SI9620138A - Izboljšana priprava in postopek za nanašanje premaznih materialov na posamezne pole oz. liste - Google Patents

Abstract

Pole oziroma liste, ki naj jih oslojimo z oslojevalnim materialom na vodni osnovi, na primer materialom za osnovni premaz in apreturnim klejivom z majhno adhezivnostjo, dovajamo iz zalogovnika (1) v medsebojno prekrivajoči se zvezi od-konca-do konca, v obojestranski oslojevalnik (3), v katerem so listi oziroma pole posamič obojestransko oslojeni. Predviden je vstavljalnik (2) listov oziroma pol v smeri navzgor od obojestranskega oslojevalnika za vstavljanje listov oziroma pol iz drugega zalogovnika na liste oziroma pole iz zalogovnika (1). Obojestransko oslojene liste oziroma pole sušimo kot posamezne liste oziroma pole ali kot psevdo-zvitek prekrivajočih se listov oziroma pol. Listi oziroma pole se nato medsebojno prekrivajo, v kolikor niso že predhodno prekriti, in smer prekrivanja se po potrebi spremeni, da pride vlečeni rob vsakega lista oziroma pole povrh vodilnega roba vsakega sledečega lista oziroma pole. Prekrivajoče se liste oziroma pole transportiramo skozi stopnjo (7) za prenos lepila, kjer so trakovi (236) vsaj delno sušenega lepila osoljeni na obojestransko oslojene liste oziroma pole s prenosnega traku (71).ŕ

Description

MINNESOTA MINING AND MANUTACTURING ΟΟΜΡΑΝΥ

Izboljšana priprava in postopek za oslojevanje oz. nanašanje premaznih materialov na posamezne pole oz. liste

PODROČJE IZUMA

Predmetni izum se v splošnem nanaša na pripravo in postopek za oslojevanje oz. nanašanje premaznih materialov na več prekrivajočih se posameznih pol oz. listov, kot so na primer posamezni listi papirja. Specifičen vidik izuma se nanaša na pripravo in postopek za oslojevanje oz. nanašanje premaznega materiala na obe nasprotni glavni (večji) površini več posameznih listov.

OZADJE IZUMA

Pogosto je potrebno oslojevanje oz. nanašanje premaznih materialov na papir ter v nekaterih primerih nanašanje različnih oslojevalnih oz. premaznih materialov na obe glavni površini papirja. Tako na primer je pri proizvodnji prenesljivih listov v blokih (»kockah« za začasno namestitev listov s sporočili), kot so bloki oz. notesi Post-It® (reg. blagovna znamka), ki jih dobavlja Minnesota Mining and Manufacturing Company, znano nanašanje osnovnega premaznega materiala na eno stran papirja, iz katerega bodo izrezani prenesljivi listi v blokih, ter nanašanje lepila z majhno adhezijsko močjo, ali t.i. ločilnega (»release«) materiala na drugo stran papiga. Lepilo, ki omogoča prenesljivost lista, nato nanesejo na papir povrhu osnovnega premaza. Običajno se pri proizvodnji prenesljivih listov z blokov nanaša razna oslojevanja oz. premaze na zvitkovni papir vlečen iz kontinuimega valja. Oslojevalne oz. premazne materiale dispergirajo v topilih in nanašajo direktno na zvitkovni papir. Zvitek sušijo med oslojevanji in ga nato ponovno navijejo, nakar oslojeni zvitek narežejo na liste, katere se kasneje uporabi za proizvodnjo blokov.

Postopek za proizvodnjo blokov iz prenesljivih listov, v katerih sta protisprijemni oz. ločilni material ter material za osnovni-premaz nanesena zapored na nasprotnih straneh zvitkovnega papirja, je opisan v WO-A-87/05315.

V nekaterih primerih pa je bolj zaželeno nanašanje oslojevalnega oz. premaznega materiala na razrezane liste kot pa na kontinuiren zvitek papirja. Tako na primer je pri proizvodnji blokov prenesljivih listov za razširitev prožnosti proizvodnega procesa pogosto zaželeno, da je na voljo možnost uporabe skladanice predhodno tiskanih listov kot vir dobave, namesto zvitka praznega, to je nepotiskanega papirja. Poleg tega je iz naravno-varstvenih razlogov zaželen odmik od uporabe organskih topil pri takih oslojevalnih procesih, ki bi uničevala okolje, ter približevanje k bolj okolju prijaznim materialom na vodni osnovi. Omeniti pa je treba, da so mnoga črnila topna v organskih topilih, netopna pa v vodi.

WO 94/19419 prikazuje in opisuje pripravo in postopek za oblikovanje blokov prenesljivih listov iz skladanice neoslojenih oz. nepremazanih posameznih listov papirja. Listi so vodeni iz skladanice v prekrivajočem se stanju v oslojevalno postajo, kjer je kontinuiren sloj materiala za osnovni premaz na vodni osnovi nanešen na eno izmed glavnih površin psevdo-zvitka prekrivajočih se listov in kontinuirni sloj šibko adhezij skega lepilnega materiala (LAB) na vodni osnovi je nananašan istočano na drugo glavno površino. Prekrivajoče se liste nato sušijo in dovajajo v drugo oslojevalno postajo, v kateri so proge oz. trakovi prenesljivega lepila prenešeni iz brezkončnega prenosnega traku na psevdo-zvitek prekrivajočih se listov, na površino katerih je bil nanešen osnovni premaz v prvi oslojevalni postaji. Po tem so listi sprijeti v skladanico ter prirezani, da tvorijo bloke iz prenesljivih listov.

Osloievanie posameznih listov oz. pol

Pri nekaterih postopkih oslojevanja je lahko bolj prednostno, da so listi oslojevani posamič, kot pa v obliki prekrivajočega se psevdo-zvitka. Vendar pa so komercialni oslojevalni obrati na splošno načrtovani za oslojevanje kontinuimega zvitkovnega papirja, ki ga jemljejo iz velikega koluta, in ne morejo shranjevati posameznih listov.

Zaradi tega si nadalje prizadevajo za razvoj komercialno izvedljivega sistema, ki bo omogočil oslojevanje posameznih listov oz. pol z učinkovito množino oslojevalnega oz. premaznega materiala.

Obmitev smeri prekritja (Protismemo prekrivanje)

V nekaterih primerih je mogoče olajšati rokovanje s prekrivajočimi se posameznimi listi z obmitvijo smeri prekrivanja, ko listi prehajajo skozi določene segmente oslojevalnega procesa. Kadar je taka obmitev smeri prekrivanja zaželena, naj bi priprava, ki je uporabljena za doseganje obmitve, delovala zanesljivo v širokem območju formatov, mase in tipov listov.

Ugotovili smo, da obstoječi sistemi za nanašanje oslojevalnih materialov na liste - čeprav so po svoje koristni - niso tako učinkoviti in prožni, kot je zaželeno. Ugotovili smo tudi, da obstoječi sistemi, ki uporabljajo neskončno prenosno površino oz. ploskev za nanašanje oslojevalnega materiala na liste, običajno ne morejo rešiti problemov pri odstranjevanju listov in oslojevalnega materiala od prenosne površine, kadar gre za določene tipe oslojevalnega materiala in/ali določene tipe in formate listov, na katere se nanaša oslojevanje. Zato je zaželen izboljšan postopek in priprava za oslojevanje oz. nanašanje premaznih materialov na liste oz. pole, vključno izboljšan postopek in priprava za prenos oslojevalnega materiala od neskončne prenosne površine na liste oz. pole.

POVZETEK IZUMA

Vstavljanje drugih listov

Vidik vstavljalnika listov po predmetnem izumu nudi pripravo in postopek, ki sta učinkovita za periodično vstavljanje različnih drugih listov v zaporedje prekrivajočih se listov, katere je potrebno opremiti z oslojenjem. Priprava vključuje: (i) zalogovnik listov, ki deluje tako, da zaporedno uvaja prve liste iz skladanice prvih listov na transporter v medsebojno prekrivajoči se zvezi od konca do konca, (ii) vstavljalnik listov, ki deluje tako, da vstavlja vsaj en drugi list iz druge skladanice v prekrivajoče se prve liste na transporteiju, in (iii) oslojevalnik, ki je nameščen tako, da sprejema prekrivajoče se zaporedje prvih in drugih listov iz transporterja ter deluje tako, da nanaša oslojevalni material na vsaj eno glavno površino vsakega lista.

Postopek obsega urejene stopnje: (a) uvajanja prvih listov iz prve skladanice listov na pot listov v njihovi medsebojni prekrivajoči se zvezi od-konca-do-konca, (b) transport prekrivajočih se prvih listov vzdolž poti listov, (c) vstavljanje najmanj enega drugega lista iz druge skladanice listov v prekrivajoče se prve liste, ki so vodeni po poti listov tako, da se tvori zaporedje prvih in drugih listov urejenih v medsebojni prekrivajoči se zvezi od-konca-do-konca, in nato (d) nanašanje oslojevalnega materiala na vsaj eno glavno površino vsakega izmed prvih in drugih listov v zaporedju, ko nadaljujemo s transportom listov oz. pol po njihovi poti.

Obojestransko osloj eni e posameznih listov oz. pol

Vidik obojestranskega oslojenja po predmetnem izumu nudi pripravo in postopek za istočasno nanašanje osloj evalnega materiala na vodni osnovi na obe glavni površini ločenih posameznih listov oz. pol. Priprava vključuje: (i) sistem za obojestransko oslojevanje v položaju za zaporedno sprejemanje posameznih listov oz. pol medtem ko so le-ti transportirani vzdolž poti listov, pri čemer osloj evalni sistem obsega prvi in drugi oslojevalni mehanizem, ki sta v položaju na nasprotnih straneh poti listov, vsak izmed oslojevalnih mehanizmov pa deluje tako, da nanaša oslojevalni material na vodni osnovi po glavni površini vsakega lista; (ii) sušilnik, ki je nameščen vzdolž poti listov, za odstranjevanje vode iz oslojevalnih materialov na vodni osnovi, nanašanih na liste z osloj evalnim mehanizmom; (iii) pripomočke za urejanje listov ko izhajajo iz sušilnika v zaporedno prekrivajočo se zvezo od-konca-do-konca; in (iv) drugi oslojevalni mehanizem, ki je nameščen vzdolž poti listov, ter učinkuje kot sprejemnik prekrivajočih se listov in za nanašanje drugega oslojevalnega materiala na eno stran prekrivajočih se listov.

Postopek obsega urejene stopnje: (a) zaporedno uvajanje posameznih listov iz prve skladanice listov na pot listov; (b) transport prekrivajočih se prvih listov vzdolž poti listov; (c) nanašanje oslojevalnega materiala na vodni osnovi po glavni površini vsakega posameznega lista, ki je transportiran po poti lista; (d) sušenje osloj enih listov med kontinuimim transportom listov vzdolž poti listov; (e) ureditev osušenih listov v medsebojno zaporedno prekrivajočo se zvezo od konca do konca; in nato (f) kontinuirno nanašanje drugega oslojevalnega materiala na vsaj eno glavno površino vsakega izmed urejenih listov medtem ko se listi kontinuirno transportirajo vzdolž poti listov.

Oslojevalni boben z oblogo

Vidik oslojevalnega bobna z oblogo po predmetnem izumu nudi pripravo in postopek za nanašanje oslojevalnega materiala po vsaj eni glavni površini ločenih posameznih listov oz. pol. Priprava vključuje: (i) oslojevalni valj; (ii) oporni list oz. polo, ki je snemljivo pritrjen na površino oslojevalnega valja; (iii) elastomeren prekrivni element, ki je prilepljen na opornem listu oz. poli, ki sega samo čez del obsega oslojevalnega valja; (iv) prijemalni valj, ki je usklajen z oslojevalnim valjem, da tvori prijemalo samo s tistim delom oslojevalnega valja, ki je pokrit s prekrivnim elemntom; (v) vir preslojevalnega materiala; in (vi) pripomočke za nanašanje oslojevalnega materiala od vira preslojevalnega materiala do prekrivnega elementa na oslojevalnem valju.

Postopek obsega urejene stopnje: (a) nanašnje oslojevalnega materiala iz vira oslojevalnega materiala do prekrivnega elementa na oslojevalnem valju; in (b) transport posameznih listov oz. pol v oprijemalo, ki se izoblikuje med oslojevalnim valjem in prijemalnim valjem, na tak način, da je list oz. pola registriran in v liniji s prekrivnim elementom na oslojevalnem valju, tako, da je oslojevalni material na prekrivnem elementu prenešen na list oz. polo, ne da bi bil prenešen na oprijemalni valj.

Obrnite v smeri prekritja

Vidik spremembe prekritja po predmetnem izumu nudi pripravo in postopek za obmitev smeri, v kateri se listi oz. pole prekrivajo. Priprava vklučuje: (a) prvi transportni pripomoček za transport zaporedja prekrivajočih se listov oz. pol, kjer je vlečeni rob vsakega lista nameščen pod vodilnim robom sledečega lista oz. pole; (b) drugi transportni pripomoček, nameščen tako, da sprejema liste oz. pole iz prvega transportnega pripomočka; in (c) pripravo, nameščeno med prvim in drugim transportnim pripomočkom, s katero izvedemo menjavo medsebojnih prekrivajočih se položajev listov oz. pol, s čimer so listi, sprejeti iz drugega transportnega pripomočka, v liniji z vlečenim robom vsakega lista oz. pole nameščenim nad vodilnim robom sledečega lista oz. pole. Naprava, s katero izvedemo spremembo medsebojnih prekrivajočih se položajev listov oz. pol, obsega: (A) pihalo za usmerjanje zračnega toka na prekrivajoče se robove vsakega para pol oz. listov, tako, da. premaknemo te dele robov od ravnine, ki je definirana z zaporedjem listov oz. pol; in (B) pripomočke za zadrževanje sledečega povratka vlečenega roba vodilnega lista oz. pole, tako, da zagotovimo, da se bo tak vlečen rob dosledno odlagal na vrhu vodilnega roba sledečega lista ali pole.

Prednostna izvedba vidika spremembe prekritja po predmetnem izumu umešča napravo za spremembo prekritja med sistem za dvojno oslojevanje ter sušilnik pri vidiku obojestranskega oslojevanja po predmetnem izumu. Pri tej izvedbi so listi oz. pole oslojevani posamič (eden po eden) pri sistemu obojestranskega oslojevanja in nato odloženi na prve transportne pripomočke, tako, da je vlečeni rob vsakega lista ali pole v položaju pod vodilnim delom roba sledečega lista ali pole. Ko so prekrivajoči se listi oz. pole prenešeni iz prvega transportnega pripomočka v drugi transportni pripomoček za transport v sušilnik, pa naprava za spremembo prekritja obme medsebojne prekrivajoče se položaje listov oz. pol, s čimer se vlečeni rob vsakega lista oz. pole postavi v položaj na vrhu vodilnega dela roba sledečega lista oz. pole.

Postopek obsega urejene stopnje: (i) transport zaporedja prekrivajočih se listov na prvi transportni pripomoček, pri čemer je vlečeni rob vsakega lista oz. pole v položaju pod vodilnim robom sledečega lista oz. pole; (ii) prenos prekrivajočega se zaporedja listov iz prvega transportnega pripomočka v drugi transportni pripomoček; in (iii) spremembo medsebojnih prekrivajočih se položajov listov oz. pol, ko liste prenesemo iz prvih transportnih pripomočkov v druge transportne pripomočke, tako, da so listi oz. pole sprejeti v drugi transportni pripomoček in urejeni z vlečenim robom vsakega lista ali pole v položaju nad vodilnim robom sledečega lista oz. pole. Prednostni pripomočki, s katerimi se relativni prekrivajoči se položaji listov spreminjajo, vklučujejo stopnje: (I) pihanja zračnega toka na prekrivajoče se robove vsakega para listov oz. pol, tako, da odmaknemo take dele robov od ravnine definirane z zaporedjem listov oz. pol; in nato (Π) zadrževanje sledečega povratka vlečenega roba vodilnega lista oz. pole, tako, da zagotovimo dosledno odlaganje takega vlečenega roba povrhu vodilnega roba sledečega lista oz. pole.

Snemanje (odstranjevanje) oslojenih listov oz. pol s prenosne površine

Vidik snemanja lista oz. pole po predmetnem izumu nudi pripravo in postopek za olajšanje dosledne odstranitve prekrivajočih se listov oz. pol in oslojevalnega materiala s prenosne površine, uporabljene za transport oslojevalnega materiala v stik s psevdozvitkom prekrivajočih se listov oz. pol. Priprava za snemanje listov je posebno koristna v zvezi s prenosnim sistemom načrtovanim za prenos vsaj delno osušenega oslojevalnega materiala v psevdo-zvitek prekrivajočih se listov. Na kratko povedano, tak prenosni sistem transportira psevdo-zvitek prekrivajočih se listov oz. pol na prenosno področje, kjer brezkončna prenosna površina, ki se giblje v isti smeri in z enako hitrostjo kot psevdo-zvitek, pride v stik z glavno površino transportiranih listov oz pol, z namenom, da še prenese oslojevalni material s prenosne površine na liste oz. pole v psevdo-zvitku. Oslojevalni material daljinsko nanašamo na prenosno površino z dovajalno napravo, ki zmore nanašati raznovrstne oslojevalne materiale z različnimi debelinami in spremenljivimi vzorci po prenosni površini.

Priprava za snemanje (odstranitev) lista oz. pole vključuje: (a) snemalni transporter, ki je nameščen tik zraven poti listov, ki zapuščajo področje prenosa; in (b) izvor podtlaka, upravljanega tako, da (A) nudi področje podtlaka po prvi dolžini snemalnega transporterja, v položaju najbliže mestu prenosa, kar je učinkovito za snemanje listov oz. pol s prenosne površine in povlečenje listov oz. pol v prenosni transporter; ter (B) ustvarjanje področja s podtlakom po drugi dolžini snemalnega transporterja, kar je učinkovito za vzdrževanje listov prilepljenih na snemalni transporter, ko se listi odmikajo od lokacije prenosa.

