SI9500072A - Postopek za pripravo in/ali čiščenje klavulanske kisline ali njenih farmacevtsko sprejemljivih soli ali estrov - Google Patents

Abstract

Postopek obsega: i) kontaktiranje nečiste klavulanske kisline ali njenega labilnega derivata, v raztopini v organskem topilu, s terciarnim oktilaminom, ii) izolacijo soli klavulanske kisline, tvorjene s terciarnim oktilaminom, iii) pretvorbo tako tvorjene soli klavulanske kisline s terciarnim oktilaminom v klavulansko kislino ali njeno farmacevtsko sprejemljivo sol ali ester. Klavulanska kislina in njene soli in estri, pripravljeni po postopku v smislu izuma, so uporabni za izdelavo zdravil.

Description

Postopek za pripravo in/ali čiščenje klavulanske kisline ali njene farmacevtsko sprejemljive soli ali estra

Predloženi izum se nanaša na klavulanske kisline (I):

nov postopek za pripravo in/ali čiščenje

in njenih farmacevtsko sprejemljivih soli in estrov.

Klavulansko kislino normalno pripravijo s fermentacijo mikroorganizma, ki proizvaja klavulansko kislino, kot so razni mikroorganizmi, ki pripadajo raznim sojem (sevom) Streptomyces, kot so S. clavuligerus NRRL 3585, S. jumoninensis NRRL 5741,

S. katsurahamanus IFO 13716 in Streptomyces sp. P 6621 FERM P 2804, kot je opisano npr. v JP Kokai 80-162993. Nastalo vodno gojilno juho lahko očistijo in koncentrirajo po običajnih postopkih, ki obsegajo npr. filtracijo in kromatografsko čiščenje, kot je prikazano v GB 1508977 in JP Kokai 80-62993, pred ekstrakcijo vodne raztopine z organskim topilom, da dobijo raztopino surove klavulanske kisline v organskem topilu.

GB 1508977 prikazuje med drugim, da soli klavulanske kisline lahko dobe z absorpcijo klavulanatnega aniona v filtrirani juhi na anionski izmenjalni smoli, pri čemer z nje eluirajo z elektrolitom, razsolijo nastalo raztopino, nanesejo razsoljeno raztopino na nadaljnjo anionsko izmenjalno smolo, z nje kromatografsko eluirajo z elektrolitom, razsolijo nastalo raztopino in zatem odstranijo topilo. Ta postopek lahko uporabijo, da dobijo sprejemljive dobitke čistega materiala, vendar terja uporaba smolnih kolon znatne investicije in le-te lahko omejujejo proizvodno obratovanje v velikem merilu. Zato bi bilo zaželeno imeti na voljo alternativen postopek, ki bi obsegal malo stopenj z uporabo smole.

GB 1543563 prikazuje postopek za pripravo soli klavulanske kisline preko obarjanja litijevega klavulanata. GB 1578739 opisuje razne aminske soli klavulanske : ^: - - ² -· . · ' kisline kot farmacevtske spojine. EP 0026044 prikazuje uporabo terc.butilaminske soli klavulanske kisline kot koristnega intermediata pri pripravi klavulanske kisline. Sol je prikazana v BE 862211, vendar samo kot prikladna sestavina za farmacevtske formulacije. PT.94.908 opisuje uporabo tri-(nižji alkil) aminskih soli in dimetilanilinskih soli klavulanske kisline pri čistilnem postopku za klavulansko kislino, kjer tvorijo trietilaminsko sol klavulanske kisline in jo nato pretvorijo v silil diester klavulanske kisline. EP 0887178A prikazuje postopek za čiščenje klavulanske kisline, pri katerem lahko uporabijo organske amine za tvorbo intermediame aminske soli s klavulansko kislino v nečisti raztopini. Tudi SI patent št. 9300296 opisuje postopek za pripravo klavulanske kisline ali njenih farmacevtsko sprejemljivih soli in estrov. Predloženi izum nudi postopek za pripravo in/ali Čiščenje klavulanske kisline ali njenih farmacevtsko sprejemljivih soli in estrov.

Izhajamo iz amina s formulo (II):

kot intermediata pri postopku za pripravo klavulanske kisline ali njenih farmacevtsko sprejemljivih soli in estrov, kjer so Rl, R^ in R^ izbrani po naslednjih opcijah:

(1) Rl je v danem primeru substituirana ciklična skupina s splošno formulo :

R- (CHR<)_m kjer je m 0 ali celo Število 1 do 5, R je v danem primeru substituiran alifatski ogljikovodični obročni sistem, ki vsebuje 3 do 8 obročnih atomov ogljika, R^ je vodik ali alkil, amino- ali hidroksi- substituiran alkil, ali substituiran amino- substituiran alkil, ali skupina z enako splošno formulo, ali Rl zgoraj; R^ ali R^ sta lahko izbrana iz istih skupin, iz katerih je izbran R¹, ali izmed vodika, alkila, alkenila, amino- ali hidroksisubstituiranega alkila ali alkenila, ali substituiranega amino- substituiranega alkila ali alkenila; le z izjemo cikloheksilamina; ali (2) vsak izmed Rl, R^ in R^ je lahko enak ali različen in neodvisno izbran izmed vodika, alkila, alkenila, amino- ali hidroksi- ali alkoksi- substituiranega alkila ali alkenila, ali substituiranega amino- substituiranega alkila ali alkenila, le z izjemo tbutilamina, s-butilamina, Ν,Ν-dimetiletilamina, 1,2-dimetilpropilamina, neopentilamina in 2-amino-3,3-dimetilbutana; in s pridržkom, da če je amin (II) trimetilamin ali trietilamin, je sol klavulanske kisline z aminom (II) tvorjena z reakcijo klavulanske kisline ali njenega labilnega derivata v raztopini z organskim topilom z aminom (II) ali

- --³....

