drsalna površina (4), s pomočjo katere je smučka drsno premakljiva po vsakokratni podlagi z ustreznimi fizikalnimi lastnostmi, in pri čemer sta na obeh straneh omenjene drsne površine (4) na voljo robnika (5, 6), potekajoča med prednjim delom (1) oz. njegovim skrajnim koncem (Γ) in zadnjim delom (2) smuči ali podobnega drsalnega sredstva, označena/označeno s tem, da je pri smučki ah podobnem drsalnem sredstvu prednji del (1), izvzemši njegov skrajni konec (Γ), ožji od zadnjega dela oz. repa (2), izvzemši njegov sicer zožen skrajni konec (2')

2. Smučka oz. smučki podobno drsalno sredstvo, označena/označeno s tem, da je širina (a) prednjega dela (1) smučke ali smučki podobnega drsalnega sredstva za okoli 3 - 70%, prednostno pa za 3 - 20% manjša od širine (b) zadnjega dela oz. repa (2), izvzemši njegov zožen skrajni konec (2')