Postopek obsega urejene stopnje: (i) transport psevdo-zvitka prekrivajočih se listov oz. pol vzdolž poti listov in skozi področje prenosa; (ii) nanašanje oslojevalnega materiala na površino brezkončne prenosne površine; (iii) kontaktiranje prve glavne površine listov oz. pol v psevdo-zvitku z oslojeno brezkončno prenosno površino, ko transportiramo liste oz. pole skozi področje prenosa; (iv) izvajanje delnega vakuuma na tisti del transporterja, ki je v položaju neposredno navzdol od lokacije prenosa, kar je učinkovito za snemanje (odstranjevanje) listov in oslojevalnega materiala s prenosne površine in povlečenja oslojenih listov oz. pol v transporter; in (v) izvajanje delnega vakuuma na ravnotežje transporterja, ki je v položaju navzdol od področja prenosa, kar učinkuje na vzdrževanje oslojenih listov prilepljenih na transporter, ko se listi odmikajo od področja prenosa.

KRATEK OPIS SKIC Slika 1 je shematski stranski ris ene izmed izvedb izuma.

Slika 2 je shematski tloris priprave, prikazane na Sliki 1.

Slika 3 je shematski stranski ris druge izvedbe izuma.

Slika 4 je shematski naris priprave, prikazane na Sliki 1.

Slika 5 je shematski stranski ris tretje izvedbe izuma.

Slika 6 je shematski prikaz medsebojnih položajev listov oz. pol pri vstopu v stopnjo za obojestransko oslojenje, ki tvori del priprave, prikazane na Sliki 1.

Slika 7 ponazarja alternativno ureditev listov oz. pol pri vstopu v stopnjo za obojestransko oslojenje, ki tvori del priprave, prikazane na Sliki 1.

Slika 8 je shematski stranski ris postaje za obojestransko oslojenje, ki tvori del priprave, prikazane na Sliki 1.

Slika 9 je povečan shematski stranski ris dela stopnje za obojestransko oslojenje s Slike 8. Slika 10 je naris končnega dela sistema za dobavo oslojevalnega materiala za stopnjo za obojestransko oslojenje, prikazano na Slikah 8 in 9.

Slika 11 je povečan presek oslojevalnega bobna (33), prikazan na Slikah 8 in 9.

Slika 12 je shematski stranski ris druge izvedbe stopnje za obojestransko oslojenje.

Slika 13 je povečan shematski stranski ris, ki pojasnjuje del priprave, prikazane na Sliki 1.

Slika 14 je povečan naris končnega dela sistema vakuumskega cilindra (61), prikazanega na Sliki 13.

Slika 15 je povečan shematski stranski ris, ki ponazarja stopnjo za prenos lepila, prikazano na Sliki 1.

Slika 16 je povečan stranski ris, ki ponazarja del stopnje za prenos lepila, prikazane na Sliki 15.

Slika 17 je povečan delni naris vakuumske posode (94), kije prikazana na Sliki 16.

Slika 18 je povečan delni naris vakuumskega traku (95), kije prikazan na Sliki 16.

Slika 19 je shematski naris alternativne ureditve listov oz. pol, ki je koristna za obratovanje priprav, prikazanih na Slikah 1, 3 in 5.

Slika 20 je povečan stranski ris postaje za uvajanje listov oz. pol, prikazane na Sliki 5. Slika 21 je shematski stranski ris dela druge izvedbe stopnje za prenos lepila.

Slika 22 je povečan delni pogled v smeri puščice 4 na Sliki 21.

Slika 23 je stranski ris oslojevalnega valja in gladilnega traku s Slike 22.

Slika 24 je močno povečan naris kolutov z gravuro (77 r), prikazanih na Sliki 22.

Slika 25 je shematski stranski ris tretje izvedbe sistema prenosa lepila.

Slika 26 je povečan delni pogled v smeri puščice 8 s Slike 25.

Slika 27 je presek eno izvedbe prenosnega traku, kije prikazan na Slikah 21 in 25.

Slika 28 je fotomikrograf, ki ponazarja prenesljivo lepilo, ki je bilo ročno naneseno na prenosni trak priprave, prikazane na Slikah 21 in 25.

PODROBEN OPIS IZUMA VKLJUČNO NJEGOVA NAJBOLJŠA IZVEDBA Opis pozicijskih številk:

zalogovnik listov oz. pol vstavljalnik listov oz. pol

2a podajalnik listov oz. pol

2b zalogovnik vstavljalnih listov stopnj a za oboj estransko oslojevanje stopnja za razmik listov oz. pol sušilnik stopnja za vodenje listov oz. pol stopnja za prenos lepila stopnja za prekrivanje listov oz. pol stopnja za shranjevanje listov oz. pol miza skladanica listov oz. pol sesalna glava

12a brizgalna šoba parna do vaj alna valj a prvi transporter zaustavna vrata sistem zgornjega oslojevanja sistem spodnjega oslojevanja vstavljalni list oz. pola manjkajoči list oz. pola predhodni list oz. pola sledeči list oz. pola menjalnik dvostranska sklopka par valjev za linijo stiska zgornji merilni valj zgornje korito za material za osnovni premaz zgornji oslojevalni valj zgornji proti-valj oslojevalni boben spodnji merilni valj spodnja LAB reža spodnje korito za LAB spodnji oslojevalni valj spodnji proti-valj žleb v oslojevalnem bobnu prijemalo listov oz. pol obloga oporni list oz. pola zgornje šobe prvi preskrbovalni rezervoar za material za osnovni premaz črpalka prelivni iztoki spodnje šobe preskrbovalni rezervoar za LAB črpalka prelivni iztoki spojna enota drugi transporter spenjalnik neskončna veriga pihalo izvor podtlaka tretji transporter zračni nož vakuumski cilinder konca vakuumskega cilindra odprtine v vakuumskem cilindru vakuumska črpalka vod med vakuumskim cilindrom in vakuumsko črpalko odklonska plošča mesto prenosa prenosni trak napenjalni valji smer gibanja prenosnega traku oslojevalni sistem sušilnik za lepilo površina prenosa kolut z gravuro obroči (prstani) z gravuro črpalka rezervoar za preskrbo z lepilom kad z lepilom merilni valj posnemalni noži odvodni ventilator prijemalo za izvedbo prenosa medsebojno prekriti listi oz. pole, ki prehajajo skozi polje prenosa lepila pogonski valj prosti protitlačni kolut žlebovi v pogonskem kolutu prsti vakuumska posoda prednji prostor vakuumske posode zadnji prostor vakuumske posode odprtine v sprednjem prostoru odprtine v zadnjem prostoru vakuumski trak standardni transporter dodatni valj zasučna smer dodatnega koluta odprtine v vakuumskem traku obrobek lista oz. pole smer delovnega postopka vnosni valji pogonski valji vzvod izhodni valji prvi del razdelilne naprave drugi del razdelilne naprave skladanica obojestransko oslojenih in sušenih listov oz. pol skladanica listov oslojenih z lepilom drugi vstavljalnik listov osnovni sloj transportnega traku čelna večja ploskev osnovnega sloja zadnja (hrbtna) večja ploskev osnovnega sloja čelni ločilni sloj zadnji (hrbtni) ločilni sloj

220g	zareze v osnovnem sloju
220h	skrajna zunanja ploskev čelnega ločilnega sloja
220i	skrajna zunanja ploskev zadnjega hrbtnega ločilnega sloja
220j	zareze v ločilnih slojih
229	gladilni trakovi
230	celice v prstanih z gravuro
230A	vzorec celic v prstanih z gravuro
236	lepilni trakovi
239	vakuumski valj
242	oslojevalna matrica
245	vod za preskrbo z lepilom
246	črpalka
247	filter

Definicije

Kot ga tukaj uporabljamo, vključno v patentnih zahtevkih, pomeni izraz »vakuum« kakršen koli tlak, ki je manjši od atmosferskega ter ima zadostno privlačno silo, da z njim po želji odstranimo ali zadržimo liste oz. pole.

Konstrukcija

PRIPRAVA

Priprava (neoštevilčena) je specifično zasnovana za uporabo pri proizvodnji prenesljivih lističev s sporočili (ki niso prikazani) narejenih iz listov oz. pol (neoštevilčenih) iz katerega koli primernega osnovnega materiala, na primer papirja, polimernega filma ali folij, kot so kovinske folije, ter zlasti za nanašanje na posamezne liste ali pole (neoštevilčene) materiala za osnovni premaz (ki ni prikazan), apretumega klejila z majhno adhezivnostjo (LAB) (ki ni prikazan), ter lepila, ki omogoča prenesljivost listov (kar ni prikazano), tako da liste oz. pole lahko zatem uporabimo za oblikovanje prenesljivih lističev za bloke za sporočila. V sledečem opisu bomo predpostavili, v kolikor ni omenjeno drugače, da so listi oz. pole (ki so lahko vnaprej potiskani) iz papirja. Papirje lahko vsak prikladen papir, npr .papir uporabljen za izdelavo Post-It® (reg.

znamka) prenesljivih lističev v bloku, dobavitelja Minnesota Mining And Manufacturing Company (»3M«) iz St. Paul, Minnesota, USA. Če so listi oz. pole tvorjeni iz papirja, so listi oz. pole prednostno transportirani skozi pripravo tako, da poteka smer postopka obdelave (kar ni oštevilčeno) papirnih listov oz. pol vzporedno s smerjo (označeno s 100) obratovanja priprave, da zmanjšamo tveganje zvijanja ali gubanja papirnih listov oz. pol med obdelavo.

PRVA IZVEDBA

Kot je prikazano na Slikah 1 in 2, vključuje prva izvedba priprave zalogovnik 1 listov oz. pol, ki oddaja zaporedje papirnih listov oz. pol (kar ni prikazano) iz skladanice 11 listov na prvi transporter 14, tako, da sproži gibanje papirnih listov oz. pol vzdolž poti listov (kar ni oštevilčeno). Iz zalogovnika 1 listov oz. pol le-ti potujejo vzdolž poti listov v smeri delovnega postopka označeni s puščico 100. Zaporedje listov oz. pol nato potuje (i) mimo vstavljalnika 2 nameščenega na eni strani poti listov, (ii) skozi stopnje 3 za obojestransko oslojevanje, (iii), skozi stopnjo 4 za razmik listov oz. pol (iv) skozi sušilnik 5, (v) skozi stopnjo 6 za vodenje listov oz. pol, in (vi) stopnje 7 za prenos lepila. Kontrolo in sinhronizacijo pomika listov oz pol skozi razne stopnje (1 do 7) lahko izvajamo s centralno elektronsko kontrolno enoto (ki ni prikazana), na primer Siemens PLC 135.

Kot bomo podrobneje opisali v nadaljevanju, pri neobratovanju vstavljanikov 2 listov oz. pol zapuščajo listi oz. pole zalogovnik 1 v kontinuimem toku, v katerem se za zmanjšanje prostora, ki je potreben med zalogovnikom 1 listov oz. pol ter stopnjo 3 za obojestransko oslojevanje, vlečeni rob (ki ni oštevilčen) vsakega predhodnega lista oz. pole 22 prekriva z vodilnim robom (ki ni oštevilčen) sledečega lista oz. pole 23. Liste oz. pole pa transportiramo ločeno skozi stopnjo 3 za obojestransko oslojevanje, kjer jih oslojimo posamič po eni glavni površini (ki ni oštevilčena) z materialom za osnovni premaz ter po drugi glavni površini (ki ni oštevilčena) z lepilom z majhno adhezivnostjo. Liste oz. pole, ki izhajajo iz stopnje 3 za obojestransko oslojevanje, nato ponovno prekrijemo v stopnji 4 za razmik listov oz. pol tako, da tvorimo psevdo-zvitek (ki ni oštevilčen), v katerem je vlečeni rob vsakega lista oz. pole prekrit z vodilnim robom sledečega lista oz. pole 23. Psevdo-zvitek nato vzdržujemo skozi preostanek priprave, vendar začetno smer prekrivanja, kije nezadovoljiva za sušilnik 5 in neprimerna za stopnjo 7 za prenos lepila, obrnemo takrat, ko psevdo-zvitek zapusti stopnjo 4 za razmik listov oz. pol. Po prehodu skozi sušilnik 5 (v katerem se osušita osnovno in LAB oslojenje) prehaja psevdo-zvitek skozi stopnjo 6 za vodenje listov oz. pol, kjer se listi oz. pole ob strani registrirajo in poravnajo, in skozi stopnjo 7 za prenos lepila, kjer nanesemo več lepilnih trakov 236 po glavni površini listov oz. pol, oslojenih z osnovnim premazom. Liste oz. pole nato zložimo in prirežemo, kot je potrebno za oblikovanje blokov iz prenesljivih lističev.

DRUGA IZVEDBA

Kot je prikazano na Slikah 3 in 4, druga izvedba priprave podvoji prvo izvedbo dokler listi oz. pole ne dosežejo stopnje 3 za obojestransko oslojevanje. Pri drugi izvedbi pa liste oz. pole, ko enkrat potujejo skozi stopnjo 3 za obojestransko oslojevanje, transportiramo skozi (i) stopnjo 4 za razmik listov oz. pol, (ii) sušilnik 5, (iii) stopnjo 8 za prekrivanje listov oz. pol, in končno (iv) stopnjo 7 za prenos lepila.

Ta nekoliko modificirana priprava omogoča transport listov oz. pol skozi stopnjo 3 za obojestransko oslojenje in sušilnik 5 pred prekritjem listov oz. pol.

TRETJA IZVEDBA

Kot je shematsko prikazano na Sliki 5, tretja izvedba priprave podvoji prvo ali drugo izvedbo, vendar pa cepi postopek in pripravo na dva neodvisna in različna dela. Prvi del 121 vključuje zalogovnik 1 listov oz. pol, vstavljalnik 2 listov oz. pol, stopnjo 3 za obojestransko oslojevanje, stopnjo 4 za razmik listov oz. pol in sušilnik 5, ki so opisani v zvezi s prvo in drugo izvedbo. Prvi del 121 je zaključen s stopnjo 9 za shranjevanje listov oz. pol, kjer zbiramo skladanice 130 obojestransko oslojenih ter osušenih listov oz. pol. Drugi del 122 prične s podvojitvijo zalogovnika 1 listov oz. pol, v katerega je bila vstavljena skladanica 130 obojestransko oslojenih ter osušenih listov oz. pol. Drugi del nato vključuje stopnjo 8 za prekrivanje listov oz pol ter stopnjo 7 za prenos lepila, opisano v zvezi s prvo in drugo izvedbo. Končno se drugi del podobno kot prvi del zaključi s stopnjo 9 za shranjevanje z lepilom oslojenih listov oz. pol.

Ta deljeni sistem omogoča, da vsak del postopka lahko vodimo neodvisno od drugega. Zato lahko liste oz. pole oslojimo z osnovnim premazom in LAB v enem Času in/ali mestu, lepilo pa nanesemo na liste oz. pole v drugačnem času in/ali mestu.

16'

Alternativno pa pri drugem delu postopka lahko uporabljamo obojestransko oslojene liste oz. pole, proizvedene po popolnoma drugačnem postopku kot so listi oz. pole proizvedeni z običajnim postopkom valj-do-valj a, s katerim nanašamo osnovni premaz in LAB na kontinuiren zvitek podlage oz. osnove, katero zatem prirežemo na liste oz. pole.

ZALOGOVNIK LISTOV OZ. POL

Čeprav so komercialno na voljo raznovrstni primerni zalogovniki listov oz. pol, je primeren zalogovnik 1 prikazan na Sliki 1. Zalogovnik 1, ki je prikazan na Siki 1, je uvajalnik z zadnjih robov, ki obsega vertikalno gibljivo mizo 10, na kateri se nahaja skladanica 11 listov oz. pol. Sesalna glava 12 je nameščena nad zadnjim robom (ki ni oštevilčen) skladanice 11 za dviganje vrhnjega lista oz. pole, ki ni oštevilčen) s skladanice 11 pri zadnjem robu ter pomikanjem lista oz. pole naprej. Premikanje dvignjenega lista oz. pole v smeri naprej je olajšano s curkom zraka iz brizgalne šobe 12a. Dvignjeni list nato prevzameta parna do vaj alna valja 13 ter ga nato transportirata iz zalogovnika 1 na prvi transporter 14. Sesalna glava 12 se povrne v svojo prvotno lego in pobere naslednji list oz. polo ter ponovi postopek, medtem ko je prvi list še vedno prisoten med parnima dovajalnima valjema 13. Na ta način vlečeni rob, (ki ni prikazan) vsakega predhodnega lista oz. pole 22 prekriva vodilni rob (ki ni prikazan) sledečega lista oz. pole 23 medtem ko listi oz. pole prehajajo med parnima dovajalnima valjema 13 in so uvajani v prvi transporter 14. Dolžina prekrivanja je odvisna od dolžine listov oz. pol ter razmerja med obratovanjem sesalne glave 12 in sprejemne hitrosti parnih dovajalnih valjev 13. Da bi se izognili potrebi po nepotrebno dolgem intervalu med zalogovnikom 1 listov oz. pol ter stopnjo 3 za obojestransko oslojevanje, je dolžina prekrivajočih se delov vsakega lista oz. pole prednostno kar velika. Tako na primer lahko uporabimo zadovoljivo prekritje okoli 70 % dolžine vsakega lista oz. pole.

Ko se višina skladanice 11 zmanjšuje, se miza 10 pomika navzgor, da vzdržujemo vrh (ki ni oštevilčen) skladanice 11 v vnaprej določeni vertikalni legi z ozirom na sesalno glavo 12. Listi oz. pole v vsaki skladanici so prednostno vse enakega formata in mase. Podajalniki listov oz. pol pravkar opisanega tipa so dostopni iz raznovrstnih virov vključno MABEG Maschinenbau GmbH, Offenbach, Nemčija, pod komercialno oznako »41988«.