njegovim labilnim derivatom, in da sol nato 'izoliramo kot ali v posebni fazi iz organskega topila; ali (3) Rl je v danem primeru substituirana arilna skupina s splošno formulo:

tkjer je R⁴ vodik ali eden ali več substituentov in je m nič ali celo število 1 do 5, R² in R³ sta neodvisno izbrana izmed vodika, alkila, amino- ali hidroksi- substituiranega alkila ali substituiranega -amino- substituiranega alkila ali skupin z isto splošno formulo kot R¹, s pridržkom, da če je R⁴ vodik in m nič, tedaj R² in R³ nista oba metil; vendar z izjemo benzil terc.butilamina; ali (4) Rl in R² ter v danem primeru R³ skupaj s prikazanim atomom dušika, ki je ostanek v danem primeru substituiranega heterocikličnega obročnega sistema, ki vključuje atom dušika kot obročni člen in v danem primeru vključuje enega ali več dodatnih obročnih heteroatomov in če R³ ni del obročnega sistema, je neodvisno izbran izmed vodika, alkila, amino- ali hidroksi- substituiranega alkila ali substituiranega amino- substituiranega alkila; le z izjemo piperidina; ali (5) Rl je skupina s splošno formulo:

5’ ^R _χ

N ^ΟΗ^ΝηΤ-ΟΗ^i/ m

R kjer sta R⁴ in R⁵ neodvisno vodik, alkil, amino- substituiran alkil ali substituiran amino-substituiran alkil in sta R² in R³ neodvisno izbrana izmed vodika, alkila, aminoali hidroksi-substituiranega alkila, ali substituiranega amino-substituiranega alkila ter je m nič ali celo število 1 do 5; ali (6) eden ali oba izmed Rl in R² sta vodik in R³ predstavlja ostanek amino kisline, v kateri je karboksilatna skupina amino kisline lahko zaestrena ali v obliki amida.

Če tukaj omenjamo alkilne ali substituirane alkilne skupine - razen če ni definirano drugače - lahko le-te prikladno vsebujejo 1 do 6 atomov ogljika v alkilnera sistemu. Prikladni substituenti na amino skupinah vključujejo alkil.

-- 4_

Pri opciji (1) zgoraj je amin (II) prikladno različen od amina, v katerem je RA cikloalkilna skupina, in je m nič ter sta R^ in R^ oba izbrana izmed cikloalkila ali vodika ali C_nH2_n+i, kjer je n 1 do 7.

Pri opciji (1) zgoraj je ciklična skupina R lahko prikladno nasičena, pri čemer je m prikladno nič. Skupina R je lahko monociklična ali policiklična in vsak obroč lahko prikladno vsebuje 5, 6 ali 7 obročnih atomov ogljika, vključno atome, ki si jih delijo obroči v sklenjenih ali premoščenih obročnih sistemih. Prikladno je ciklična skupina R lahko nesubstituirana.

Prikladno lahko amin (II) vključuje dva ali več cikličnih skupin Rl ali sklenjen obročni sistem R^ ali substituiran obročni sistem R, npr. z enim ali več alkilnih substituentov kot je alkil. Prikladno sta R⁷ in R^ lahko različna od vodika, tako npr. je eden ali oba lahko alkil ali substituiran alkil.

Primeri za take amine vključujejo ciklopentilamin, cikloheptilamin, N,Ndimetilcikloheksilamin, dicikloheksilamin, adamantilamin, N,N-dietilcikloheksilamin, N-izopropilcikloheksilamin, N-metilcikloheksilamin, ciklopropilamin, ciklobutilamin, norbornilamin in dehidroabietilamin.

Pri opciji (2) zgoraj je amin (II) prikladno drugačen od amina, v katerem je Rl vodik ali C_nH2_n+i, kjer je n 1 do 7 in sta R⁷ in R^ oba izbrana izmed vodika ali ^cnH2n+l· ^kJ^er j^{e n ] do7}·

Prikladno je pri opciji (2) zgoraj Rl lahko alkilna ali substituirana alkilna skupina s splošno formulo:

R⁴

R⁶ - Č R5.

kjer R⁴, R⁵ in R6 neodvisno predstavljajo C].]p alkil, ali amino- ali hidroksisubstituiran alkil ali substituiran amino- substituiran alkil.

R⁴, R5 in R^ so lahko prikladno vsi alkil, pri čemer sta prikladno dva izmed R⁴, R^ ali R^ metil. Primeri za take amine vključujejo t-oktilamin (2-amino-2,4,4-trimetilpentan) in t-amilamin. Alternativno sta dva izmed R⁴, R$ ali R6 lahko alkil in je eden lahko hidroksi - substituiran alkil. Primeri za take amine vključujejo l-hidroksi-2-metil2-propilamin.

Pri opciji (2) zgoraj je R^J lahko alternativno prikladno Cj.20 alkil, npr. Cg-20 alkil, Ci_20 alkenil, C]_2() hidroksialkil ali C]_20 amino alkil.

Primeri takšnih aminov vključujejo tri-n-propilamin, tri-n-oktilamin, tri-nbutilamin, dimetilamin, i-propilamin, di-n-heksilamin, di-n-butilamin, dietilamin, 2aminoetanol, NN-dietiletanolamin, NN-dimetiletanolamin, etanolamin, n-butilamin, nheksilamin, n-oktadecilamin, N-etiletanolamin, 1-hidroksietilamin, dietanolamin, NNdimetiletanolamin, N-etildietanolamin, 1,6-diamino heksan, trietanolamin, diizobutilamin, diizopropilamin, 2-metoksietilamin, hidroksilamin, amoniak, metilamin, etilamin, N-propilamin, n-butilamin, n-pentilamin, n-heksilamin, n-heptilamin, noktilamin, n-nonilamin, n-decilamin, n-undecilamin, n-dodecilamin, n-prop-2-ilamin, nbut-2-ilamin, n-pent-2-ilamin, n-heks-2-ilamin, n-hept-2-ilamin, n-okt-2-ilamin, n-non2- ilamin, n-dek-2-ilamin, n-undek-2-ilamin, n-dodek-2-ilamin, n-heks-3-ilamin, n-hept3- ilamin, n-okt-3-ilamin, n-non-3-ilamin, n-dek-3-ilamin, n-undek-3-ilamin, n-dodek-3ilamin, n-okt-4-ilamin, n-non-4-ilamin, n-dek-4-ilamin, n-undek-4-ilamin, n-dodek-4ilamin, n-non-5-ilamin, n-undek-5-ilamin, n-dodek-5-ilamin in n-oktadecilamin.

Pri opciji (3) zgoraj amin (II) prikladno ni amin, v katerem sta in R³ izbrana izmed vodika ali C_nH2_n + j kjer je n 1 do 7 ali benzil ali substituiran benzil.

Pri opciji (3) zgoraj zgornje prikladne substituirne skupine R^ vključujejo Cj.g alkil kot metil, fenil ali v danem primeru substituiran fenil, skupine karboksilne ali sulfonske kisline in derivate takih kislinskih skupin kot estre (npr. Cj.g alkil estre) in amide; nitro, in halogene kot brom. Prikladen m je lahko nič, 1 ali 2, R³ pa je lahko vodik ali metil. Prikladno sta R^ in R³ lahko vodik, ali pa je eden izmed R³ in R³ lahko vodik, drugi pa je lahko aromatska skupina z enako splošno formulo kot RA.

Primeri za take amine vključujejo 1-feniletilamin, p-toluidin, p-aminobenzojsko kislino, p-bromoanilin, etil-4-aminobenzoat (benzokain), benzilamin, difenilamin, pmetilaminobenzen sulfonamid, m-nitroanilin, Ν,Ν’-dibenziletilendiamin (benzatin), difenilmetilamin, 4-metilbenzilamin in 4-fenilbutilamin.

Pri opciji (4) zgoraj je obročni sistem lahko aromatski ali alifatski in je lahko monocikličen ali policikličen. Prikladno lahko vsebuje vsak obroč v sistemu 5 ali 6 obročnih atomov, vključno obročne dušikove atome in vključno atome, ki si jih delijo obroči. Primerni opcijski substituenti v obročnem sistemu vključujejo alkil, amino, substituiran amino, okso in halogen. Če obročni sistem vključuje dodatne obročne hetero atome poleg prikazanega atoma dušika, so taki hetero atomi lahko prikladno izbrani izmed dušika in kisika.

Primeri za razrede takih aminov vključujejo substituirane piperidine in opcijsko substituirane piperidine, npr. take, kjer so substituenti izbrani izrned alkila, hidroksialkila, halogena, amino, substituiranega amino in amino-substituiranega alkila. Specifični primeri za take amine vključujejo N-etil piperidin, 2,6-dimetil piperidin, 2metil-N-hidroksipropil piperidin (ciklo-metikan), 4-metil piperazin, l-metil-4-fenil piperazin, N-etil morfolamin, heksametilenimin, piridin, 2-propilpiridin, 3-kloro-2:6 -.aminopiridin, morfolamin, l,5-diazabiciklo[4,3,0]non-5-en, l,4-diazabiciklo[2,2,2joktan, pirolidon, kinuklidin in ksantinol.

Pri opciji (5) zgoraj sta in lahko prikladno oba vodik, ali pa je eden lahko vodik in drugi alkil. in sta lahko prikladno vodik ali alkil.

Primeri za take amine vključujejo etilen diamin, Ν,Ν-dietiletilen diamin, N,N’diizopropiletilen diamin in trietilen tetramin.

Pri opciji (6) zgoraj je amino kislina lahko v naravi nastopajoča amino kislina. Estri amino kislin so lahko alkilne skupine ali substituirane alkilne skupine kot benzil.

Primeri za take amine vključujejo arginin, ornitin, histidin, lizin, benzilglicin, 3amino-3-metilbutanojsko kislino, L-etil lizinat, L-metil histidinat, metil N-karbobenziloksi-L-lizinat, metil L-fenilalanat, etil glicil glicinat, etil p-hidroksi fenil glicinat, etil p-hidroksi fenil glicinat, etil glicinat, etil L-tirozinat, p-metoksibenzil aaminofenilacetat, n-butil α-aminofenilacetat, metil arginat, benzilglicin, benzil fenilglicin, 1-nitrobenzil fenil glicin, n-butil fenilglicin, p-metoksibenzil fenilglicin, etil fenil glicin, p-nitrobenzil p-hidroksifenil-glicin, p-nitrobenzil serin, n-butil serin, metil arginin, dimetil glutamat, p-nitrobenzil tirozinat, p-nitrobenzil glicinat, benzil glicinat, p-nitrobenzil α-amino-p-hidroksi-fenil acetat, p-nitrobenzil α-aminofenilacetat, etil aamino-p-hidroksi fenil acetat, etil L-tirozinat.

Kadar amin (II) vsebuje več kot en atom dušika, lahko tvori klavulanska kislina sol z enim ali več atomov dušika, npr. kot v ΝΝ’-diizopropiletilendiamin diklavulanatu.

Izmed zgoraj omenjenih aminov so prednostni amini: feniletilamin, t-amilamin, t-oktilamin, l-hidroksi-2-metil-2-propilamin, ciklopentilamin, cikloheptilamin, 1adamantanamin, N-etilpiperidin, Ν’Ν’-diizopropiletilendiamin in NN-dimetilcikloheksilamin.

Postopek v smislu izuma obsega:

i) kontaktiranje nečiste klavulanske kisline ali njenega labilnega derivata, v raztopini v organskem topilu, s terciarim oktilaminom, ii) izolacijo soli klavulanske kisline, tvorjene s terciarnim oktilaminom, iii) pretvorbo tako tvorjene soli klavulanske kisline s terciarnim oktilaminomv klavulansko kislino ali njeno farmacevtsko sprejemljivo sol ali ester.

Pri postopku predloženega izuma lahko uporabimo sol klavulanske kisline z aminom (II) za čiščenje nečiste klavulanske kisline med njeno pripravo. Zato se lahko tvori sol v raztopini klavulanske kisline ali njenega labilnega derivata, ki vsebuje nečistoče, z izolacijo soli kot posebne faze, npr. kot trdno oborino, iz raztopine, ki vsebuje preostale nečistoče, nakar ponovno tvorimo klavulansko kislino ali pa tvorimo njeno farmacevtsko sprejemljivo sol ali ester.

Prikladni labilni derivati klavulanske kisline vključujejo soli, npr. sol z alkalijsko kovino kot litijev ali natrijev klavulanat, ali estre kot silil estre. Primerni labilni derivati amina (II) vključujejo soli kot fosfat, borat, klorid, klorat, perklorat, bromid, toluensulfonat, ali alkanoate, kot acetat ali etilheksonoat. Prikladno kontaktiramo sam amin (II) s samo nečisto klavulansko kislino v raztopini v organskem topilu.