PRVI TRANSPORTER IN ZAUSTAVNA VRATA

Liste oz. pole, ki izhajajo iz zalogovnika 1, odlagamo na prvi transporter 14 in transportiramo mimo vstavljalnika 2 listov oz. pol do zaustavnih vrat 15 pri vstopu (neoštevilčeno) v stopnjo 3 za obojestransko oslojevanje. Če vstavljalnik 2 listov oz. pol ne obratuje, tvorijo prekrivajoči se listi oz. pole, odloženi na prvi transporter 14, z zalogovnikom 1 kontinuirno zaporedje prekrivajočih se listov oz. pol na prvem transporterju 14. Ko vsak izmed listov oz pol pride do zaustavnih vrat 15, je njegovo napredovanje začasno zaustavljeno, medtem ko se oslojevalni boben 33 obrača v pravilen položaj za transport in oslojenje lista oz. pole. Zaustavna vrata 15 se nato odpro, da omogočijo enemu samemu nakopičenemu listu oz. poli vstop v stopnjo 3 za obojestransko oslojenje. Zaustavna vrata 15 se nato zapro pred prihodom sledečega lista oz. pole 23, tako, da začasno zaustavijo napredovanje tega lista oz. pole, dokler se oslojevalni boben 33 ponovno ne obme v pravilen položaj.

STOPNJA ZA VSTAVLJANJE LISTOV OZ. POL (VSTAVLJALNIK)

Vstavljalnik 2 uporabljamo za vstavljanje enega ali več listov oz. pol iz druge skladanice listov (ki ni prikazana) v zaporedje listov oz. pol, ki vstopajo v stopnjo 3 za obojestransko preslojenje. Da preprečimo prekinjenje oz. pretrganje psevdo-zvitka listov oz. pol, ki se oblikuje na stopnji 4 za razmik listov ali pol, je pomembno, da so vstavljeni listi oz. pole natančno nameščeni v zaporedje listov oz. pol, ki so dovajani v stopnjo 3 za obojestransko oslojevanje.

Vstavljalnik 2 listov oz. pol vključuje zalogovnik 2b za vstavljanje listov z zadnjim robom, ki je na splošno podoben zalogovniku opisanem v zvezi z zalogovnikom 1 listov oz. pol. Vstavljalnik 2 se nahaja ob strani poti listov oz. pol ter je v položaju med zalogovnikom 1 ter zaustavnimi vrati 15. Vstavljalnik 2 je opremljen s podajalnikom 2a, ki dovaja liste oz. pole 20 namenjene za vstavljanje, direktno na pot listov v smeri navzgor od zaustavnih vrat 15. Listi oz. pole 20 namenjeni za vstavljanje, so lahko iz kateregakoli primernega tipa materiala, vendar se bodo normalno nekoliko razlikovali od listov oz. pol, kijih oddaja zalogovnik 1. Med vsakim periodičnim vstavljanjem listov oz. pol 20 namenjenih za vstavljanje, drži vstavljalnik 2 več prekrivajočih se listov oz. pol na podajalniku 2a, kateri so pripravljeni za hitro vstavljanje na poti listov oz. pol. Kadar naj bi vstavili list oz. polo 20 v zaporedje listov oz. pol, ki so transportirani vzdolž poti listov oz. pol, zadržimo obratovanje zalogovnika 1 listov oz. pol za en cikel, tako, da bo en list manjkal v zaporedju listov, vodenih iz zalogovnika 1 v prvi transporter 14 na vnaprej določenem mestu. Podajalnik 2a aktiviramo v primernem času za vstavljanje vložka lista oz. pole na pot listov, da nadomestimo manjkajoči list oz. polo 21. Po potrebi lahko zaporedno vstavljamo več kot en list oz. polo 20, namenjen za vstavljanje; v takem primeru pa bi bilo potrebno preprečiti obratovanje zalogovnika 1 za odgovaijajoče število ciklov.

Slika 6 ponazarja list oz. polo 20, namenjeno za vstavljanje, v procesu predaje na zaustavna vrata 15. Položaj, ki naj bi ga manjkajoči list oz. pola 21 zavzemal v zaporedju listov oz. pol, ki izhajajo iz zalogovnika 1, je označen s črtkano linijo 21. List oz. pola 22 prikazje list oz. polo, ki se nahaja neposredno pred manjkajočim listom oz. polo 21. Kakor hitro se zaustavna vrata 15 odpro in dopuščajo predhodnemu listu oz. poli 22 vstop v stopnjo 3 za obojestransko oslojevanje, se list oz. pola 20 namenjen za vstavljanje, odloži neposredno v smeri navzgor (glede na smer postopka) od zaustavnih vrat 15 na mestu manjkajočega lista oz. pole 21. Ker se vstavljalni list oz. pola 20 vstavlja od zgoraj na poti listov, bo vlečeni rob (ki ni oštevilčen) vstavljenega lista oz. pole 20 prekril vodilni rob (ki ni oštevilčen) sledečega lista oz. pole 23, tako, kot da bi bil vstavljeni list oz. pola 20 dovajan iz zalogovnika 1 listov oz. pol.

Za papirne liste oz. pole določenih formatov je mogoče izvajati zgoraj opisani postopek vstavljanja listov uspešno samo s spreminjanjem hitrosti, s katero potujejo listi oz. pole od zalogovnika 1 listov do stopnje 3 za obojestransko oslojevanje. Z ozirom na Sliko 6 je treba pripomniti da - čeprav je bilo napredovanje predhodnega lista oz. pole 22 zadržano pri zaustavnih vratih 15 - se nadaljuje prenos sledečega lista oz. pole 23 proti zaustavnim vratom 15 s prvim transporterjem 14. Dolžina reže (ki ni oštevilčena) med predhodnim listom oz. polo 22 ter sledečim listom oz. polo 23, je odvisna od dolžine pol oz. listov 22 in 23. V nekaterih primerih bodo dolžine listov oz. pol 22 in 23 izzvale odprtje reže med temi listi oz. polami, dokler napredovanje predhodnega lista oz. pole 22 ne bo zaustavljeno pri zaustavnih vratih 15. Kontinuirno napredovanje sledečega lista oz. pole 23 povzroči, da pride vodilni rob sledečega lista oz. pole 23 v stik z vlečenim robom predhodnega lista oz. pole 22, medtem ko predhodni list oz. pola 22 še vedno čaka pri zaustavnih vratih 15. Ta situacija je nezaželena, ker lahko povzroči zablokiranje zaradi zmečkanja in nakopičenja papiija. Tej situaciji se lahko izognemo z zmanjšanjem hitrosti prvega transporterja 14 v toliko, kot je potrebno za zagotovitev, da vodilni rob sledečega lista oz. pole 23 ne pride v stik z vlečenim robom predhodnega lista oz. pole 22, kadar se ustvari odprta reža z izpustitvijo enega lista oz. pole za sprejem vstavljalnega lista oz. pole 20. Specifični formati papiijev, za katere bo potrebno tovrstvo zmanjšanje hitrosti, bodo odvisni od normalne hitrosti prvega transporteija 14 in časovnega intervala, v katerem vzdržujemo liste oz. pole pri zaustavnih vratih 15. Tako na primer lahko ugotovimo, da lahko rokujemo z listi oz. polami A4 formata brez vsakih problemov, ker je dolžina reže, povzročena z izpustitvijo enega lista oz. pole, vedno tako dolga, da vodilni rob sledeče pole 23 nikoli ne pride v stik z vlečenim robom predhodnega lista oz. pole 22. Lahko tudi ugotovimo, daje možno rokovati z listi oz. polami A2 formata brez vsakih problemov, ker celo v primeru, da je izpuščen en list oz. pola, vlečeni rob predhodnega lista oz. pole 22 vedno prekriva vodilni rob sledečega lista oz. pole 23. Ta zadnje navedena situacija je prikazana na Sliki 7, kjer je položaj, ki naj bi ga zavzel manjkajoči list oz. pola 21, označen s črtkano linijo 21. Vendar pa pri tem lahko ugotovimo, da listi oz. pole z dolžinami nekje med dolžinami listov oz. pol A4 in A2 formatov (210 mm oz. 420 mm), terjajo zmanjšanje hitrosti prvega transporteija 14. Tako zmanjšanje hitrosti (kije potrebno samo takrat, kadar prideta v medsebojni stik tako reža v zaporedju listov oz. pol kot tudi listi oz. pole, kadar je napredovanje predhodnega lista oz. pole 22 zadržano pri zaustavnih vratih 15), lahko izvajamo s centralno elektronsko kontrolno enoto (ki ni prikazana), s pomočjo menjalnika 25a ter dvostranske sklopke 25b, vezanih na glavni pogon (ki ni prikazan) zalogovnika 1 listov oz. pol, kot je shematsko prikazano na Sliki 2.

STOPNJA ZA OBOJESTRANSKO OSLOJEVANJE

Kot je prikazano na Sliki 1 in podrobneje na Slikah 8 in 9, vstopajo listi oz. pole, ki so vodeni skozi zaustavna vrata 15, v stopnjo 3 za obojestransko oslojevanje ter jih pobere par prijemalnih valjev 30. Par prijemalnih valjev 30 vodi list oz. polo med zgornjim oslojevalnim sistemom 16 in spodnjim oslojevalnim sistemom 17, ki se nahajata nad oz. pod potjo listov. Zgornji oslojevalni sistem 16 nanaša osnovni sloj (ki ni prikazan) na zgornjo glavno površino (ki ni prikazana) vsakega lista ali pole, spodnji oslojevalni sistem 17 pa istočasno nanaša sloj (LAB) (ki ni prikazan) na spodnjo glavno površino (ki ni prikazana) vsakega lista oz. pole.

Ena izmed prednosti predmetne priprave v primerjavi z drugimi razporeditvami, kot je na primer tista v zgoraj identificirani WO94/19419 referenci, je v tem, da so listi oz. pole vodeni posamič skozi stopnjo 3 za obojestransko oslojenje brez vsakega prekrivanja. To omogoča, daje pretežno celotna površina obeh glavnih površin vsakega izmed listov oz. pol oslojena z osnovnim premazom in LAB.

Papirje običajno tvorjen s kopičenjem papirnih vlaken (ki niso prikazana) na žični mreži ali situ (kar ni prikazano) ter stiskanjem nakopičenih vlaken med sitom in slojem »klobučevine« (polsti) ali tkanine (kar ni prikazano) nasproti sloja, ki ga tvori sito. S tem proizvedemo papir, ki ima »sitovo« stran ter »klobučevinasto« stran. Ugotovljeno je tudi, da je prikladno transportiran)e listov oz. pol skozi pripravo po predmetnem izumu tako, da je »sitova« stran predvidena za oslojenje z ločilnim (»release«) materialom (ki ni prikazan), »klobuČevinasta« stran pa je predvidena za oslojenje z osnovnim premazom (ki ni prikazan) in končno za oslojenje z lepilom (kar ni prikazano).

Vsak list oz. polo istočasno oslojimo z osnovnim premazom in LAB. Osnovni premaz in LAB prednostno izberemo in nanašamo s podobno viskoznostjo, masnimi odstotki trdnih snovi, maso sloja itd., tako da zmanjšamo tveganje za gubanje ali zvijanje listov oz. pol, na katere je bilo nenešeno oslojenje, na minimum.

Oslojenje, doseženo v stopnji 3 za obojestransko oslojevanje, je diskontinuimo, saj se pojavlja samo takrat, kadar obloga 38 oslojevalnega bobna 33 naleže na zgornji oslojevalni valj 32 ter je bil list oz. pola voden skozi par valjev za linijo stiska 30 in na oblogo 38.

Oslojevalni boben

Z ozirom na Sliko 11 vključuje oslojevalni boben 33 pravokoten stranski žleb 36, ki vsebuje običajno prijemalo 37 listov oz. pol za zgrabitev listov oz. pol, ki so vodeni od para valjev za linijo stiska 30. Ta del vsakega lista oz. pole, ki se ujema s prijemalom 37 listov oz. pol, ne bo na voljo za oslojenje z osnovnim premazom ali LAB.

Površina (ki ni oštevilčena) oslojevalnega bobna 33 je pokrita z oblogo 38 po manj kot polovici svojega oboda.

Zgornji oslojevalni sistem

Zgornji oslojevalni sistem 16 vključuje zgornji merilni valj 31 in zgornji oslojevalni valj 32 v položaju nad potjo listov oz pol. Zgornji oslojevalni valj 32 sodeluje s preslojevalnim valjem 33, da tvori oslojevalno linijo stiska (ki ni oštevilčeno). Oslojevalni boben 33 in zgornji oslojevalni valj 32 sta v takem medsebojnem položaju, da zgornji oslojevalni valj 32 oblikuje oslojevalno linijo stiska z oslojevalnim bobnom 33 samo takrat, kadar je obloga 38 priležna zgornjemu oslojevalnemu bobnu 32.

Zgornje korito 3 lt, ki drži zalogo primetja, se tvori s površinami zgornjega merilnega valja 31 in zgornjega oslojevalnega valja 32 in para nasprotnih končnih sten (ki niso prikazane), ki so sprijete z žlebovi (ki niso prikazani) na konceh (ki niso oštevilčeni) valjev 31 in 32. Med vrtenjem valjev 31 in 32 tvori material za osnovni premaz v zgornjem koritu 3 lt film na zgornjem oslojevalnem valju 32 za prenos na list oz. polo, ki prehaja pod zgornjim oslojevalnim valjem 32 na oblogo 38 oslojevalnega bobna 33. Debelina osnovnega premaza filma (ki ni prikazan) na zgornjem oslojevalnem valju 32 in s tem množina osnovnega premaza nanesenega na list oz. polo, je odvisna od viskoznosti osnovnega premaza ter kontaktnega pritiska med zgornjim merilnim valjem 31 ter zgornjim oslojevalnim valjem 32. Za dan material za osnovni premaz je možno nastavljati debelino osnovnega sloja na listu oz. poli s premikanjem zgornjega merilnega valja 31 glede na zgornji oslojevalni valj 32 in z nastavitvijo vrtilne hitrosti zgornjega merilnega valja 31. Na Sliki 10 dovajamo v zgornje korito 31t material za osnovni premaz s stransko razvrščenimi zgornjimi šobami 40, ki sprejemajo material za osnovni premaz iz preskrbovalnega rezervoarja 41 s pomočjo črpalke 42. Zgornje korito 3 lt ima tudi prelivne iztoke 43, skozi katere se prebitni material za osnovni premaz vrača v preskrbovalni rezervoar 41 za ta material.

Spodnji oslojevalni sistem

Spodnji oslojevalni sistem 17 je v bistvu zrcalna slika zgornjega oslojevalnega sistema 16 v položaju pod potjo listov oz pol. Spodnji oslojevalni sistem 17 vključuje spodnji merilni valj 34 in spodnji oslojevalni valj 35 v položaju nad potjo listov oz pol. Spodnji oslojevalni valj 35 sodeluje z oslojevalnim bobnom 33 tako, da tvori oslojevalno linijo stiska (ki ni oštevilčena). Oslojevalni boben 33 in spodnji oslojevalni valj 35 sta v takem medsebojnem položaju, da spodnji oslojevalni valj 35 tvori oslojevalno prijemalo z oslojevalnim bobnom 33 samo takrat kadar je obloga 38 priležna k spodnjemu oslojevalnemu valju 35. Spodnje korito 34t, ki hrani zalogo LAB, je tvoijeno s površinami spodnjega merilnega valja 34 in spodnjega oslojevalnega valja 35 ter parom nasprotnih končnih sten (ki ni prikazan), ki so sprijete z žlebovi (ki niso prikazani) na konceh (ki niso oštevilčeni) kolutov 34 in 35. Ko se koluta 34 in 35 vrtita, tvori LAB material v spodnjem koritu 34t film na spodnjem oslojevalnem valju 35 za prenos na list ali polo, ki prehaja preko spodnjega oslojevalnega valja 35 na oblogo 38 oslojevalnega bobna 33.

Debelina LAB filma (ki ni prikazan) na spodnjem oslojevalnem valju 35 in s tem množina sloja LAB na listu oz. poli, je odvisna od viskoznosti LAB ter kontaktnega pritiska med spodnjim merilnim valjem 34 in spodnjim oslojevalnim valjem 35. Za dano vrednost LAB se da debelino sloja LAB na listu oz. poli nastaviti s premikanjem spodnjega merilnega valja 34 z ozirom na spodnji oslojevalni valj 35 ter z nastavitvijo rotacijske hitrosti merilnega valja 34.

Z ozirom na Sliko 10 oskrbujemo spodnje korito 34t z LAB s stransko ravrščenimi spodnjimi šobami 45, ki sprejemajo LAB iz preskrbovalnega rezervoarja 46 s pomočjo črpalke 47. Spodnje korito 34t ima tudi prelivne iztoke 48 skozi katere se vrača prebitni LAB v preskrbovalni rezervoar 46 za LAB.

Listi oz. pole so opcijsko vnaprej tiskani s sporočili. Da bi bila sporočila predstavljena na čelni površini oz. ploskvi listov v blokih (ki niso prikazani), morajo biti sporočila tiskana na glavni površini listov oz. pol, ki so oslojeni z LAB. Torej bodo v primeru, da so vnaprej potiskani listi ali pole oslojeni v stopnji 3 za obojestransko oslojenje, tiskana sporočila pokrita z LAB, nanešenim na list oz. polo z nižjim oslojevalnim sistemom 17. Na ta način služi LAB za zaščito tiskovine, zlasti pred njeno odstranitvijo z lepilom, oslojenim na neposredno predhodni listič v skladanici. Taka zaščita, ki jo nudi oslojenje z LAB, omogoča uporabo močnejših lepil na blokih iz predhodno potiskanih listov. Seveda pa je možno nanašati tiskana sporočila na liste tudi po izhodu listov iz stopnje 3 za obojestransko oslojevanje z uporabo običajnih tiskarskih tehnik.