Zgornji postopek prikladno izvedemo v organskem topilu, ki kljub temu, da je prednostno pretežno suho in vsebuje npr. pod 6 g/L, npr. 0.25-0.6 g/L vode, lahko vsebuje nekoliko vode kot topila za klavulansko kislino in amin (11). Primerno stopnjo sušenja lahko dosežemo z običajnimi postopki odstranjevanja vode kot centrifugiranjem. V topilu prisotna voda je lahko raztopljena ali v obliki kapljic ločene faze.

Raztopino klavulanske kisline v organskem topilu lahko dobimo z ekstrakcijo nakisane vodne raztopine klavulanske kisline, kot je zgoraj omenjena fermentacijska tekočina. Če je izhodni vir klavulanske kisline gojilna juha, nastala pri fermentaciji mikroorganizma, ki proizvaja klavulansko kislino, kot so npr. zgoraj navedeni, je za doseganje ekstrakta v topilu s prikladno koncentracijo klavulanske kisline za uporabo pri predloženem postopku lahko zaželeno, da ne ekstrahiramo same gojilne juhe, ampak da odstranimo vsaj del v juhi suspendiranih trdnih snovi, npr. s filtracijo pred ekstrakcijo. Lahko je tudi zaželeno, da dodatno predhodno koncentriramo vodno raztopino klavulanske kisline, dobljene pri fermentacji, tako, da je npr. vodna raztopina klavulanske kisline nekajkrat bolj koncentrirana s klavulansko kislino kot izhodna gojilna juha, npr. predhodno koncentrirana na koncentracijo okoli 10 - 100 mg/ml, npr. 10 - 40 mg/ml, kot 10 - 25 g/L klavulanske kisline.

Prikladni postopki za predhodno koncentracijo vključujejo absorpcijo klavulanske kisline na anionsko izmenjalno smolo, čemur sledi elucija klavulanske kisline z nje z vodno raztopino elektrolita kot natrijevega klorida, ter v danem primeru odstranitev soli. Prednostno je tudi nakisanje vodne raztopine, npr. gojilne juhe ali predhodno koncentrirane vodne raztopine pred ekstrakcijo s topilom, npr. na pH 1-3, npr. pH okoli 1.5 - 2.5. Prednostno je tudi sušenje ali odstranitev vode iz ekstrakta v organskem topilu pred tvorbo soli z aminom (11), npr. pod 6 g/L vode. Prednostno izvedemo ekstrakcijo pri temperaturi od 5 do 15 °C.

Prikladna organska topila, v katerih lahko nečisto klavulansko kislino spravimo v stik z aminom (II), vključujejo ogljikovodična topila kot toluen in hehsan, etre kot

-- &--- ......

tetrahidrofuran, dioksan, dietil eter, halogenirana topila kot diklorometan in kloroform, ketone kot aceton in metil izobutil keton ter estre kot etil acetat. Topila, ki vključujejo karbonilno skupino, npr. tista s formulo (III):

II

R⁸ - C - R⁹ (III) kjer pomeni C]_6 alkilno skupino ali Cj_6 alkoksi skupino ter je R^ alkilna skupina, so primeri za podrazred primernih topil, npr. organskih ketonov ali organskih alkanoatnih estrov. Predloženi izum obsega tudi uporabo zmesi takih topil.

Prikladneje pa je organsko topilo tako, ki ga lahko uporabimo direktno za ekstrakcijo nakisane vodne raztopine; to so npr. organski alkil alkanoatni estri, ketoni in določeni alifatski alkoholi, ali njihove zmesi, kot etil acetat, metil acetat, propil acetat, n-butil acetat, metil etil keton, metil izobutil keton, tetrahidrofuran, butanol in zmesi takih topil. Izmed teh se zdijo najprikladnejši metil izobutil keton, metil etil keton in etil acetat. Prikladne zmesi topil vključujejo metil etil keton/metil izobutil keton in tetrahidrofuran/metil izobutil keton. Prednostno topilo je etil acetat.

Prikladna topila za amin (II) vključujejo tista izmed zgoraj navedenih, v katerih se da klavulansko kislino raztopiti ali ekstrahirati; to so npr. aceton, etil acetat, metil izobutil keton in metil etil keton.

Zdi se posebno zaželeno vključiti ketone kot aceton v sistem topil, ker je videti, da inhibirajo tvorbo soli klavulanske kisline z aminom (II) kot olja.

Na splošno uporabimo en ekvivalent amina (II) ali njegov majhen prebitek na en mol klavulanske kisline, da pripravimo sol klavulanske kisline. Raztopine klavulanske kisline in amina (II) lahko npr. počasi pomešamo in zmes mešamo nekaj časa po končanem dodajanju. Reakcijo med klavulansko kislino ali njenim labilnim derivatom prikladno izvedemo pri temperaturi pod sobno temperaturo, npr. pri 0 do 15 °C, npr. 0 do 10 °C, npr. 0 do 5 °C. Prikladna koncentracija klavulanske kisline ali njenega labilnega derivata v raztopini je vsaj 1.0 g/L, npr. v območju 1.0 do 4.0 g /L, klavulanske kisline. Lahko je prikladno, da nadalje koncentriramo ekstrakt v topilu do koncentracije nad to vrednostjo, npr. nad 20 g /L.

Pri nadaljnjem postopku pa lahko amin (II) uvedemo z umešanjem v tok raztopine klavulanske kisline v topilu, tako, da se v toku tvori sol, bodisi v raztopini ali kot delci, ali kot suspendirane kapljice raztopljene soli v suspenziji. Na ta način uvedeni amin (II) lahko uvedemo čistega brez dodatkov ali pa ga uvedemo kot

--9---raztopino v topilu, npr. v istem organskem topilu, v katerem je raztopljena klavulanska kislina.

Nato lahko izoliramo želeno sol klavulanske kisline z aminom (II). Na ta način lahko ločimo sol klavulanske kisline z aminom (II) iz večine ali vseh nečistoč. Izolacijo lahko izvedemo na običajen način, npr. s centrifugiranjem ali filtracijo.

Pri alternativnem izolacijskem postpoku lahko izoliramo sol klavulanske kisline z aminom (II) iz organskega topila, če se topilo v celoti ali delno ne meša z vodo, s kontaktiranjem topila z vodo, da ekstrahiramo sol, ki je lahko v raztopini ali suspenziji, iz organskega topila in tvorimo vodno raztopino soli. Ker so soli klavulanske kisline z aminom (II) precej dobro topne v vodi, je tovrstna vodna raztopina lahko zelo koncentrirana, npr. okoli 20 do 30% mas./mas.