Strgalo (Sitova letev) za liste oz. pole

Strgala za liste oz pole (ki niso prikazana) se nahajajo v smeri navzdol tako glede na vrhnji oslojevalni valj 32 in spodnji oslojevalni valj 35 kot tudi glede na oslojevalni boben 33, da zagotovimo, da se listi oz. pole ne ovijajo okoli valjev 32, 35 ali bobna 33 temveč izhajajo iz stopnje 3 za obojestransko oslojevanje in napredujejo proti stopnji 4 za razmik listov oz. pol.

Alternativno, kot je prikazano na Sliki 12, pa bi pri stopnji 3 za obojestransko oslojevanje lahko nanašali osnovni sloj in LAB zaporedno namesto istočasno. Tako na primer je odstranjen oslojevalni boben 33 in zgornji oslojevalni sistem 16 v položaju v smeri navzgor glede na spodnji oslojevalni sistem 17. Vsak izmed zgornjih oslojevalnih valjev in spodnji oslojevalni valj 35 sta opremljena s protitlačnim valjem 32c oz. 35c. Vendar pa taka alternativna metoda ne nudi ugodnosti, ki so v zvezi s tukaj opisanim postopkom istočasnega oslojevanja. Omeniti je treba, da alternativna izvedba, ki je prikazana na Sliki 12, prikazuje tudi oskrbovalna korita 3 lt in 34t za dovajanje materiala za osnovni sloj in LAB materiala v zgornji merilni valj 31 oz. spodnji merilni valj 34.

Obloga in oporna pola.

Obloga 38 na oslojevalnem bobnu 33 je lahko narejena iz vsakega primernega tipa materiala. Prednostni materiali so razni elastomemi materiali, kot so naravne in sintetične gume. Obloga 38 je pritrjena z lepilom (ki ni prikazano) na oporni poli 38a, ki je ovita okoli ter snemno pritrjena na oslojevalnem bobnu 33. Primerni materiali za uporabo kot oporna pola 38a vključujejo razne prožne umetne oz. sintetične snovi kot Mylar™ (reg. blagovna znamka). Obloga 38 je lahko pritrjena na oporno polo 38a z neoprenskim lepilom, ki je na voljo pod komercialno oznako 1236 ™ (reg. blagovna znamka) dobavitelja Minnesota Mining Manufacturing Company, St. Paul, Minnesota, ZDA. Oporna pola 38a se razprostira prednostno okoli celotnega oboda oslojevalnega bobna 33, pri čemer konci (ki niso oštevilčeni) oporne pole 38a segajo navzdol v žleb 36 tvoijen na oslojevalnem bobnu 33. Oporna pola 38a je lahko snemno pritijena na oslojevalni boben z vsakim primernim pripomočkom, kot so sorniki ali strojni vijaki (ki niso prikazani). Na ta način je obloga 38, ki je obrabljiv element, zanesljivo pritrjena na oslojevalni boben 33, vendar se da zlahka odstraniti z oslojevalnega bobna 33 in po potrebi nadomestiti.

Če je potrebno, daje obloga 38 prilepljena na oporno polo 38a medtem ko je oporna pola 38a plosko razprostrta, prednostno uporabimo prožno lepilo za pritrditev obloge 38 na oporno polo 38a. Očitno je prožnost lepila manj pomembna, kadar je obloga 38 pritrjena na oporno polo 38a šele po prilagoditvi oporne pole 38a obliki oslojevalnega bobna 33. Za pritrditev obloge 38 na oporno polo 38a lahko uporabimo vsako primemo lepilo, pod pogojem, da je lepilo dovolj močno, da prepreči odmik oz. dvig vogalov obloge 38 od oporne pole 38a med življenjsko dobo obloge 38.

Obloga 38 je lahko narejena iz Cyrell™ (reg. blagovna znamka), poliuretanski material dobavitelja E. I. DuPont de Nemours, Wilmington, Delavvare, ZDA.

Material za osnovni premaz (»Primer«)

To je lahko na primer vodna raztopina organskega vezivnega sredstva ali zdrobljenega oz. plavljenega mineralnega pigmenta. Bolj specifično je material za osnovni premaz lahko dobljen s pomešanjem približno 3 do 7 mas. % vezivnega sredstva MOWIOL™ (reg. blagovna znamka), dobavitelja Hoechst AG, Frankfurt/Main, Nemčija, in približno 3 do 8 mas. % pigmenta AEROSIL™ (reg. blagovna znamka), dobavitelja Degussa AG, Frankfurt/Main, Nemčija, v vodi.

Značilna masa osnovnega premaza za oslojevanje listov oz. pol je okoli 0.5 g/m do okoli 12.0 g/m². Oslojevalni masi osnovnega premaza ter LAB sta prednostno uskladeni tako, da se obe glavni površini vsakega lista oz. pole sušita s približno enako hitrostjo in tako zmanjšata gubanje in vihanje, kije običajno povezano s sušenjem mokrih listov oz. pol.

Apreturno kleiilo z majhno adhezivnostjo fLAB= Low Adhesion Backsize))

LAB lahko izberemo iz raznovrstnih primernih materialov, ki vključujejo akrilatne kopolimere, silikone, uretane in fluoropolimere, vendar pa niso omejeni nanje. Tako na primer je LAB lahko izbran izmed vodnih LAB raztopin opisanih v EP-A-0618509. Drugi LAB materiali, ki jih uporabimo, vključujejo tiste, ki so opisani v US patentih Št. 5,202,190 in 5,032,460. Značilna masa za oslojevanje LAB na liste oz. pole je okoli 0.5 do okoli 12.0 g/m². Ponovno sta oslojevalni masi osnovnega premaza ter LAB prednostno uskladeni, tako, da se obe glavni površini vsakega lista oziroma pole sušita pri približno enaki hitrosti in s tem zmanjšamo gubanje in zvijanje, ki sta običajno povezana s sušenjem mokrih listov oz. pol.

STOPNJA ZA RAZMIK LISTOV OZ. POL

Kot je prikazano na Sliki 1 in podrobneje na Slikah 8 in 9, vstopajo listi oz. pole po izhodu iz stopnje 3 za obojestransko oslojevanje v stopnjo 4 za razmik listov oz. pol, v kateri je spojna enota 50 nameščena tako, da zgrabi obojestransko oslojene liste oz. pole, ko se pojavljajo iz oslojevalnega prijemala, in jih odlaga na drugem transporterju 51, ki je prikazan na Sliki 8. Spojna enota 50 je običajna enota, ki vključuje spenjalnik 52, ki ga nosi neskončna veriga 53. Gibanje verige 53 je sinhronizirano z vrtenjem oslojevalnega bobna 33 tako, da je spenjalnik 52 v takem položaju, da sprejema vsak obojestransko oslojen list oz. polo ko le-ta zapušča oslojevalno prijemalo.

Z ozirom na Sliko 8 je pihalo 54 v položaju pod potjo listov v bližini izstopne strani oslojevalnega prijemala, da nudi zračno blazino za oporo listom oz. polam, ko jih spenjalnik 52 nosi proti drugemu transporterju 51. Pihalo 54 vključuje grelec (ki ni prikazan) s katerim se delno suši LAB oslojenje na spodnji strani lista oz. pole, preden se le-ta odloži na drugi transporter 51. To zmanjša težnjo obojestransko oslojenih listov oz. pol, da se prilepijo na drugi transporter 51.

Drugi transporter 51 teče pri nižji hitrosti kot veriga 53 spenjalne enote 50. To povzroči, da vodili del roba vsakega lista oz. pole, ki se odloži na drugem transporterju 51, prekrije vlečeni del roba predhodnega lista oz. pole 22 in tvori psevdo-zvitek prekrivajočih se listov oz. pol. Značilno, vendar ne bistveno, je obseg prekrivanja med okoli 1 in 2 cm. Alternativno lahko teče drugi transporter 51 pri v bistvu enaki hitrosti kot veriga 53 spojne enote 50. To vzdržuje režo med listi oz. polami, odloženimi na drugem transporterju 51. Taka razporeditev listov oz. pol omogoča posamično sušenje listov oz. pol v stopnji 5 za sušenje, s čimer se izognemo posledicam povzročenim s sušenjem delno prekrivajočih se listov ali pol.

Drugi transporter 51 je prednostno vakuumski transporter, ki je povezan z izvorom 55 podtlaka. Sesalni učinek, ustvarjen z izvorom 55, podtlaka vzdržuje liste oz. pole v položaju na drugem transporterju 51 za vzdrževanje potrebnega medsebojno prekrivnega razmerja med listi oz. polami.

Enojna enota, ki združuje stopnjo 3 za obojestransko oslojenje ter stopnjo 4 za razmik listov oz. pol, je komercialno dostopna pri Billhofer Maschinenfabrik GmbH, Niimberg, Nemčija, pod oznako Gulla Speed GS GS 8000™.

SISTEM ZA OBRNITEV SMERI PREKRIVANJA

Kot je prikazano na Sliki 13, so listi oz. pole na drugem transporterju 51 prenešeni v tretji transporter 56 za transport skozi sušilnik 5. Med drugim transporterjem 51 in tretjim transporterjem 56 je predviden sistem (ki ni oštevilčen) za obmitev položaja prekrivanja listov oz. pol, kadar so postali prekriti v stopnji 4 za razmik listov oz. pol. Sistem vključuje (i) zračni nož 60 v položaju pod potjo listov in med drugim transporterjem 51 ter tretjim transporterjem 56 za dvig prekrivajočih se delov robov listov oz. pol, medtem ko prehajajo nad zračnim nožem 60, in (ii) stacionaren vakuumski cilinder 61 v položaju nad potjo listov in nekoliko navzdol od zračnega noža 60, za pritegnitev in začasno zadrževanje povratka dvignjenega vlečenega dela roba lista oz. pole. Sistem tako povzroči vrnitev vodilnega dela roba vsakega lista oz. pole na pot lista, preden se povrne del vlečenega roba predhodnega lista oz. pole 22, tako, da obme prekrivajočo se zvezo vsakokratnega kompleta prekrivajočih se listov oz. pol.

Vakuumski cilinder 61 ima zaprta konca 62 in več odprtin 63 skozi tisti del površine vakuumskega cilindra (neoštevilčene), ki je usmerjena proti zračnemu nožu 60. Ostanek vakuumskega cilindra 61 je zaprt. Odprtine 63 so povezane z votlo notranjostjo (ki ni prikazana) vakuumskega cilindra 61 in votla notranjost je z vodom 67 povezana z vakuumsko črpalko 66.

Vakuumski cilinder 61 ima lahko prikladno premer okoli 15 cm, s tremi vrstami odprtin 63, ki so razmaknjene po 30 mm. Odprtine 63 imajo lahko prikladno premer 6 mm, pri čemer so posamezne odprtine 63 v vsaki vrsti medsebojno razmaknjene za 30 mm.

Ker sesalna sila, ki jo izvaja vakuumski cilinder 61, ne vpliva na liste oz. pole medtem ko so v ravnini listov oz. pol, lahko vakuum izvajamo konstantno. Izvajati je potrebno dovolj visok vakuum, da zagotovimo privlek in zadržanje vlečenega roba lista oz. pole v dvignjenem stanju z zračnim nožem 60, ne da bi to motilo kontinuirno napredovanje lista oz. pole na tretjem transporterju 56.

Opcijsko se da namestiti odklonsko ploščo 68 nad vakuumskim cilindrom 61 in zračnim nožem 60, kot je prikazano na Sliki 13, za usmerjanje zračnega curka, ki izhaja iz zračnega noža 60, proti vakuumskem cilindru 61.

Lahko uporabimo tudi druge sisteme za obmitev prekrivanja zaporedja prekrivajočih še listov oz. pol, kot je na primer zračni nož 60 sam ali mehanska razporeditev, ki je podobna tisti, ki je vpisana v GB-A2 166 717. Vendar pa taki sistemi ne bi nudili take učinkovitosti in zanesljivosti, kot sistem opisan v predmetnem izumu.

SUŠILNIK (STOPNJA ZA SUŠENJE)

Če se povrnemo na Sliko 1, vidimo, daje psevdo-zvitek prekrivajočih se listov oz. pol transportiran s tretjim transporterjem 56 iz stopnje 4 za razmik listov oz. pol in skozi sušilnik 5, kjer odstranimo vlago iz osnovnega ter LAB oslojenja na listih oz. polah. Prekrivajoče se liste premikamo kontinuirno skozi sušilnik 5 s tretjim transporterjem 56 ter jih sušimo s tako hitrostjo, da omilimo oz. izničimo tveganje zvijanja listov, ne da bi prekomerno upočasnili hitrost linije ali terjali prekomerno velik sušilnik 5.

Sušilnik 5 uporablja prednostno radio-frekvenčen sušilnik za sušenje osnovnega in LAB oslojenja. Primeren sušilnik je model št. SP 890 GF”C”-AG, dobavitelja Proctor Strayfield Ltd., Berkshire, England, GB, ki je bil prirejen tako, da ustreza temu specifičnemu sistemu. Uporaba radio-frekvenčnega sušilnika je prednostna, vendar nebistvena. Prekrivajoče se liste oz. pole bi namesto tega lahko sušili z uporabo grelnih sistemov z infrardečimi žarki ali prisiljeno cirkulacijo zraka. Alternativno bi bil lahko ogrevan tretji transporter 56. Vendar pa je radio-frekvenčni sušilnik prednosten iz številnih razlogov, vključno njegovo enostavnost, nizko porabo energije, zmanjšano kopičenje toplote, itd.

Sušilnik 5 je opremljen s kontrolno enoto (ki ni prikazana) za avtomatsko nastavitev moči sušilnika v skladu z linijsko hitrostjo sistema. Primerna kontrolna enota je na voljo pri Siemensu pod oznako PLC 55 95U. Kontrolna enota je lahko povezana s centralno elektronsko kontrolno enoto (ki ni prikazana) za celotni sistem, z namenom, da oddajamo in sprejemamo informacijo, kije potrebna za pravilno krmiljenje in kontroliranje sistema. Čeprav je prednostno obrniti smer prekrivanja, preden listi oz. pole vstopajo v sušilnik 5, da zmanjšamo možnost, da bi bili listi oz. pole dvignjeni s tretjega transporterja 56, je možno obrniti smer prekrivanja po tem, ko so listi že osušeni, z namestitivijo stopnje 4 za razmik listov oz. pol v smeri navzdol od sušilnika 5, kot je prikazano na Sliki 3.

STOPNJA ZA VODENJE LISTOV OZ. POL

Kot je prikazano na Sliki 1, prenesemo .osušene in oslojene liste oz. pole iz tretjega transporterja 56 v stopnjo 6 za vodenje listov oz pol, v kateri so listi ob strani registrirani in poravnani drug z drugim in tako pripravljeni za napredovanje skozi stopnjo 7 za prenos lepila.

STOPNJA ZA PREKRIVANJE LISTOV OZ. POL

Kot je prikazano na Sliki 3, je pri posamičnem vodenju listov skozi sušilnik 5 nameščena stopnja 8 za prekrivanje listov med sušilnikom 5 ter stopnjo 7 za prenos lepila, za prekrivanje listov oz. pol, preden vstopajo v stopnjo 7 za prenos lepila. Stopnja 8 za prenos lepila obsega par vnosnih kolutov 110, ki prevzamejo liste oz. pole izstopajoče iz sušilnika 5 ter vodijo liste oz. pole med parom pogonskih valjev 111. Pogonski valji 111 transportirajo liste oz. pole v vzvod 112. Vzvod 112 niha med prvim položajem, kot je prikazano na Sliki 3, kjer vzvod 112 sega v pot listov in ustavi napredovanje vsakega lista oz. pole, ki pride v stik z vzvodom 112, in drugim položajem, kjer je vzvod 112 v položaju pod potjo listov in dopušča napredovanje vsakemu nakopičenemu listu oz. poli v smeri proti stopnji 7 za prenos lepila.

Pogonski valjilll lahko nihajo med odprtim položajem ter zaprtim položajem kot odgovor na položaj vzvoda 112. Pogonski valji 111 se odprejo, kadar je vzvod 112 obrnjen v prvo lego, tako, da bo list oz. pola, ki izhaja iz vnosnih valjev 110, prosto prehajal med pogonskimi valji 111 in bo začasno ustavljen pri vzvodu 112. Ko vzvod 112 zaniha v drugi položaj pod potjo listov, se pogonski valji 111 zaprejo in tvorijo linijo stiska, ki vrže list oz. polo, ki sloni na pogonskih valjih 111, proti izhodnim valjem 113. Ko list oz. polo prevzamejo izhodni valji 113, se vzvod 112 povrne v prvi položaj in pogonski valji 111 se odprejo, da omogočijo sledečemu listu oz. poli 23 iz vstopnih valjev 110 prehod skozi vzvod 112, dokler sledeči list oz. pola 23 ne udari ob vzvod 112.

Kot je prikazano na Sliki 3, se vzvod 112 povrne v prvi položaj medtem, ko je del predhodnega lista oz. pole 22 še vedno v položaju nad vzvodom 112, tako, da vzvod 112 dvigne s poti listov vlečeni del roba predhodnega lista oz. pole 22. Vzvod 112 nato zaniha v drugi položaj in pogonski koluti 111 se zaprejo, med tem ko je vlečeni del roba predhodnega lista oz. pole 22 še vedno nad vzvodom 112, tako, da bo vlečeni del roba predhodnega lista oz. pole 22 prekril vodilni del roba sledečega lista oz. pole 23. Značilno zadošča prekrivanje med okoli 1 in 2 cm za zagotovitev, da bo popoln psevdo-zvitek prekrivajočih se listov oz. pol transportiran v stopnjo 7 za prenos lepila.

Upoštevati je treba, da specifična stopnja 8 za prekrivanje listov oz. pol, ki jo tukaj opisujemo za proizvodnjo psevdo-zvitka listov oz. pol, ni bistvena značilnost celotnega sistema in da bi lahko uporabili katerikoli drugačen mehanizem, ki bi bil sposoben za tvorbo enake, prekrivajoče se razporeditve listov oz. pol.

STOPNJA ZA PRENOS LEPILA

Registrirani prekrivajoči se listi oz. pole prehajajo skozi stopnjo 70 za prenos, kjer pridejo v stik z neskončnim prenosnim trakom 71, na katerega smo predhodno nanesli oslojenje z lepilom (ki ni prikazano) v obliki številnih trakov 236, ki se raztezajo longitudinalno vzdolž prenosnega traku 71.

Prenosni trak

Prenosni trak 71 je navit okoli vrste napenjalnih kolutov 72, od katerih je najmanj eden pogonski, tako, da prenosni trak 71 napreduje v smeri puščice 73 in v smeri poteka postopka 100 skozi mesto 70 prenosa. Prenosni trak 71 napreduje z enako hitrostjo kot prekrivajoči se listi oz. pole ter prehaja (i) skozi oslojevalni sistem 74, (ii) sušilnik 75 za lepilo ter (iii) mesto 70 prenosa.

Prenosni trak 71 je lahko izdelan iz raznovrstnih materialov, ki vključujejo razne kovine in umetne oz. sinstetične snovi, prekrite s silikonsko gumo. Prenosni trak 71 je prednostno narejen iz materiala prepustnega za radio-frekvenco, tako, da lahko uporabimo radio-frekvenčni sušilnik 75 za lepilo. Kot ga tukaj uporabljamo, pomeni izraz »prepusten za radio-frekvenco«, da material ne reagira v omembe vredni meri z radioffekvenčnimi žarki, tako, da žarčenje prehaja skozi material brez omembe vrednega ustvarjanja toplote ali hlapenja materiala. Primeren prenosni trak 71, ki je prepusten za radio-frekvenco, obsega približno 0.1 mm debel sloj 22a iz tkanine iz steklenih vlaken, prevlečen na obeh glavnih površinah s približno 0.15 mm debelim slojem (kožico) silikonske gume.

Ena izmed izvedb prenosnega traku 71 je v preseku prikazana na Sliki 27. Pri tej izvedbi vključuje prenosni trak 71 osnovni sloj 220a, ki obsega 0.01 cm debel trak iz tkanine iz steklenih vlaken, ki je komercialno na voljo pri J.P. Števen, North Carolina, USA. Osnovni sloj 220a je oslojen na sprednjih 220b ter zadnjih 220c glavnih površinah z 0,008 cm debelim ločilnim slojem 220d oziroma 220e. Skrajne zunanje površine 220h in 220i ločilnih slojev 220d in 220e tvorijo površino, ki sprejema lepilo iz koluta 77 z gravuro ter prenese lepilo na prekrivajoče se liste oz. pole na mestu 70 prenosa. Kombinacija osnovnega sloja 220a in ločilnih slojev 220d in 220e daje prenosni trak 71 s celotno debelino približno 0.025 cm. Primeren material za uporabo pri tvorbi ločilnih slojev 220d in 222e je disperzija raztopine silikonske gume, ki je na voljo pri Silicon Products Division General Electric Co., Waterford, New York, USA, pod oznako G.E. SE-100. Raztopina vsebuje 6 mas. % trdne snovi z 78 % raztopino benzoil peroksida v vodi kot katalizatorjem..

Ločilni sloji 220d in 220e so lahko tvoijeni z nanašanjem s pomočjo posnemalnih nožev želenega materiala po osnovnem sloju 220a ter sušeni v peči pri 182°C pri hitrosti 55 m/uro. Ločilni sloji 220 d in 220e olajšajo ločevanje lepila od prenosnega traku 71 na prekrivajoče se liste oz. pole na mestu 70 prenosa.

Skrajne zunanje površine 220h in 220i ločilnih slojev 220d in 220e so lahko gladke ali teksturirane, vendar so prednostno teksturirane ali nagubane, z namenom, da nadalje olajšajo ločevanje lepila od prenosnega traku 71 na prekrivajoče se liste oz. pole. Najbolj prednostno so zunanje površine 220h in 220i teksturirane z vzorcem zarez oz. vdolbin, ki povzroče komplementaren vzorec v lepilnih trakovih 236 prenešenih iz prenosnega traku 71 na prekrivajoče se liste papirja na mestu 70 prenosa.

Prednosten vzorec zarez je prikazan na Sliki 28. Vzorec na splošno obsega razporeditev zarez 220j, ki se tvorijo iz ustreznih zarez 220g v osnovnem sloju 220a. Zareze 220g v osnovnem sloju 220a se lahko tvorijo med postopkom tkanja sloja iz steklenih vlaken. Alternativno pa je vzorec 220g v osnovnem sloju 220a lahko vtisnjen ali kako drugače narejen na skrajnih zunanjih površinah 220b in 220i ločilnih slojev 220d in 220e.

Zareze 220j na skrajni zunanji površini ločilnih slojev 220d in 220e imajo (i) prednostno širino okoli 40 do 200 pm, bolj prednostno širino približno 100 pm in (ii) prednostno globino okoli 50 do 100 pm. Zareze 220j so prednostno v medsebojnem razmiku 10 do 30 pm v pravilni razporeditvi. Taki vzorci na skrajnih zunanjih površinah 220h in 220i ločilnih slojev 220d in 220e so posebno koristni pri nanašanju lepila z mikrokapsulami (mikrokroglicami) občutljivimi na pritisk. Mislimo, da lepila z mikrokapsulami rada »tečejo« iz skrajnih zunanjih površin 220h in 220i ločilnih slojev 220d in 220e, medtem ko mikrokapsule v lepilnem sestavku rade gravitirajo proti vsaki izmed zarez 220j in se tam zadržijo. Kot posledica tega težijo lepila, ki so prenešena na prekrivajoče se liste oz. pole, k ohranitvi površinskega vzorca prikazanega na Sliki 28, s posledično enakomerno porazdelitvijo mikrokapsul in izboljšano adhezijo.

Prednostno je, da sta sprednji ločilni sloj 220d ter zadnji ločilni sloj 220e enako debela in z enako velikostjo, obliko in vzorcem zarez 220j, tako, da lepilo lahko nanesemo bodisi na skrajno čelno površino 220h ali skrajno zadnjo (hrbtno) površino 220i prenosnega traku 71, kot je potrebno za podaljšanje življenjske dobe prenosnega traku 71 brez spremembe značilnosti lepilnih trakov 236, ki so preneseni na prekrivajoče se liste na mestu 70 prenosa. Seveda pa lahko po želji uporabimo prenosni trak 71 z ločilnim slojem 220d ali 220e na eni sami glavni površini 220b ali 220c.

Če uporabljamo kolut 77 z gravuro za nanašanje lepilnih trakov 236 na prenosni trak 71 kot je zgoraj opisano, pa vzorec gravure nadalje vpliva na vzorec lepilnih trakov 236. Zato je potrebno izbrati tako vzorec na kolutu 77 z gravuro kot tudi na prenosnem traku 71 tako, da izboljšamo enakomerno porazdelitev mikrokapsul v lepilnem traku 236 nanesenem na liste oz. pole.

Alternativno lahko uporabimo druge razporeditve, vključno na primer cilindričen boben (ki ni prikazan) v stiku s kolutom 77 z gravuro in s potjo listov. Torej je treba razumeti, da bomo vmesni nosilec sicer v nadaljevanju navajali kot prenosni trak 71, vendar predmetni izum ni omejen nanj.

Prenosni osloievalni sistem za lepilo

Oslojevalni sistem 74 za lepilo nanaša vsaj en podolgovat trak 236 na pritisk občutljivega lepila na prenosno površino 76 prenosnega traku 71. Oslojevalni sistem 74 za lepilo ima lahko številne prikladne oslojevalne priprave, vključno na primer protismemo vrtljiv kolut 77 z gravurami, kot je prikazan na Sliki 15, ali oslojevalno matrico 242, kot je prikazana na Slikah 25 in 26.

Kolut z gravuro

Kolut 77 z gravuro je v stiku s prenosnim trakom 71 praktično po celotni širini (kar ni prikazano) traku 71. Kolut 77 z gravuro vključuje najmanj en obroč 77r z gravuro, ki ga tvori več celic ali votlin 230, ki segajo okoli celotnega obsega koluta 77 z gravurami, na želeni lokaciji lepilnega traku 236 na prenosnem traku 71.

Če se kolut 77 z gravuro vrti v enaki smeri kot prenosni trak 71, označujemo postopek v

prenosa lepila kot direkten postopek oslojevanja s pomočjo gravure. Ce pa se kolut 77 z gravuro vrti v obratni rotacijski smeri kot prenosni trak 71, označujemo postopek prenosa lepila kot protismemi postopek oslojevanja z gravuro. Čeprav lahko uporabimo pri predmetnem izumu katerokoli izmed obeh razporeditev, pa prikazani in opisani postopek v predmetnem opisu bazira na protismemem postopku s pomočjo gravure - če ni drugače določeno. Značilno se kolut 77 s gravuro vrti v isti smeri in s približno enako hitrostjo kot prenosni trak 71, tako, da sistem 74 za oslojevanje z lepilom učinkuje kot protismemi postopek s pomočjo gravur.

Slika 22 prikazuje tri obroče 77r z gravuro, z nanosom treh vzdolžnih lepilnih trakov 236 na prenosni trak 71. Povečan naris površine obročev 77r z gravuro, ki kaže posamezne celice 230 na obročih 77r z gravurami, je prikazan na Sliki 24. Kot je možno videti, ima vsaka celica 230 na splošno obliko obrnjene prisekane piramide. Značilno je okoli štiriindvajset vzorčnih linij 230A celic 230 na 1 cm dolžine obroča 77r z gravuro. Specifičen vzorec gravure, ki je prikazan na Sliki 24, ni bistven in se ga da po želji spreminjati, da variiramo porazdelitev lepila v okviru lepilnih trakov 236. Alternativno pa v odvisnosti od nameravane uporabe z lepilom oslojenih listov oz. pol, nanašamo lepilo s prenosnim oslojevanjem po celotni širini prenosnega traku 71, raje kot v posameznih progah 236.

Kad 80 z lepilom je v položaju neposredno pod kolutom 77 z gravuro za dovajanje lepila na površino merilnega valja 81, ki nato prenese lepilo na obratno rotirajoči kolut 77 z gravuro. Lepilo dovajamo v kad 80 za lepilo iz rezervoarja 79 za preskrbo z lepilom s črpalko 78. Alternativno pa lahko merilni valj 81 tudi odstranimo in namestimo kolut 77 z gravuro v neposrednem stiku z lepilom v kadi 80 za lepilo.

Eden ali več posnemalnih nožev 82 sega v površino koluta 77 z gravuro, da odstranimo vse prebitno lepilo iz koluta 77 z gravuro in zagotovimo, daje edino lepilo, ki se nahaja v kolutu 77 z gravuro tisto, ki ga vsebuje(jo) eden ali več obroč(i) 77r z gravuro. To zagotavlja, da se bo lepilo nanašalo na prenosni trak 71 v obliki podolgastih trakov 236. Kadar uporabljamo protismemi oslojevalni postopek z gravuro, lahko izboljšamo enakomernost lepilnih trakov 236 nanešenih na prekrivajoče se liste oz. pole, ki niso oštevilčeni, z glajenjem sloja lepila nanesenega na obroče 77r z gravuro, preden prenesemo lepilo na prenosni trak 71. Kot je prikazano na Slikali 22 in 23, lahko lepilni sloj na kolutu 77 z gravuro zgladimo z gladilnimi trakovi 229, ki so nameščeni blizu koluta 77 z gravuro, da spravimo lepilo nanešeno na obroče 77r z gravuro med prenosom lepila na kolut 77 z gravuro, iz merilnega koluta 81 na prenosni trak 71. Gladilne trakove 229 lahko zasukamo glede na kolut 77 z gravuro, da spravimo lepilo, nanešeno na obroče 77r z gravuro, preden je lepilo preneseno na prenosni trak 71. Gladilni trakovi 229 so prednostno narejeni iz prožnega polimernega materiala in najbolj specifično iz poliesterskega traku, kije debel približno 0.0011 cm.

Pri nekaterih uporabah lahko glajenje lepila, nanesenega na kolut 77 z gravuro pred nanosom lepila na prenosni trak 71, izboljša porazdelitev mikrokapsul, ki se nanašajo v prenesljivem lepilu z mikrokapsulami. Z drugimi besedami to pomeni, da kadar je zglajeno lepilo z mikrokapsulami nanešeno na prekrivajoče se liste oz. pole, je izboljšana enakomernost izpostavljene površine lepilnih trakov 236 z ugodnim učinkom, da pridobimo lepilne trakove 236, ki nudijo večjo kontrolo in enakomerno adhezijsko silo.

Oslojevalnik z matrico

Stopnja 7 za prenos lepila, ki je prikazana na Sliki 25, kaže uporabo oslojevalne matrice 242 za nanašanje na pritisk občutljivega lepila na prenosni trak 71. Vsaka oslojevalna matrica 242 ima matrično režo (ki ni prikazana), katera je usmerjena proti prenosnemu traku 71, skozi katero nanšamo lepilni trak 236 na prenosni trak 71. Kot je prikazano na Sliki 26, je več oslojevalnih matric 242 razmaknjenih po dolžini prenosnega traku 71 in v želenih položajih na lepilnih trakovih 236. Vsaka oslojevalna matrica 242 ima primeren vod 245 za preskrbo z lepilom in spremljajočo črpalko 246 ter filter 247, skozi katerega dovajamo lepilo v oslojevalno matrico 242 iz rezervoarja 248 za lepilo. Alternativno je lahko prisotna ena sama oslojevalna matrica 242 z deljeno režo za našanje lepila na več ločenih mestih po širini prenosnega traku 71.

Hitrost, s katero nanašamo lepilo na prenosni trak 71, zlahka nastavljamo s spreminjanjem hitrosti delovanja črpalk 246, ki sicer delujejo pod kontrolo centralne elektronske kontrolne enote, (ki ni prikazana), priprave, v odvisnosti od linijske hitrosti priprave.

Oslojevanje z matrico lepilnih trakov 236 poveča prožnost oslojevalnega postopka, ker omogoča hitro in enostavno nastavitev lokacije glav 242 oslojevalnih matric z ozirom na prenosni trak 71.

Alternativno - kot je prikazano na Sliki 19 - so prekrivajoči se listi oz. pole (ki niso oštevilčeni) lahko urejeni tako, da nudijo sorazmerno majhno dolžino površine izpostavljene z lepilom oslojenemu prenosnemu traku 71 in oslojevalnemu sistemu 74 za lepilo, v konfiguraciji in ureditvi za oslojevanje celotne dolžine in širine površine 76 prenosa. V tem primeru pa bo s predvidenjem znatnega prekrivanja med sosednima listoma oz. polama, kot je prikazano na Sliki 19, vsak list oz. pola oslojen z lepilom vzdolž ozkega obrobka 99, vzdolž samo enega robu lista oz. pole. Liste oz. pole lahko nato zložimo, da tvorimo blok, pri čemer so listi oz. pole sprijeti vzdolž obrobka 99 oslojenega z lepilom.

Sušilnik za levilo

Oslojenje z lepilom (ki ni prikazano) na prenosnem traku 71 je vsaj delno osušeno s sušilnikom 75 za lepilo. Tako na primer je vsebnost vlage v prikladnih vodnih lepilih običajno med okoli 50 in 80 mas. % pri nanašanju in prednostno sušena s sušilnikom 75 za lepilo na vsebnost vlage med okoli 0 m 50 mas. %. Prednostno bo pretežno vsa vlaga odstranjena med sušilnim procesom. Osušeno lepilo se bolje drži prekrivajočih se slojev oz. pol.

Sušilnik 75 za lepilo je prednostno radio-frekvenčni sušilnik, na primer specifično prirejena verzija modela št. SPW 12-73 proizvajalca Proctor Strayfield Ltd., Berkshire, England, GB, ki obratuje značilno pri okoli 27 MHz, ali alternativno pri okoli 30 MHz. Sušilnik 75 za lepilo je približno 2,5 m dolg v potovalni smeri prenosnega traku 71 ter ima izpuh (ki ni prikazan) skozi katerega se zrači notranjost sušilnika 75 za lepilo s pomočjo izpušnega ventilatorja 84.

Sušilnik 75 za lepilo je opremljen s kontrolno enoto (ki ni prikazana) za nastavitev moči sušilnika 75 za lepilo v skladu z linijsko hitrostjo oslojevalne priprave. Ta kontrolna enota je lahko na primer Siemens PLC 55-95U, ki je povezana s centralno elektronsko kontrolno enoto za celotno pripravo. Uporaba radio-frekvenčnega sušilnika 75 za lepilo omogoča sušenje lepila brez omembe vrednega ogrevanja prenosnega traku 71. To izključi nezaželeni prenos toplote od prenosnega traku 71 do oslojevalnega sistema 74 za lepilo, kjer bi težil h koagulaciji lepila, preden bi ga lahko nanesli na prenosni trak 71. Uporaba radio-frekvenčnega sušilnika 75 za lepilo nudi tudi prednost sorazmerne enostavnosti in nižje porabe energije. Nadalje stopnja 7 za prenos lepila ne tega nobenega dolgotrajnega predgrevanja in lepilo se zlahka loči od prenosnega traku 71 na prekrivajoče se liste pri mestu 70 za izvedbo prenosa.

Uporaba radio-frekvenčnega sušilnika 75 za lepilo je prednostna, ni pa bistvena. Lepilo bi lahko namesto tega sušili tudi z uporabo infrardečih grelnih sistemov ali takih s prisiljeno cirkulacijo zraka. Vendar pa iz številnih razlogov dajemo prednost radio-frekvenčnemu sušilniku, vključno zaradi njegove enostavnosti, nižje porabe energije, zmanjšanega kopičenja toplote itd. Poleg tega bi bilo treba v primeru, da bi sušilnik 75 za lepilo znatno ogreval prenosni trak 71, vgraditi hladilni sistem (ki ni prikazan) v stopnjo 7 za prenos lepila, z namenom, da bi hladili prenosni trak 71 za lepilo in s tem zmanjšali tveganje koagulacije lepila.