Na ta način večina organskih nečistoč, ki so se nahajale v raztopini klavulanske kisline v organskem topilu, ostane v organskem topilu, medtem ko dobimo klavulansko kislino v obliki njene soli z aminom (11) v sorazmerno čistem stanju v vodni raztopini. Tako tvorjeno vodno raztopino soli klavulanske kisline lahko nadalje obdelamo na običajen način, npr. očistimo ali pretvorimo v klavulansko kislino ali v njeno farmacevtsko sprejemljivo sol ali ester, kot je spodaj opisano.

Pri nadaljnji alternativi ali dodatnem postopku lahko klavulansko kislino in amin pomešamo v raztopini v prvem organskem topilu, nato pa izvedemo izločanje soli iz raztopine z dodatkom drugega organskega topila. Prikladno je prvo organsko topilo lahko organski ester kot etil acetat, drugo topilo pa je lahko halogenirano topilo kot kloroform, eter kot dietil eter, ogljikovodik kot toluen, alkohol kot etanol, ali topilo s formulo (III) zgoraj, kot npr. aceton ali metil izobutil keton.

Nekatere izmed zgoraj omenjenih soli klavulanske kisline smatramo za nove spojine in so kot take nadaljnji vidik predloženega izuma: npr. soli klavulanske kisline s feniletilaminom, t-amilaminom, l-hidroksi-2-metil-2-propilaminom, ciklopentilaminom, cikloheksilaminom, 1-adamantanaminom, N-etilpiperidinom, NN-dimetilcikloheksilaminom in NN’-diizopropiletilendiaminom.

Pri eni izmed izvedb predloženega izuma lahko uporabimo sol klavulanske kisline z aminom (II) kot solvat v acetonu. Solvati v acetonu imajo v nekaterih primerih prikladne karakteristike glede stabilnosti in čistoče v primeri s solmi klavulanske kisline s samimi amini. Taki solvati so posebno koristni pri predloženem izumu, saj se jih da pogosto izolirati kot zelo čiste in stabilne kristalne spojine.

V skladu s predloženim izumom nudimo tudi sol klavulanske kisline z aminom (II) v obliki solvata v acetonu. Med izolacijo in/ali sušenjem se lahko izgubi nekoliko

14-,-acetona, ker solvacijska moč morda ni velika, vendar množina acetona v produktu ni kritična.

Solvat v acetonu lahko tvorimo s kontaktiranjem klavulanske kisline z aminom (II) v prisotnosti acetona. Na splošno lahko pomešamo raztopino, ki vsebuje klavulansko kislino, z vsaj enakim volumnom acetona skupaj z aminom (II), če obarjamo sol.

Amin (II) lahko raztopimo v acetonu in pomešamo z raztopino klavulanske kisline v organskem topilu. Priljubljena organska topila vključujejo etil acetat, tetrahidrofuran, metil etil keton, metil izobutil keton in zmesi tovrstnih topil; izmed teh je prednosten etil acetat. Alternativno lahko pomešamo vodno raztopino soli klavulanske kisline z aminom (II), dobljeno z ekstrakcijo z vodo, kot je zgoraj prikazano, z acetonom za tvorbo solvata. Prikladno lahko pomešamo koncentrirano vodno raztopino soli s prebitnim acetonom, da tvorimo solvat.

Prekristalizacija soli klavulanske kisline ali solvata v acetonu je lahko nadalje primerna, da nadalje zmanjšamo množino nečistoč. Primerno topilo za prekristalizacijo je vodni aceton. Tako prekristalizacijo izvedemo na običajen način, da npr. v vodi raztopljeno sol ali solvat obdelamo z majhno množino acetona, filtriramo in nato obdelamo z večjimi volumni acetona v danem primeru ob mešanju in/ali hlajenju, da dobimo prekristalizirani produkt.

Nadaljni vidik predloženega izuma nudi postopek za pripravo klavulanske kisline ali njene farmacevtsko sprejemljive soli ali estra, pri čemer postopek obsega pretvorbo soli klavulanske kisline z aminom s formulo (II) v klavulansko kislino ali v njeno farmacevtsko sprejemljivo sol ali ester.

Farmacevtsko sprejemljive soli in estri klavulanske kisline, pripravljeni po postopkih v smislu predloženega izuma, vključujejo tiste, ki so opisani v GB 1508977 in 1508978, kijih tukaj vključujemo z referenco.

Posebno prikladne farmacevtsko sprejemljive soli vključujejo farmacevtsko sprejemljive soli alkalijskih in zemljoalkalijskih kovin, npr. natrijeve, kalijeve, kalcijeve in magnezijeve soli. Izmed teh soli sta najprimernejši natrijeva in kalijeva, prednostna pa je kalijeva.

Primerni estri vključujejo tiste, ki se dajo cepiti, da dobimo klavulansko kislino ali njeno sol s kemičnimi metodami kot hidrogenolizo, ali z biološkimi metodami.

Sol klavulanske kisline z aminom (II), v danem primeru v obliki njenega solvata v acetonu, se da pretvoriti v klavulansko kislino ali njeno farmacevtsko sprejemljivo sol ali ester, npr. z zamenjavo iona v primeru proste kisline ali soli, ali z zaestrenjem.

Zamenjavo iona lahko izvedemo z uporabo ionsko izmenjalnih smol, npr. z vodenjem raztopine soli skozi veso kationske izmenjalne smole v natrijevi, kalijevi ali kalcijevi obliki. Primerne kationske izmenjalne smole vključujejo Amberlite IR 120 in ekvivalentne smole.