Sušilnik 75 za lepilo je opremljen s kontrolno enoto (ki ni prikazana) za avtomatsko nastavitev moči sušilnika 75 za lepilo v skladu z linijsko hitrostjo prenosnega traku 71. Primerna kontrolna enota je na voljo pri Siemensu pod oznako PLC 55 95U. Kontrolna enota pa je lahko povezana s centralno elektronsko kontrolno enoto za celotni sistem, z namenom, da oddaja in sprejema informacijo, ki je potrebna za pravilno krmiljenje in kontrolo obratovanja sistema.

Osušeno oslojenje lepila nato transportiramo na mesto 70 prenosa, kjer je lepilo preneseno s prenosnega traku 71 na prekrivajoče se liste oz. pole.

Mesto prenosa

Pogonski kolut 90 in prosti protitlačni kolut 91 tvorita prijemala 85 za izvedbo prenosa na mestu 70 prenosa. Z lepilom oslojeni prenosni trak 71 in zaporedje prekrivajočih se listov oz. pol prehajajo skozi prijemala 85 za izvedbo prenosa, kjer je osušeno lepilo na prenosnem traku 71 prenešeno na prvo glavno površino prekrivajočih se listov oz. pol, zaradi večje vezivne sile med lepilom in prekrivajočimi se listi oz. polami v primerjavi z vezivno silo med lepilom in prenosnim trakom 71.

Kot je prikazano na Sliki 16, je predviden prosti protitlačni valj 91 z številnimi stransko razmaknjenimi obodnimi žlebovi 92 ter številnimi prsti 93 nameščenimi tik v smeri navzdol glede na prosti protitlačni valj 91, ter segajoči v žlebove 92, s čimer je zagotovljeno, da prekrivajoči se listi oz. pole 86 nadaljujejo s potjo s prenosnim trakom 71 po tem, ko zapuste mesto 70 prenosa in se ne ovijajo okoli prostega protitlačnega valja 91.

Vakuumski trak

Kot je prikazano na Sliki 16, odstranimo prekrivajoče se liste oz. pole 86 od prenosnega traku 71, po tem, ko zapuste mesto prenosa 70, z vakuumskim trakom 95. Odstranitev prekrivajočih se listov oz. pol 86 iz prenosnega traku 71 je olajšana zaradi dejstva, da vlečeni del roba vsakega lista leži med vodilnim delom roba sledečega lista oz. pole 23 in prenosnim trakom 71. To olajša sproženje odstranjevalnega procesa, saj bo odstranitev vlečenega dela roba vsakega lista oz. pole inherentno povzročila povlečenje vodilnega dela roba sledečega lista oz. pole 23 od prenosnega traku 71.

Vakuumski trak 95 lahko izberemo izmed številnih tržno dostopnih tipov in stilov, kot je na primer sistem, ki je na voljo pri Honeycomb Systems Valmet S. a. r. 1., Mulhouse, France, ki kombinira kovinski trak, vlečen okoli in obdajajoč vakumski kolut pri vodilnem robu kovinskega traku. Dodaten valj 97 je predviden med pogonskim valjem 90 in skrajnim spodnjim (v smeri navzdol) napenjalnim valjem 72, da zagrabi v notranjost prenosnega traku 71 v smeri navzdol od čelnega konca (ki ni oštevilčen) vakuumskega traku 95. Dodatni valj 97 je nameščen z ozirom na pogonski valj 90 in napenjalni valj 72, ki je v smeri navzdol, tako, da se prenosni trak 71 odmakne pod kotom od čelnega konca vakuumskega traku 95 pod majhnim kotom okoli dve do tri stopinji navzgor v smeri toka od dodatnega valja 97, in zatem odmakne od vakuumskega traku 95 pod večjim kotom okoli petih stopinj. Bolj specifično naj bi se prenosni trak 71 odmaknil od vakuumskega traku 95 pod kotom okoli dve do tri stopinji v razdalji okoli 50 mm, da bi omogočil sesalni sili, ki jo izvaja vakuumski trak 95, pritegnjenje in odstranitev prekrivajočih se listov oz. pol od prenosnega traku 71, in zatem pod kotom okoli pet stopinj, da povečamo razdaljo med prenosnim trakom 71 ter listi oz. polami oslojenimi z lepilom. Dodatni valj 97 je prednostno gibljiv med prvim in drugim položajem, kar je na splošno označeno z zasučno linijo 97p, da omogoči nastavitev začetnega in končnega kota med prenosnim trakom 71 in vakuumskim trakom 95, kot je potrebno za izboljšanje obratovanja postopka v največji meri.

Z ozirom na Sliki 17 in 18 sloni vakuumski trak 95 na vakuumski posodi 94, ki je povezana z izvorom nizkega tlaka (ki ni prikazan). Vakuumska posoda 94 je porazdeljena na prednji prostor 94a ter zadnji prostor 94b, pri čemer je prednji prostor 94a povezan s prvim izvorom nizkega tlaka (ki ni prikazan) in zadnjim prostorom 94b, ki je povezan z drugim izvorom nizkega tlaka (ki ni prikazan). Prvi izvor nizkega tlaka potegne vakuum, ki je večji od vakuuma, ki ga potegne drugi izvor nizkega tlaka. Večji vakuum, ki ga potegne prednji prostor 94a, olajša odstranitev z lepilom oslojenih listov oz. pol od prenosnega traku 71, medtem ko listi oz. pole izhajajo iz mesta 70 prenosa. Da bi nadalje olajšali večji začetni sesalni učinek, kije potreben na vakuumskem traku 95, so odprtine 94x na vrhu (kar ni oštevilčeno) sprednjega prostora 94a večje od odprtin 94y, ki so v zadnjem prostoru 94 b.

Vakuumski trak 95 vključuje tudi več odprtin 98, tako, da bo zmanjšani tlak, izvajan na zadnjo stran (ki ni oštevilčena) vakuumskega traku 95, komuniciral skozi vrh vakumske posode 94 z vakuumskim trakom 95 in reagiral z vsakim listom oz. polo, ki se bo nahajal na zgornji površini vakuumskega traku 95. Znižani tlak, ki ga izvaja izvor nizkega tlaka skozi vakuumski trak 95, je sorazmerno močan po začetni dolžini (ki ni oštevilčena) vakuumskega traku 95 in nato zmanjšana po preostali dolžini traku 95. Začetni vakuum mora biti zadosten za odlepljenje prekrivajočih se listov oz. pol ter spremljajočih lepilnih trakov od prenosnega traku 71 brez poškodovanja listov oz. pol. Ko se enkrat prekrivajoči se listi oz. pole ter spremljajoče lepilo odlepijo od prenosnega traku 71, je potreben samo tak vakuum, da vzdržujemo odlepljene liste oz. pole na vakuumskem traku 95. Čeprav so nivoji sprejemljivega in optimalno zmanjšanega tlaka odvisni od številnih faktorjev, vključno specifičnega tipa nanašanega lepila in značilnosti materiala oslojevanih listov oz. pol, bo na splošno sprejemljiv začeten zmanjšan pritisk v območju od 3430 do 5390 Pa (350 do 550 mm H₂O), značilno 3920 Pa (400 mm H₂O), pri čemer je v preostanku poteka postopka na splošno sprejemljiv znižan tlak v območju 1470 do 1960 Pa (150 do 200 mm H₂O).

Vakuumski trak 95 je lahko v konfiguraciji kot en sam trak, ki pokriva celotno širino vakuumske posode 94, ali več ožjih trakov, ki so priležno nameščeni preko širine vakuumske posode 94.

Ko so enkrat sneti z vakuumske posode 95, lahko liste oz. pole zložimo in prirežemo, da oblikujemo bloke oz. notese iz prenesljivih listov oz. pol, na primer tistih, ki so na voljo pod oznako Post-It® (reg. blagovna znamka) proizvajalca Minnesota Mining and Manufacturing Company, St. Paul, Minnesota, USA. Specifičen sistem za odstranjevanje listov oz. pol, ki ga tukaj opisujemo in prikazujemo na Slikah 15 in 16, ni bistven in ga lahko zamenjamo z drugimi primernimi sistemi, kot so (i) mehanska prijemala (ki niso prikazana), (ii) vakuumski valj 239 za odlepljenje prekrivajočih se listov oz. pol od prenosnega traku 71 v kombinaciji z ločenim standardnim transporterjem 96 za transport odlepljenih listov oz. pol na želeno mesto, kot je prikazano na Slikah 21 in 25, ali (iii) vakuumski valj 239 v kombinaciji z ločenim vakuumskim trakom 95. Vendar pa taki drugačni sistemi ne bi nudili prednosti, ki so povezane s sistemom, ki ga tukaj opisujemo in ponazarjamo na Slikah 15 in 16.

Tukaj opisane sisteme za odstranjevanje listov oz. pol bi lahko uporabili tudi z drugimi pripravami za oslojevanje listov oz. pol razen tukaj opisane specifične priprave.

Lepilo

Lepilo je lahko v bistvu kakršno koli na pritisk občutljivo lepilo. Pri proizvodnji prenesljivih listov s sporočili, kot so na primer Post-It® (reg. blagovna znamka) listi, je lepilo prednostno tako z na pritisk občutljivimi mikrokapsulami, ki omogoča prenos, kot je na primer opisano v US patentih št.: 5,045,569; 4,495,318; 4,166,152; 3,857,731; 3,691,140, ponovno izdan 24,906 ter Evropski patentni objavi 439,941. Druga primerna lepila vključujejo v stroki znane materiale, ki tvorijo film, vključno tiste, ki vsebujejo organska topila.

STOPNJA ZA SHRANJEVANJE LISTOV OZ. POL

Kot je prikazano na Sliki 5, transportiramo z lepilom oslojene liste oz. pole (ki niso oštevilčeni), ki zapuščajo stopnjo 7 za prenos lepila, v stopnjo 9 za shranjevanje listov oz.

pol, kjer z lepilom oslojene liste oz. pole shranimo v skladanici 140 in jih pripravimo za narezanje v bloke lističev želenega formata in oblike.

DRUGA STOPNJA ZA VSTAVLJANJE LISTOV OZ. POL (DRUGI

VSTAVLJALNIK)

Kot je prikazano na Sliki 5, je drugi vstavljalnik 150 listov oz. pol lahko v položaju med stopnjo 7 za oslojevanje z lepilom ter stopnjo 9 za shranjevanje listov oz. pol, za periodično vstavljanje listov oz. pol, kot so na primer zadnji listi oz. pole, na pot napredovanja papirja tik pred shranjevanjem listov oz. pol.

LISTI OZ. POLE v

Čeprav smo pripravo opisali v zvezi z oslojevanjem listov papirja, pa je priprava sposobna za oslojevanje listov oz. pol narejenih iz drugih materialov, kot so na primer polimerni filmi in kovinske folije.

Po želji lahko uporabimo papirje različnih formatov, mas in teksture. Tako na primer je opisana priprava zlahka prilagodljiva za rokovanje papirja formata A2 in A4. Podobno je priprava primerna za rokovanje listov oz. pol s sorazmerno veliko maso (na primer 90 g/m ) kot tudi listov oz. pol z majhno maso (na primer 70 g/m ).

Obratovanje

STOPNJA ZA UVAJANJE LISTOV OZ. POL (PODAJALNIK)

Sesalna glava 12 dvigne zadnji rob (ki ni oštevilčen) vrhnjega lista oz. pole, ki ni oštevilčen) iz skladanice 11 in pomakne dvignjeni list oz. polo naprej. Gibanje dvignjenega lista oz. pole je podprto z zračnim curkom iz brizgalne šobe 12 a. Dvignjeni list oz. polo nato prevzameta parna dovajalna valja 13 in transportirata iz stopnje 1 za dovajanje listov (zalogovnik) in na prvi transporter 14. Sesalna glava 12 se vrne v svoj prvotni položaj, pobere naslednji list oz. polo in uvaja sledeči list oz. polo v parna dovajalna valja 13, predenje prvi list oz. pola v celoti voden med parnima dovajalnima valjema 13. Na ta način vlečeni rob (ki ni prikazan) vsakega lista oz. pole prekrije vodilni konec (ki ni prikazan) sledečega lista oz. pole 23, ko listi prehajajo med parnima dovajalnima valjema 13 in so uvajani na prvi transporter 14. Ko se višina skladanice 11 manjša, se miza 10 pomika navzgor, da vzdržuje vrh (ki ni oštevilčen) skladnice 11 v vnaprej določenem vertikalnem položaju glede na sesalno glavo 12.

40.

PRVI TRANSPORTER IN ZAUSTAVNA VRATA

Liste oz. pole, ki izhajajo iz zalogovnika 1 listov oz. pol, odložimo na prvem transporterju 14 in transportiramo do zaustavnih vrat 15 pri vstopu v stopnjo 3 za obojestransko oslojevanje. Ko vsak list oz. pola pride do zaustavnih vrat 15, je njegovo napredovanje začasno zaustavljeno, medtem ko se oslojevalni boben 33 zavrti v pravilen položaj za transport in oslojevanje lista oz. pole. Nato se zaustavna vrata 15 odprejo, da omogočijo posameznemu nakopičenemu listu oz. poli vstop v stopnjo 3 za obojestransko oslojevanje. Zaustavna vrata 15 se nato zaprejo pred prihodom sledečega lista 23 in začasno zadržijo napredovanje tega lista oz. pole, dokler se oslojevalni boben 33 ponovno ne zavrti v pravilen položaj.

STOPNJA ZA OBOJESTRANSKO OSLOJEVANJE

Zaustavna vrata 15 spustijo list oz. polo v stopnjo 3 za obojestransko oslojevanje v časovni odvisnosti od rotacijskega položaja oslojevalnega bobna 33, pri čemer uvajamo list oz. polo v stopnjo 3 za obojestransko oslojevanje pri vsakem obratu oslojevalnega bobna 33. Obloga 38 na oslojevalnem bobnu 33 pride v stik s spodnjim oslojevalnim valjem 35 in je oslojena z LAB. Ko se obloga 38 oslojena z LAB, približuje zgornjemu oslojevalnemu valju 32, vodimo list oz. polo skozi par valjev za linijo stiska 30 in vodilni rob lista oz. pole zgrabi prijemalo 37 listov oz. pol. List oz. polo se prenese skozi linijo stiska tvorjeno med zgornjim oslojevalnim valjem in oblogo 38 na oslojevalnem bobnu 33 ter ga oslojimo z osnovnim premazom na prvi glavni površini. Sila linijskega stiska povzroči tudi prenos LAB oslojenja na oblogi 38 na drugo večjo (glavno) površino lista oz. pole. Obojestransko oslojeni list oz. polo nato odločimo s prijemalom 37 listov oz. pol ter odstranimo s preslojevalnega bobna 33 s spenjalnikom 52. To operacijo ponovimo za vsak list oz. polo uvedeno v stopnjo 3 za obojestransko oslojenje. V primeru, da pri zaustavnih vratih 15 ne čaka noben list, to dejstvo ugotavljamo s fotocelico (ki ni prikazana), ki je nameščena pri zaustavnih vratih 15, ter odmaknemo zgornji oslojevalni valj 32 od oslojevalnega bobna 33, da preprečimo vsako mešanje materialov osnovnega premaza in LAB.

STOPNJA ZA RAZMIK LISTOV OZ. POL

Listi, ki izstopajo iz stopnje 3 za obojestransko preslojenje, vstopajo v stopnjo 4 za razmik listov oz. pol, kjer je nameščena spojna enota 50, da zgrabi obojestransko oslojene liste oz. pole, ko se pojavljajo iz. olojevalnega prijemala, ter jih odlaga na drugem transporterju 51. Premikanje verige 53 je sinhronizirano z rotacijo oslojevalnega bobna 33, tako daje spenjalnik 52 v takem položaju, da sprejme vsak obojestransko oslojeni list oz. polo, ko le-ta zapušča oslojevalno prijemalo. LAB oslojenje na spodnji strani obojestransko oslojenega lista oz. pole je delno osušeno z grelcem (ki ni prikazan), preden ga odložimo na drugem transporterju 51.

Hitrost drugega transporterja 51 z ozirom na linijsko hitrost verige 53 spojne enote 50 določa, ali bodo oslojeni listi transportirani v sušilnik 5 kot posamezni listi ali kot psevdo-zvitek prekrivajočih se listov oz. pol. Kadar obratuje drugi transporter 51 pri nižji hitrosti kot veriga 53 spojne enote 50, prekriva vodilni del roba vsakega lista oz. pole vlečeni del roba predhodnega lista oz. pole 22 ter tvori psevdo-zvitek prekrivajočih se listov oz. pol na drugem transporterju 51. Kadar obratuje drugi transporter 51 z enako hitrostjo ali hitreje od verige 53 spojne enote 50, bo vzdrževana reža med listi oz. polami, ki so odloženi na drugem transporteiju 51.

PROTISMERNI SISTEM PREKRITJA

Kadar uvajamo liste oz. pole kot psevdo-zvitek prekrivajočih se listov oz. pol, časovno nastavimo zračni nož 60 za usmeritev enega samega curka zraka proti prekrivajočim se delom robov vsakega para prekrivajočih se listov oz pol 22 in 23. To se pojavlja vedno takrat, kadar se je predhodni list oz. pola 22 pravkar pomaknil na 3 transporter 56 in je sledeči list oz. pola 23 pravkar pričel s pomikanjem z drugega transporterja 51. Zračni curek, ki izhaja iz zračnega noža 60, povzroči dvig vlečenega dela robu predhodnega lista 22 in vodilnega dela robu sledečega lista oz. pole 23 s poti lista oz. pole, kot je prikazano s črtkanimi linijami na Sliki 13. Vlečeni del roba predhodnega lista 22 pride pod vpliv sesalne sile, ki izvira iz vakuumskega cilindra 61, in je povlečen proti vakuumskemu cilindru 61, kjer držimo vlečeni del roba sledečega lista oz. pole 23 proti površini vakuumskega cilindra 61, medtem ko se vodilni del roba sledečega lista oz. pole 23 vrne na pot listov. Predhodni list oz. pola 23 nadaljuje z napredovanjem na prvem transporterju 56, ki povzroči zdrs vlečenega dela roba predhodnega lista oz. pole 22 prečno po površini vakuumskega cilindra 61, dokler ne zdrsne mimo zadnje vrste odprtin 63 na vakuumskem cilindru 61 in se ne vrne na pot listov. Vlečeni del roba predhodnega lista oz. pole 22 sedaj sloni bolj nad kot pod vodilnim delom robu predhodnega lista oz. pole 23.