Alternativno pa lahko izvedemo zamenjavo ionov z reakcijo protoniranega aminskega kationa s spojino, ki je prekurzor za sol, ki je lahko npr. baza kot karbonat, hidrogen karbonat ali hidroksid, farmacevtsko sprejemljive alkalijske ali zemljoalkalijske kovine, ali sol organske karboksilne kisline s farmacevtsko sprejemljivim kationom, kot alkalijsko ali zemljoalkalijsko kovino, npr. sol alkanojske kisline s formulo (IV):

R¹⁰-CO₂H (IV) v kateri je R^ alkilna skupina, ki vsebuje npr. 1 do 20 atomov ogljika, prednostno 1 do 8 atomov ogljika. Primeri za prikladne soli vključujejo acetatno, propionatno ali etilheksanoatno sol, pri čemer sta prednostna kalijev 2-etilheksanoat in natrijev 2etilheksanoat. Značilno lahko reagira sol klavulanske kisline z aminom (II) v raztopini s soljo alkalijske kovine s kislino (IV) v raztopini ali suspenziji v primernem topilu, kije lahko organsko topilo, voda ali zmes vode in organskega topila, kot izopropanola. Prikladno lahko pomešamo raztopine soli klavulanske kisline z aminom (II) in spojino, ki je prekurzor za sol, ter pustimo kristalizirati farmacevtsko sprejemljivo sol. Prikladno lahko izvedemo reakcijo pri temperaturi pod sobno temperaturo, npr. pri 0 do 15 °C, npr. pri 0 do 10 °C, prikladno pri 0 do 5 °C. Če tvorimo sol klavulanske kisline z aminom (11) v vodni raztopini, jo prikladno lahko oborimo s primešanjem prebitnega acetona k vodni raztopini.

Primerne metode za zaestrenje vključujejo:

a) reakcijo soli klavulanske kisline z aminom (II) s spojino s formulo Q-R^, kjer je Q zlahka premestljiva skupina in je R^ organska skupina;

b) reakcijo soli klavulanske kisline z aminom (II) z alkoholom ali tiolom v prisotnosti sredstva za pospešitev kondenzacije kot karbodiimida; in

c) reakcijo soli klavulanske kisline z aminom (TI) z diazo spojino.

Zgornji postopki naj obsegajo tudi tiste izvedbe, kjer je sol klavulanske kisline z aminom (II) najprej pretvorjena v klavulansko kislino ali neko njeno drugo sol in zatem pretvorjena v želeni ester. Nadaljnje podrobnosti za metode zaestrenja so

- 13-.-prikazane v GB 1508977 in 1508978. Uporaba predloženega izuma omogoča, da soli in estre klavulanske kisline laže dobimo v čisti obliki, kot pa pri izvedbi po postopkih GB 1508977 in 1543563.

Izum bomo sedaj prikazali z naslednjimi Primeri, ki pa naj ga nikakor ne omejujejo. V Primerih stoji THF za tetrahidrofuran in RV za relativno vlago.

13'-Primer 1

Pri vseh naslednjih Primerih je bil postopek enak; amin smo pomešali z raztopino klavulanske kisline v raztopini THF in opazili smo hitro kristalizacijo, da se je tvorila trdna sol.

Amin	Komentar	Stabilnost soli
D-(+)-a-feniletilamin	kristalna trdna snov	stabilno >70h, 20°C 50% RV
t-oktilamin	kristalna trdna snov	stabilno>70h, 20°C 50% RV
l-hidroksi-2-metil-2- propilamin	kristalna sol
ciklopentilamin	kristalna sol	50% RV, 20°C potemni po 72h
cikloheptilamin	kristalna sol	50% RV, 20°C potemni po 72h
1-adamantanamin	kristalna sol	50% RV, 20°C stabilno>70h
N-etilpiperidin	kristalna sol	50% RV, 20°C stabilno>70h
N,N-dimetilcikloheksil-	kristalna sol	50% RV, 20°C
amin		stabilno>90h
amoniak	kristalna sol	>70h, 50% RV nekoliko razbarvanja
ksantinol	bela trdna snov	higroskopno
trietilen tetramin	bledorumena trdna snov	nizka vrednost
p-metoksibenzil-a-	trdna sol	belo po 16h suhe atmos.
aminofenilacetat		sobna temp., rumeno po 16h 50% RV, sobna temperatura

- 14--.

Amin	Komentar	Stabilnost soli
n-butil a-amino- fenilacetat	trdna sol	rumeno po 16h suhe atmos. sobna temp. oranžno po 16h 50% RV sobna temperatura
metil arginat	trdna sol	belo po 16h suhe atmos.

sobna temp. oranžno po

16h50%RV sobna temperatura

Primer 2

V tem primeru pa smo tvorili sol klavulanske kisline z aminom v raztopini v prvem organskem topilu in nato povzročili, da se je izločila iz raztopine kot trdna oborina s pomešanjem z drugim organskim topilom.

2a. t-Oktilamin - Pripravili smo izhodno raztopino klavulanske kisline v etil acetatu, ki je vsebovala okoli 28 g /L klavulanske kisline v nečisti obliki, z ekstrakcijo nečiste fermentacijske juhe S. clavuligerus z etil acetatom. K 46 ml le-tega smo dodali toktilamin (0.84 g). Po 10 minutah se je zmes zmotnila in izkristalizirali so se fini kristali soli. K alikvotu raztopine smo dodali kloroform, kar je izzvalo tvorbo večjih iglic. K nadaljnjemu alikvotu smo dodali aceton, kar je ponovno izzvalo tvorbo igličastih kristalov, vendar manjših in to počasneje kot s kloroformom. Preostanku raztopine smo dodali okoli 20 ml kloroforma, nato pa volumen toluena, približno enak začetni masi raztopine, kar je izzvalo obarjanje znatne množine igličastih kristalov.

2b. Dicikloheksilamin - K 46 ml izhodne raztopine, pripravljene kot za 2a zgoraj, smo dodali dicikloheksilamin (1.18 g). Nastala je bistra raztopina. Aceton smo dodali k enemu alikvotu, pri čemer seje tvorila fina amorfna usedlina.

2c. Amoniak - K 500 ml izhodne raztopine, pripravljene kot za 2a zgoraj, smo dodali amoniak (21.1 ml 2.5M amonijevega 2-etilheksanoata v etil acetatu, t.j. okoli 1 ekvivalent). Dodatek 50 ml industrijskega metiliranega špirita (IMS) je zlahka izzval tvorbo oborine finih iglic. Opazili pa smo, da pri uporabi nečiste raztopine klavulanske kisline, kar se odraža na barvi raztopine, preostane v raztopini znatna množina obarvanih nečistoč. Dobitek - 75 %.

-- 15...