SUŠILNIK

Liste oz. pole (bodisi posamič ali v obliki psevdo-zvitka prekrivajočih se listov oz. pol) transportiramo s tretjim transporterjem 56 iz stopnje 4 za razmik listov oz. pol ter skozi sušilnik 5, kjer odstranimo iz osnovnega in LAB oslojenja na listih oz. polah. Prekrivajoče se liste oz. pole nato kontinuirno pomikamo skozi sušilnik 5 s tretjim transporterjem 56 in sušimo s tako hitrostjo, da omili težnjo listov oz. pol do zvijanja.

STOPNJA ZA PREKRIVANJE LISTOV

Kadar liste vodimo posamič skozi sušilnik 5, je nameščena stopnja 8 za prekrivanje listov med sušilnikom 5 in stopnjo 7 za prenos lepila, za medsebojno prekrivanje listov preden vstopajo v stopnjo 7 za prenos lepila.

Vse posamezne liste oz. pole, ki izhajajo iz sušilnika 5, prevzame par vnosnih valjev 110 in podajo liste oz. pole med par pogonskih valjev 111. Pogonski valji 111 transportirajo pole v vzvod 112. Vzvod 112 niha med prvim položajem, kjer sega vzvod 112 v pot listov ter zaustavi nadaljevanje listov vzdolž njihove poti, ter drugim položajem, kjer je vzvod 112 v položaju pod potjo listov, tako, da dopušča vsem nakopičenim listom oz. polom napredovanje proti stopnji 7 za prenos lepila.

Pogonski koluti 111 nihajo med odprtim položajem in zaprtim položajem kot odziv na položaj vzvoda 112, tako, da rotirajo brez izmeta listov naprej, kadar zaniha vzvod 112 v prvi položaj, in da izvržejo liste naprej vzdolž poti listov, kadar zaniha vzvod 112 v drugi položaj pod potjo listov.

Vzvod 112 se povrne v prvi položaj, med tem ko je del predhodenga lista oz. pole 22 še vedno v položaju nad vzmetjo 112, tako, daje vlečeni del predhodnega lista 22 dvignjen s poti lista z vzvodom 112. Vzvod 112 nato zaniha v drugi položaj in pogonska valja 111 se zapreta, med tem ko je vlečeni del roba predhodnega lista oz. pole 22 še vedno nad vzvodom 112, tako, da se vlečeni deli roba predhodnega lista oz. pole 22 prekrivajo z vodilnim delom roba sledečega lista oz. pole 23.

STOPNJA ZA PRENOS LEPILA

Registrirani in prekrivajoči se listi oz. pole prehajajo skozi mesto 70 prenosa, kjer pridejo v stik z neskončnim prenosnim trakom 71, na katerega je bilo predhodno nanešeno oslojenje lepila v obliki več lepilnih trakov 236, ki segajo longitudunalno vzdolž prenosnega traku 71 in so vsaj delno osušeni. Lepilni trakovi 236 se prenašajo od prenosnega traku 71 do psevdo-zvitka prekrivajočih se listov ter tistih listov, ki so odstranjeni s prenosnega traku 71 skupaj z lepilnimi trakovi 236 z vakuumskim trakom 95 in/ali vakuumskim kolutom 239.

STOPNJA ZA SHRANJEVANJE (SKLADANICA) LISTOV OZ. POL

Z lepilom oslojeni listi oz. pole, ki izhajajo iz stopnje 7 za prenos lepila, se prenašajo v stopnjo 9 za shranjevanje listov, kjer shranimo z lepilom oslojene liste v skladanico 140 ter pripravimo za prirez v bloke oz. notese želenega formata in oblike.

Claims (72)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Postopek za proizvodnjo oslojenih listov oziroma pol, značilen po tem, da obsega:

   (a) zaporedno uvajanje listov oziroma pol, ki imajo prvo in drugo večjo oz. glavno površino, iz prvega zalogovnika na pot listov oziroma pol in nadaljevanje transporta listov oziroma pol vzdolž poti listov oziroma pol v smeri poteka obdelave;

   (b) vstavljanje najmanj enega lista oziroma pole s prvo in drugo večjo površino iz drugega zalogovnika v transportirane liste vzdolž poti listov oziroma pol, da tvorijo zaporedje listov oziroma pol, ki so razvrščeni v medsebojno prekrivajoči se zvezi odkonca-do-konca; in (c) posamično nanašanje oslojevalnega materiala na vsaj eno večjo površino vsakega lista oziroma pole v prekrivajočem se zaporedju listov oziroma pol, med tem ko nadaljujemo s transportom s transportom listov oziroma pol vzdolž poti listov, tako, da se tvorijo oslojeni listi oz. pole,
2. 2. Postopek po zahtevku 1, značilen po tem, da nadalje vključuje začasno prekinitev dovajanja listov oziroma pol iz prvega zalogovnika v časovno določeni zvezi z ozirom na vstavljanje lista oziroma pole iz drugega zalogovnika, tako, da je enakomeren razmik med listi oziroma polami v zaporedju prekrivajočih se listov oziroma pol.
3. 3. Postopek po zahtevku 1, značilen po tem, da nadalje vključuje spremembo hitrosti s katero transportiramo zaporedje prekrivajočih se listov oziroma pol v vzdolžni smeri po poti listov, v odvisnosti od dolžine listov oziroma pol v smeri poteka postopka.
4. 4. Postopek po zahtevku 1, značilen po tem, da vstavimo list oziroma polo, ki je vstavljan iz drugega zalogovnika, na pot listov pravokotno v smeri poteka postopka.
5. 5. Postopek po zahtevku 1, značilen po tem, da nanesemo oslojevalni material na vodni osnovi na obe večji površini vsakega lista oziroma pole.
6. 6. Postopek po zahtevku 5, značilen po tem, da nanesemo material za osnovni premaz na prvo večjo površino listov oziroma, pol in da nanesemo na drugo večjo površino apretumo klejivo z majhno adhezivnostjo.
7. 7. Postopek po zahtevku 5, značilen po tem, da vključuje sušenje oslojenih listov oziroma pol med tem, ko nadaljujemo z njihovim transportom vzdolž listov oziroma pol, tako, da se tvorijo suhi listi oziroma pole.
8. 8. Postopek po zahtevku 7, značilen po tem, da: (i) razvrstimo suhe liste oziroma pole v medsebojnem prekrivajočem se zaporedju od-konca-do-konca, in da (ii) nanašamo nadaljnji oslojevalni material kontinuirno na vsaj eno izmed večjih površin suhih listov oz. pol, med tem ko nadaljujemo z njihovim transportom vzdolž poti listov.
9. 9. Postopek po zahtevku 8, značilen po tem, daje nadaljnji oslojevalni material lepilo.
10. 10. Postopek po zahtevku 9, značilen po tem, daje lepilo prenesljivo lepilo.
11. 11. Priprava za proizvodnjo oslojenih listov oziroma pol, značilna po tem, da obsega:

    (a) transporter;

    (b) podajalnik listov oziroma pol, ki obratuje tako, da zaporedno vodi liste oz. pole iz prvega zalogovnika na transporter v medsebojno prekrivajoči se zvezi od-konca-dokonca, da se tvorijo prekrivajoči se listi oziroma pole;

    (c) vstavljalnik listov oziroma pol, ki obratuje tako, da vstavljamo najmanj en list oziroma polo iz drugega zalogovnika v prekrivajoče se liste oziroma pole na transporterju, da se tvori prekrivajoče se zaporedje listov oziroma pol; in (d) oslojevalni sistem, ki je v takem položaju, da sprejme prekrivajoče se zaporedje listov oziroma pol iz transporterja in obratuje tako, da posamič nanaša oslojevalni material na najmanj eno večjo površino vsakega lista oz. pole.
12. 12. Priprava po zahtevku 11, značilna po tem, da je hitrost transporterja med podajalnikom listov oziroma pol in oslojevalnim sistemom nastavljiva, da kompenziramo različne dolžine listov oziroma pol.
13. 13. Priprava po zahtevku 11, značilna po tem, da se vstavljalnik listov nahaja na eni strani transporteija, tako, da liste oziroma pole uvajane iz prvega zalogovnika na transporter, podajamo pod pravim kotom glede na smer gibanja transporterja.
14. 14. Priprava po zahtevku 11, značilna po tem, da je oslojevalni sistem obojestranski oslojevalnik, ki obratuje tako, da nanaša oslojevalni material na vodni osnovi na obe večji površini vsakega lista oziroma pole.
15. 15. Priprava po zahtevku 14, značilna po tem, da nadalje vključuje sušilnik, ki je v takem položaju, da sprejema liste oz. pole iz obojestranskega oslojevalnika ter obratuje tako, da odstrani vodo iz oslojevalnega materiala, nanašenega na liste oziroma pole v obojestranskem oslojevalniku.
16. 16. Priprava po zahtevku 15, značilna po tem, da nadalje vključuje: (i) drugi oslojevalnik, ki je v takem položaju, da sprejema liste oziroma pole, ki izhajajo iz sušilnika ter obratuje tako, da nanašamo nadaljnji oslojevalni material na vsaj eno večjo površino vsakega posameznega lista oziroma pole; in (ii) stopnjo za prekrivanje listov, ki se nahaja v smeri navzdol glede na obojestranski oslojevalnik ter obratuje tako, da uredi liste oziroma pole v medsebojni prekrivajoči se zvezi od-konca-do-konca za vstop v drugi oslojevalnik.
17. 17. Priprava po zahtevku 16, značilna po tem, da se v smeri navzgor glede na sušilnik nahaja stopnja za prekrivanje listov.
18. 18. Postopek za nanašanje vodnega oslojevalnega materiala na obe večji površini številnih listov, značilen po tem, da obsega:

    (a) zaporedno transportiranje številnih listov, ki imajo prvo in drugo večjo površino, vzdolž poti listov in v smeri poteka postopka;

    (b) nanašanje vodnega oslojevalnega materiala na prvo in drugo večjo površino vsakega lista oz. pole, med tem ko liste transportiramo vzdolž poti listov, tako, da tvorimo oslojene liste oziroma pole;

    (c) sušenje oslojenih listov oziroma pol, med tem ko nadaljujemo s transportom listov oziroma pol vzdolž poti listov, tako da tvorimo suhe oslojene liste oziroma pole;

    (d) ureditev suhih oslojenih listov oziroma pol v zaporedni, prekrivajoči se medsebojni zvezi od-konca-do-konca, tako, da tvorimo prekrivajoče se zaporedje suhih oslojenih listov oziroma pol; in (e) kontinuimo nanašanje nadaljnjega oslojevalnega materiala na najmanj eno izmed večjih površin prekrivajočega se zaporedja suhih oslojenih listov oziroma pol.
19. 19. Postopek po zahtevku 18, značilen po tem, da nanesemo vodni oslojevalni material istočasno na prvo in drugo večjo površino listov oziroma pol.
20. 20. Postopek po zahtevku 18, značilen po tem, da je vodni oslojevalni material, nanešen na prvo večjo površino, material za osnovni premaz, in da je vodni oslojevalni material, nanešen na drugo večjo površino, apretumo klejivo z majhno adhezivnostjo.
21. 21. Postopek po zahtevku 20, značilen po tem, da so številni listi oziroma pole predhodno potiskani na drugi večji površini.
22. 22. Postopek po zahtevku 20, značilen potem, da je: (i) nadaljnji oslojevalni material vodno lepilo, (ii) nadaljnji oslojevalni material nanešen na prvo večjo površino, (iii) lepilo nanešeno v smeri obratovanja v obliki neodvisnih in med seboj ločenih trakov, ki pokrivajo manj kot celotno širino listov oziroma pol.
23. 23. Postopek po zahtevku 19, značilen po tem, da so oslojeni listi oziroma pole osušeni tako, da istočasno sušimo prvo in drugo večjo površino vsakega oslojenega lista oziroma pole.
24. 24. Postopek po zahtevku 18, značilen po tem, da uredimo liste oziroma pole v medsebojnem prekrivajočem se zaporedju od-konca-do-konca, kar vključuje: (i) dvig vlečenega roba vsakega lista oziroma pole od poti listov, (ii) vstavljanje vodilnega roba neposredno sledečega lista oziroma pole med dvignjeni vlečeni rob vsakega lista oziroma pole ter potjo lista, in (iii) omogočanje vrnitve dvignjenega vlečenega roba na pot listov, tako, da pride vlečeni rob vsakega lista oziroma pole v položaj nad vodilnim robom vsakega neposredno sledečega lista oziroma pole.
25. 25. Postopek po zahtevku 18, značilen po tem, da se listi oziroma pole prekrivajo v razdalji med okoli 1 cm do 2 cm.
26. 26. Postopek po zahtevku 18, značilen po tem, da nadalje vključimo vstavljanje najmanj enega lista oziroma pole iz drugega zalogovnika listov oziroma pol na liste oziroma pole, ki jih transportiramo vzdolž poti listov, preden nanesemo vodni oslojevalni material na liste oziroma pole.
27. 27. Postopek po zahtevku 18, značilen po tem, da vključuje zbiranje in shranjevanje oziroma zlaganje suhih oslojenih listov oziroma pol, preden jih medsebojno prekrivamo.
28. 28. Priprava za nanašanje vodnega oslojevalnega materiala tako na prvo kot tudi na drugo večjo površino številnih listov oziroma pol, značilna po tem, da obsega:

    (a) stopnjo za obojestransko oslojevanje, prirejeno za sprejem in oslojevanje obeh večjih površin zaporedno uvajanih listov oziroma pol, pri čemer stopnja za obojestransko oslojevanje obsega prvi in drugi oslojevalni sistem, ki sta zgrajena in razvrščena tako, da nanašata vodni oslojevalni material na prvo oziroma drugo večjo površino vsakega lista oziroma pole;

    (b) sušilno stopnjo, ki je zgrajena in razvrščena tako, da sprejema liste oziroma pole, ki izhajajo iz stopnje za obojestransko oslojevanje ter obratuje tako, da odstrani vodo iz vodnega oslojevalnega materiala, nanešenega na liste oziroma pole v stopnji za obojestransko oslojevanje;

    (c) mehanizem za prekrivanje, ki je zgrajen in razvrščen tako, da sprejema liste oziroma pole, ki izhajajo iz sušilne stopnje ter obratuje tako, da razvršča liste oziroma pole v zaporedni, medsebojno prekrivajoči se zvezi od-konca-do-konca; in (d) nadaljnjo oslojevalno stopnjo, ki je zgrajena in razvrščena tako, da sprejema prekrivajoče se liste oziroma pole, ki izhajajo iz mehanizma za prekrivanje in obratuje tako, da kontinuimo nanašamo nadaljnji oslojevalni material na prvo večjo površino prekrivajočih se listov oziroma pol.
29. 29. Priprava po zahtevku 28, značilna po tem, da: (i) prvi in drugi oslojevalni sistem vsak obsega oslojevalni valj in (ii) sta oslojevalna valja razporejena drug proti drugemu nasproti na nasprotnih straneh poti listov, tako, da tvorita prijemalo, ki je učinkovito za povlečenje listov oziroma pol skozi stopnjo za obojestransko oslojevanje ter istočasno nanašanje oslojevalnega materiala na obe večji površini listov oziroma pol med njihovim prehajanjem skozi linijo stiska.
30. 30‘. Priprava po zahtevku 28, značilna po tem, daje mehanizem za prekrivanje učinkovit za namestitev vlečenega roba vsakega lista oziroma pole preko vodilnega roba neposredno sledečega lista oziroma pole.
31. 31. Priprava po zahtevku 28, značilna po tem, da nadalje vključuje zalogovnik, ki je zgrajen in razporejen tako, da sprejema liste oziroma pole, ko izhajajo iz sušilnika, ter obratuje tako, da shranjuje liste oziroma pole ter zatem uvaja shranjene oziroma zložene liste oziroma pole na pot papirja v njihovi medsebojni prekrivajoči zvezi odkonca-do-konca.
32. 32. Priprava po zahtevku 28, značilna po tem, da stopnja za nadaljnje oslojevanje vključuje: (i) transporter za premikanje prekrivajočih se listov oziroma pol skozi mesto prenosa; (ii) prenosno površino, zgrajeno in razporejeno tako, da jo transportiramo skozi mesto prenosa in kontaktiramo vse prekrivajoče se liste oziroma pole med transportom skozi mesto prenosa na transporterju; in (iii) nanašalnik, ki je zgrajen in razporejen tako, da nanaša nadaljnji oslojevalni material na prenosno površino, za sledeči prenos od prenosne površine na vse liste oziroma pole, ki jih transportiramo skozi mesto prenosa na transporter.
33. 33. Priprava po zahtevku 28, značilna po tem, da vključuje: (i) podajalnik listov oziroma pol za zaporedno uvajanje listov oziroma pol iz vira prvih listov v stopnjo za obojestransko oslojevanje, in (ii) vstavljalnik listov, ki je v položaju po poti navzgor od stopnje za obojestransko oslojevanje, ki obratuje tako, da vstavljamo liste oziroma pole iz vira drugih listov oziroma pol v zaporedje listov oziroma pol vodenih iz vira prvih listov oziroma pol.
34. 34. Priprava za rokovanje z listi, značilna po tem, da obsega:

    (a) prvi transporter za transport zaporedja prekrivajočih se listov oziroma pol vzdolž poti listov, kjer je vlečeni del roba vsakega lista oziroma pole nameščen pod vodilnim delom roba sledečega lista oziroma pole;

    (b) drugi transporter, ki je zgrajen in razporejen tako, da sprejme prekrivajoče se liste oziroma pole iz prvega transporterja in (c) mehanizem, ki je v položaju med prvim in drugim transporterjem za spreminjanje medsebojnih prekrivajočih se položajev prekrivajočih se listov oziroma pol, ki vključuje:

    (1) pihalo za usmerjanje zračnega toka na prekrivajoče se dele robov vsakega para prekrivajočih se listov oziroma pol, tako, da dvignemo prekrivajoče se dele robov od poti listov, in (2) pripomočke za zakasnitev sledečega povratka dvignjenega dela vlečenega roba vsakega lista oziroma pole, za dovolj dolgo časovno razdobje, da omogočimo povratek dela vodilnega roba sledečega lista oziroma pole na pot lista oziroma pole pred delom vlečenega roba, s čimer se vlečeni del roba vsakega lista oziroma pole nasloni na vrh vodilnega dela roba sledečega lista oziroma pole na drugem transporterju.
35. 35. Priprava po zahtevku 34, značilna po tem, da pripomočki za zakasnitev povratka dvignjenega dela vlečenega roba vsakega lista oziroma pole obsegajo vakuumsko pripravo, ki je učinkovita za pri vlačenj e in zadržanje dvignjenega dela vlečenega roba lista oziroma pole, ne da bi privlačila in zadržala dvignjeni del vodilnega roba sledečega lista oziroma pole.
36. 36. Priprava po zahtevku 35, značilna po tem da: (i) je vakuumska priprava vakuumski cilinder, ki je vezan na izvor znižanega tlaka za izvajanje sesalne sile ter ima (A) prvi in drugi konec, (B) stransko steno, (C) vzdolžno os, ki sega skozi prvi in drugi konec, in (D) številne odprtine skozi stransko steno cilindra, ki so v pretočni komunikaciji z izvorom znižanega tlaka; in (ii) vakuumski cilinder, ki vzdolžno sega preko širine poti listov in je v takem položaju glede na pot listov in pihalo, da sesalna sila, izvajana skozi odprtine, privlači in zakasni povratek dvignjenega dela vlečenega roba listov oziroma pol.
37. 37. Priprava po zahtevku 35, značilna po tem, da so dvignjeni vlečeni robovi listov oziroma pol, ki so zadržani z vakuumsko pripravo, odstranjeni z vakuumske priprave z naprej usmerjenim pomikom lista oziroma pole na drugem transporterju.
38. 38. Priprava po zahtevku 37, značilna po tem, da drugi transporter vključuje transportno površino in vakuumski sistem, ki izvaja znižan tlak na transportno površino, pri čemer šila, ki jo izvaja vakuumski sistem, zadošča za odstranitev listov oziroma pol z vakuumske priprave med tem, ko se listi oziroma pole premikajo naprej na drugem transporterju.
39. 39. Priprava po zahtevku 35, značilna po tem, da vključuje odklonsko ploskev, ki je zgrajena in razporejena tako, da usmerja zrak iz pihala proti vakuumski pripravi.
40. 40. Priprava za oslojevanje listov oziroma pol, značilna po tem, da obsega:

    (a) prvi transporter za transport zaporedja prekrivajočih se listov oziroma pol po poti listov oziroma pol;

    (b) oslojevalno stopnjo, ki obratuje tako, da: (i) nanesemo oslojevalni material na obe večji površini številnih listov oziroma pol, da tvorimo oslojene liste oziroma pole, in (ii) odložimo oslojene liste oziroma pole na prvi transporter, pri čemer leži vlečeni del roba vsakega lista oziroma pole pod vodilnim delom roba sledečega lista oziroma pole, da tvorimo zaporedje prekrivajočih se listov oziroma pol;

    (c) drugi transporter, ki je zgrajen in razporejen tako, da sprejme zaporedje prekrivajočih se listov oziroma pol iz prvega transporterja in nadaljuje s transportom zaporedja prekrivajočih se listov oziroma pol vzdolž poti listov; in (d) mehanizem, ki je v položaju med prvim in drugim transporterjem, za spreminjanje medsebojnih prekrivajočih se položajev prekrivajočih se listov oziroma pol, ki vključuje:

    (1) pihalo za usmerjanje zračnega toka na prekrivajoče se dele robov vsakega para prekrivajočih se listov oziroma pol, tako, da dvignemo prekrivajoče se dele robov od poti listov; in (e) pripomočke za zakasnitev povratka dvignjenega dela vlečenega roba vsakega lista oziroma pole za dovolj dolgo časovno obdobje, da omogoči povratek dvignjenega dela vlečenega roba sledečega lista oziroma pole na pot listov pred vlečenim delom roba, in s tem se vlečeni del roba vsakega lista oziroma pole nasloni na vodilni del roba sledečega lista oziroma pole na drugem transporteiju.
41. 41. Priprava po zahtevku 40, značilna po tem, da pripomoček za zakasnitev povratka dvignjenega dela vlečenega roba vsakega lista oziroma pole obsega vakuumski pripomoček, ki je učinkovit za privlačenje in zadržanje dvignjenega dela vlečenega roba lista oziroma pole, ne da bi privlačil in zadržal dvignjeni del vodilnega roba sledečega lista oziroma pole.
42. 42. Priprava po zahtevku 41, značilna po tem, da je (i) vakuumska naprava vakuumski cilinder, ki je povezan z izvorom znižanega tlaka za izvajanje sesalne sile in ima (A) prvi in drugi konec, (B) stransko steno, (C) vzdolžno os, ki sega skozi prvi in drugi konec, in (D) več odprtin skozi stransko steno cilindra, ki so v pretočni komunikaciji z izvorom znižanega tlaka; in (ii) vakuumski cilinder, ki vzdolžno sega preko širine poti listov in je v takem položaju glede na pot listov in pihalo, da sesalna sila, izvajana skozi odprtine, privlači in zakasni povratek dvignjenega dela vlečenega roba listov oziroma pol.
43. 43. Priprava po zahtevku 41, značilna po tem, da dvignjeni vlečeni rob listov oziroma pol, zadržan z vakuumsko napravo, odstranimo z vakuumske naprave s premikom lista oziroma pole naprej na drugi transporter.
44. 44. Priprava po zahtevku 43, značilna po tem, da drugi transporter vključuje transportno površino in vakuumski sistem, ki izvaja znižani tlak na transportno površino, pri čemer je sila, ki jo izvaja vakuumski sistem, zadostna za odstranitev listov oziroma pol z vakuumske naprave med premikom listov oziroma pol naprej na drugi transporter.
45. 45. Priprava po zahtevku 41 značilna po tem, da nadalje vključuje odklonsko ploskev, ki je zgrajena in razporejena tako, da usmerja zrak od pihala proti vakuumski pripravi.
46. 46. Priprava po zahtevku 40, značilna po tem, da nadalje vključuje sušilnik, ki je zgrajen in razporejen tako, da suši oslojene liste, med tem ko transportiramo liste oziroma pole vzdolž poti listov z drugim transporterjem.
47. 47. Priprava po zahtevku 46, značilna po tem, da nadalje vključuje nadaljnjo oslojevalno stopnjo, ki je v takem položaju v razporeditvi, da sprejema zaporedje prekrivajočih se listov oziroma pol, ki izhajajo iz sušilnika, ter obratuje tako, da kontinuimo nanaša nadaljnji oslojevalni material na prvo večjo površino listov oziroma pol.
48. 48. Postopek za oslojevanje listov oziroma pol, značilen po tem, da obsega stopnje:

    (a) zaporedno transportiranje številnih listov oziroma pol, pri čemer ima vsak prvo in drugo večjo površino, vzdolž poti listov in v smeri obratovanja;

    (b) nanašanje vodnega oslojevalnega materiala na prvo in drugo večjo površino vsakega posameznega lista oziroma pole med njihovim transportom vzdolž poti listov, tako, da tvorijo oslojene liste oziroma pole;

    (c) razporeditev oslojenih listov oziroma pol z vlečenim delom roba vsakega lista oziroma pole pod vodilnim delom roba sledečega lista oziroma pole; in (d) spreminjanje medsebojnih prekrivajočih se položajev listov oziroma pol z:

    (i) dvigom prekritih delov robov vsakega lista oziroma pole od poti listov, (ii) zakasnitvijo povratka dvignjenega dela vlečenega roba vsakega lista oziroma pole za dovolj dolgo časovno obdobje, da omogočimo povratek dvignjenega dela vodilnega roba sledečega lista oziroma pole na pot listov oziroma pol pred vlečenim delom roba, in nato (iii) omogočanje povratka dvignjenega dela vlečenega roba lista oziroma pole na pot papirja in naslonitev na vrh vodilnega dela roba sledečega lista oziroma pole.
49. 49. Priprava za nanašanje oslojevalnega materiala na zaporedje prekrivajočih se listov oziroma pol, značilna po tem, da obsega:

    (a) transporter za transport zaporedja prekrivajočih se listov vzdolž poti listov in skozi mesto prenosa, kjer je vlečeni del roba vsakega lista oziroma pole v položaju nad vodilnim delom roba sledečega lista oziroma pole;

    (b) prenosno površino, ki je zgrajena in razporejena tako, da prehaja skozi mesto prenosa in pride v stik s prekrivajočimi se listi oziroma polami, ki jih transportiramo skozi mesto prenosa na transporterju;

    (c) nanašalnik, ki je zgrajen in razporejen tako, da nanaša oslojevalni material na mesto prenosa za sledeči prenos od prenosne površine na prekrivajoče se liste oziroma pole, med tem ko transportiramo prekrivajoče se liste oziroma pole skozi mesto prenosa na transporter; in (d) snemni mehanizem, ki je zgrajen in razporejen tako, da reagira s prekrivajočimi se listi oziroma polami ko le-ti izstopajo iz mesta prenosa tako, da na začetku izvajamo sesalno silo na liste oziroma pole s prvo jakostjo, ki zadošča za snemanje listov oziroma pol s prenosne povšine, in za tem izvajamo sesalno silo na liste oziroma pole z drugo jakostjo, ki zadošča za vzdrževanje listov oziroma pol v njihovem položaju, ko liste oziroma pole transportiramo stran od mesta prenosa.
50. 50. Priprava po zahtevku 49, značilna po tem, da prenosno površino transportiramo skozi mesto prenosa vzdolž prve ravnine in da priprava nadalje vključuje drugi transporter, na katerem odlagamo liste oziroma pole, ko listi oziroma pole izhajajo iz mesta prenosa in ki se pomika vzdolž druge ravnine, ki je pod kotom odmaknjena od prve ravnine.
51. 51. Priprava po zahtevku 50, značilna po tem, da drugi transporter prehaja od druge ravnine do tretje ravnine, ko se transporter odmika od mesta prenosa, pri čemer je kot med prvo in tretjo ravnino večji od kota med prvo in drugo ravnino.
52. 52. Priprava po zahtevku 50, značilna po tem, daje kot med prvo in drugo ravnino med 1 in 6 stopinjami.
53. 53. Priprava po zahtevku 49, značilna po tem, da ima sesalna sila prvo jakost okoli 3430 Pa do 5390 Pa (350 do 550 mm H₂O).
54. 54. Priprava po zahtevku 53, značilna po tem, da ima sesalna sila drugo jakost okoli 1470

    Pa do 1960 Pa (150 do 200 mm H₂O). .
55. 55. Priprava po zahtevku 49, značilna po tem, da obsega:

    (a) valj, ki je zgrajen in razporejen tako, da tvori linijo stiska s prenosno površino za oporo oziroma podlago prekrivajočih se listov v stiku s prenosno površino, in (b) pripomočke za zgrabitev lista oziroma pole, ki se nahaja v smeri navzdol od valja, za vzdrževanje prekrivajočih se listov oziroma pol v stiku s prenosno površino, ko listi oziroma pole izhajajo iz linije stiska.
56. 56. Priprava po zahtevku 55, značilna po tem, da: (i) valj ki vključuje serijo obodnih žlebov in (ii) pripomočki za zgrabitev listov oziroma pol obsegajo več prstov, ki se ujemajo z obodnimi žlebovi, da vzdržujemo prekrivajoče se liste oziroma pole v stiku s prenosno površino po tem, ko listi oziroma pole zapuste linijo stiska.
57. 57. Priprava po zahtevku 49, značilna po tem, da je nanašalnik učinkovit za nanašanje oslojevalnega materiala na prenosno površino v enem ali več vzdolžnih trakov oziroma prog.
58. 58. Priprava po zahtevku 57, značilna po tem, da nadalje vključuje rezervoar za oskrbo nanašalnika z oslojevalnim materialom,
59. 59. Priprava po zahtevku 58, značilna po tem, da nadalje vključuje lepilo v rezervoarju, ko dovajamo oslojevalni material v nanašalnik.
60. 60. Postopek za nanašanje oslojevalnega materiala na liste oziroma pole, značilen po tem, da obsega:

    (a) nanašanje oslojevalnega materiala na brezkončno prenosno površino;

    (b) transport zaporedja prekrivajočih se listov oziroma pol vzdolž poti listov oziroma pol in skozi mesto prenosa, kjer se vlečeni deli robov listov oziroma pol' v zaporedju le-teh namestijo nad vodilnim delom roba sledečega lista oziroma pole;

    (c) kontaktiranje prekrivajočih se listov oziroma pol s prenosno površino na mestu prenosa, tako, da prenesemo oslojevalni material s prenosne površine na prekrivajoče se liste;

    (d) izvajanje sesalne sile na prekrivajoče se liste ko izhajajo iz mesta prenosa, v zadostni meri, da odlepimo prekrivajoče se liste in oslojevalni material s prenosne površine; in (e) izvajanje zmanjšane sesalne sile na prekrivajoče se liste oziroma pole dalje v smeri navzdol z ozirom na mesto prenosa, v zadostni meri, da vzdržujemo prekrivajoče se liste oziroma pole v položaju ko transportiramo liste oziroma pole od mesta prenosa.
61. 61. Priprava za nanašanje oslojevalnega materiala na prvo večjo površino zaporedja listov oziroma pol, značilna po tem, da obsega:

    (a) prvi valj;

    (b) drugi valj z zunanjo površino in obodom ter zgrajenim in razporejenim z ozirom na prvi valj tako, da definira oslojevalno linijo stiska;

    (c) oporni list oziroma polo, ki je snemljivo pritrjen na zunanjo površino drugega valja; in (d) oblogo iz elastomemega materiala, ki pokriva obodno področje drugega valja in je z lepilom povezana z opornim listom oziroma polo, tako, da se oslojevalna linija stiska tvori samo takrat, kadar se z oblogo pokrit del drugega valja pritisne ob prvi valj.
62. 62. Priprava po zahtevku 61, značilna po tem, da nadalje obsega: (i) vir oslojevalnega materiala in (ii) nanašalnik, ki je učinkovit za nanašanje oslojevalnega materiala iz vira oslojevalnega materiala na oblogo.
63. 63. Priprava po zahtevku 61, značilna po tem, daje oporni list oziroma pola prožen list oziroma pola iz umetne oziroma sintetične snovi.
64. 64. Priprava po zahtevku 61, značilna po tem, daje oporni list oziroma pola pritrjen na drugi valj s pomočjo vpeljalnih spenjalnikov.
65. 65. Priprava po zahtevku 62, značilna po tem, daje oslojevalni material vodni material.
66. 66. Priprava po zahtevku 65, značilna po tem, da je vodni material apretumo klejivo z majhno adhezivnostjo.
67. 67. Priprava po zahtevku 62, značilna po tem, da nadalje obsega: (i) vir nadaljnjega oslojevalnega materiala in (ii) nanašalnik, ki je učinkovit za nanašanje nadaljnjega oslojevalnega materiala od vira nadaljnjega oslojevalnega materiala do prvega valja.
68. 68. Priprava po zahtevku 67, značilna po tem, da je nadaljnji oslojevalni material drugi ‘vodni material.
69. 69. Priprava po zahtevku 68, značilna po tem, da kot drugi oslojevalni material uporabimo material za osnovni premaz.
70. 70. Priprava po zahtevku 61, značilna po tem, da nadalje obsega:

    (a) senzor (tipalo), ki je učinkovit za ugotavljanje prisotnosti ali odsotnosti lista oziroma pole, ki naj bo uvajan v oslojevalno linijo stiska, in oddajanje sekundarnega signala, če list oziroma pola ni prisoten; in (b) pripomoček v komunikaciji s senzoijem za ločitev prvega in drugega valja, tako, daje prekinjen stik med prvim valjem in oblogo na drugem valju kot odgovor na sprejem sekundarnega signala iz senzorja.
71. 71. Priprava po zahtevku 61, značilna po tem, da nadalje obsega pripomoček za kontrolo vstopa listov oziroma pol v oslojevalno linijo stiska v časovni odvisnosti od vrtenja drugega valja, kar zagotavlja, da po celotni dolžini list oziroma pola sloni na oblogi.
72. 72. Postopek za nanašanje oslojevalnega materiala na liste oziroma pole, značilen po tem, da obsega:

    (a) transport listov oziroma pol eden-po-eden skozi oslojevalno linijo stiska, tvoijeno s prvim in drugim valjem, pri čemer je: (i) oporni list oziroma pola snemljivo pritrjen na zunanji površini drugega valja, in (ii) obloga elastomernega materiala pokriva obodno področje zunanje površine drugega valja in je z lepilom vezan z opornim listom oziroma polo, tako, da se tvori oslojevalna linija stiska samo takrat, kadar se z oblogo pokriti del drugega valja pritisne ob prvi valj;

    (b) nanašanje oslojevalnega materiala na oblogo; in (c) prenos oslojevalnega materiala z obloge na transportirani list oziroma polo skozi oslojevalno linijo stiska.