2d. Ν,Ν-dimetilcikloheksilamin - K 500 ml izhodne raztopine, pripravljene kot za 2a zgoraj, smo dodali Ν,Ν-dimetilcikloheksilamin (6.7 ml). Na začetku dodajanja seje tvorilo olje. Postopoma smo dodajali aceton (150 ml), pri čemer je nastala motna raztopina. Vzeli smo alikvotni del te motne raztopine in mu dodali dietileter, kar je povzročilo kristalizacijo. Dietileter (100 ml) smo dodali h glavnini raztopine, kar je povzročilo takojšnjo kristalizacijo. Kristale (13.4 g) smo filtrirali in izprali z acetonom. 2e. t-Oktilamin - K 500 ml izhodne raztopine, pripravljene kot za 2a zgoraj, smo dodali t-oktilamin (6.7 g). Raztopina se je lahno zmotnila. Dodali smo aceton (20 ml), kar je zbistrilo raztopino. K alikvotu raztopine smo dodali dietileter, kar je povzročilo takojšnjo kristalizacijo. Dietileter (55 ml) smo dodali h glavnini raztopine, kar je izzvalo kristalizacijo. Kristale smo filtrirali in izprali z acetonom. Dobitek (12.9 g) je predstavljal 77 % rekuperacijo klavulanske kisline iz raztopine.

2f. Benzatin - Benzatin diacetat (9.16 g) smo mešali z vodnim natrijevim hidroksidom (5N, 10.15 ml). Vodno raztopino smo ekstrahirali z etil acetatom (55 ml) in ekstrakt dodali k izhodni raztopini klavulanske kisline, pripravljene kot za 2a zgoraj (1.0 L). Na začetku se je tvorilo olje. Dodali smo aceton (600 ml) in tvorili so se kristali (dodali smo okoli 10 ml dietil etra), kar je ostanek iz poskusa z epruvetko. Nato smo dodali metil izobutil keton (200 ml) in dopolnili zmes na 2 L z acetonom. Tvorjene kristale smo filtrirali in izprali z acetonom. Dobitek je znašal 11.5 g, kar predstavlja 59.1 % rekuperirane klavulanske kisline.

Primer 3

Raztopino klavulanske kisline v etil acetatu (okoli 20 /tg/ml) smo razredčili z enakim volumnom acetona. Nato smo dokapavali acetonsko raztopino t-oktilamina (1.25 mol ekvivalentov) v teku pol ure pri 10 °C. Po nadaljnjem mešanju v teku 1 ure smo oborjene kristale zbrali, izprali z acetonom in sušili v vakuumu. Zlahka se je tvorila oborina, kije bila bele barve. Dobitek (korigiran za čistočo) = 76 %.

Primer 4

0.012M raztopino benzil klavulanata v THF smo katalitsko hidrogenirali, da smo tvorili raztopino klavulanske kisline v THF. K tej raztopini (100 ml) smo dodali 1aminoadamantan (25 ml 0.012M v THF) pri sobni temperaturi. Prišlo je do hitre kristalizacije. Raztopino smo mešali 30 minut pri sobni temperaturi, nato pa 2 uri pri 5 °C. Raztopino smo nato filtrirali in kristale izprali in sušili.

-- 16.,.

Dobitek = 83 %. Tališče soli je znašalo 190 - 192 °C (razpad).

Primer 5

Benzil klavulanat očiščen s Sephadex kromatografijo (20 g, 0.07 molov) smo raztopili v tetrahidrofuranu (destiliranem s kalcijevega hidrida, 400 ml) in dodali 10 % katalizatorja paladija-na-oglju (5.7 g). Zmes smo hidrogenirali z mešanjem pri sobni temperaturi in pri okoli 1.2 bar 20 do 30 minut. Stanje reakcije smo ocenili s tankoslojno kromatografijo ob uporabi kremeničnih plošč, razvitih z etil acetatom in vizualiziranih z uporabo trifeniltetrazolijevega klorida kot razpršilnega reagenta. Klavulanska kislina Rf 0.0, benzil ester 0.4.

Reakcijsko zmes smo filtrirali in filtrni vložek dobro izprali. Združene filtrate (približno 500 ml), ki so vsebovali klavulansko kislino, smo obdelali z mešanjem z 2amino-2,4,4-trimetilpentanom (9.0 g, 0.07 molov) v suhem THF (50 ml). Kristalizacijo smo opazili v teku 1 minute. Zmes smo mešali 0.5 ur pri sobni temperaturi in nato 2 uri pri 5 °C. Produkt smo odfiltrirali, ga izprali s suhimTHF (100 ml) in sušili v vakuumu 12 ur, da smo dobili 23.0 g, 100 % naslovne soli s tal. 160 - 170 °C (razpad).

Primer 6

Pripravo smo izvedli kot pri Primeru 5 ob uporabi benzil klavulanata (0.9 g, 0.003 moli) in obdelali nastalo raztopino klavulanske kisline z 2-amino-2-metilpropanom (0.22 g, 0.003 moli) v suhem THF (10 ml).

Naslovna sol (0.6 g, 73% dobitek) je imela tal. 150 - 152 °C (razpad).

Primer 7

Pripravo smo izvedli kot pri Primeru 5 ob uporabi benzil klavulanata (0.9 g, 0.003 moli) in obdelali nastalo raztopino klavulanske kisline z D( + ) 1-metilbenzilamina v suhem THF (10 ml). Zmes smo shranili pri 5 °C dva dni, medtem pa je prišlo do počasne kristalizacije. Filtracija je dala naslovno sol (0.6 g, 62% dobitek) s tal. 125 °C (razpad).

Primer 8

Vodno raztopino litijevega klavulanata srno pomešali z vodno raztopino alkilamonijevega fosfata. Oborjeni litijev fosfat smo odfiltrirali in sol amin klavulanat

- - I /-oborili z dodatkom acetona. Ugotovili smo, da se da uporabiti tudi natrijev klavulanat, vendar je tedaj potrebno dodati etanol, da izzovemo ločbo natrijevega fosfata. Uporabiti se da tudi amin hidrokloride.

Na ta način smo uporabili litijev klavulanat za pripravo N-etilpiperidin klavulanata in uporabili natrijev klavulanat za pripravo N-etilpiperidin klavulanata.

Primer 9

Nečisto raztopino klavulanske kisline, kije surov ekstrakt izfermentacijskejuhe S. clavuligerus, smo po delnem predhodnem očiščenju z ionsko izmenjavo (500 ml, /zg/ml v etil acetatu) pomešali z acetonom (150 ml) in postopoma obdelali z raztopino Ν,Ν-dimetilcikloheksil amina (6.7 ml) v acetonu (25 ml). Alikvotni del smo odstranili in obdelali z dietiletrom in prišlo je do neposredne kristalizacije, s cepljenjem glavne mase je prišlo do hitre kristalizacije belih ploščic, ki je bilo dokončano z dodatkom etra (110 ml). Aminsko sol smo odfiltrirali in izprali z acetonom (3 x 100 ml) ter sušili na zraku. Dobitek = 13.4 g, 82 % rekuperacija, 64.9 % ugot. (teoretsko 61.0 %).

Primer 10

K nečisti raztopini klavulanske kisline, uporabljene v Primeru 9 (500 ml, 21 Mg/ml), ki je dodatno vsebovala aceton, (20 ml), smo dodali t-oktilamin (7.6 g, 1.0 ekv.), kar je povzročilo lahno zmotnitev. Dodatek dietil etra (55 ml) je povzročil izločanje aminske soli kot fine bele iglice, ki smo jih odfiltrirali in izprali z acetonom.

Dobitek = 12.9 g, 77.2 % rekuperacija, 62.8 % ugot. (teoretsko 60.6 %).

Primer 11

Nečisto raztopino klavulanske kisline v etil acetatu (IL, 10.14 /ig/ml), dobljeno z ekstrakcijo iz fermentacijske juhe 5. clavuligerus z etil acetatom in delnem predhodnem očiščenju z ionsko izmenjavo, smo pomešali z acetonom (600 ml) in nato obdelali z raztopino benzatina (6.15 g) v etil acetatu (55 ml). Zmes je pričela kristalizirati, ko se je dodajanje benzatina približevalo zaključku. Nato smo dodali metilizobutil keton (200 ml), da je postalo obarjanje bolj popolno. Kristale smo odfiltrirali in izprali z acetonom (3 x 100 ml). Dobitek = 11.5 g, 67.0 % rekuperacija.

- IH.

Primer 12

Ponovili smo postopek iz Primera 11 ob uporabi nečiste, vlažne (okoli 1% vode) raztopine klavuJanske kisline v etil acetatu. Za ločitev IL šarž te raztopine smo dodali ob mešanju prebitek samega etilen diamina, ΝΝ’-dietiletilen diamina in NN’diizopropiletilen diamina, pri čemer je množina vsakega amina v prebitku z ozirom na množino, potrebno za tvorbo diamonijeve soli s klavulansko kislino. Po kontinuirnem mešanju se je tvorila oborina soli. Dobili smo nadaljnjo porcijo kristalov z dodatkom prebitnega acetona. Oborjeno diamonijevo sol smo odfiltrirali in izprali z acetonom.

Tako tvorjene kristale vsake izmed teh diamonijevih soli smo pretvorili v kalijev klavulanat z raztapljanjem soli v minimalni množini vode, čemur sledi dodatek raztopine prebitka kalijevega 2-etilheksanoata v izopropil alkoholu. Po kontinuirnem mešanju smo tvorili oborino kalijevega klavulanata in smo jo filtrirali, izprali z izopropil alkoholom in sušili.

Primer 13

Raztopino klavulanske kisline (0.0046 molov) v tetrahidrofuranil (30 ml) smo obdelali z raztopino trimetilamina v metanolu (1.0 ml 25% mas./vol. raztopine, okoli 0.0042 molov), pri čemer smo dobili bledorumeno raztopino. Kristalizacijo smo sprožili s cepljenjem in stanjem pri sobni temperaturi. Kristalizacija je bila hitra, dala je fine iglice in je bila zaključena s stanjem čez noč pri + 4°C. Produkt smo odfiltrirali, izprali z majhnim volumnom svežega topila (okoli 5 ml) in sušili v vakuumu. Dobitek je znašal 0.9 g (75 %); tal. nad 310 °C, počasno porjavenje pri temperaturi nad okoli 130 °C.

Poskus B 24641: Ugot. C, 51.32; H, 7.15; N, 10.68% ^C11^H18^N2°5 terja C 51.16; H, 7.02; N, 10.84%

Poskus A 15230: Imidazol 77.2; 76.4% (izrač. 77.1% okoli 99.5% čistoča)

Voda 1.18; 1.34%

Spojina (kot krem obarvane fine iglice) se pokvari pri stanju na zraku v nekaj dneh, navzema vodo in počasi porumeni.

- 19 . Primer 14

Vključili smo dve pripravi zgornje spojine, ker je vsaka dala nekoliko drugačen rezultat. Prva je dala skromen dobitek vodo vsebujočega produkta, v taki meri, da ustreza hemihidratu, medtem ko je druga dala pretežno brezvoden material, čeprav v majhnem dobitku.

14A. Klavulansko kislino (0.00346 molov) v tetrahidrofuranu (25 ml) smo obdelali s trietilaminom (0.4 g, 0.00346 molov) in mešali, da smo dobili homogeno bistro raztopino. Kristalizacijo smo sprožili s cepljenjem in dokončali s stanjem čez noč pri +4° C. Produkt smo odfiltrirali in sušili v vakuumu. Dobitek 0.7 g (63%) kot velike umazano bele iglice.

Poskus B 24639: Ugot. C, 54.74; H, 7.95; N, 8.94%

C14H24N2O5 terja C, 56.05; H, 8.00; N, 9.33% ^C14^H24^N2°5/2^H2° terja C, 54.36; H, 8.14; N, 9.05%

Poskus A 15220: Imidazol 61.0; 61.1% (izrač. 64.4%, okoli 95.0% čistoča)

Voda 2.64% (hemihidrat terja 12.91%)

14.B Klavulansko kislino (0.021 molov) v tetrahidrofuranu (60 ml) smo obdelali s trietil aminom (2.1 g, 0.021 molov) in mešano nastalo bistro raztopino cepili z avtentično soljo. Produkt je pričel kristalizirati v obliki dolgih iglic pri sobni temperaturi, pri čemer je bil postopek zaključen pri + 4 °C čez noč. Produkt smo zbrali s filtracijo, izprali na filtru s svežim topilom (okoli 10 ml) in dietil etrom (okoli 20 ml) in končno sušili v vakuumu, da smo dobili umazano bel kristalen produkt.

Dobitek 1.7 g (27%).

Poskus B 24676: Ugot. C, 56.07; H, 7.83; N, 9.32%

C14H24N2O5 terja C, 56.05; H, 8.00; N, 9.33%

C14H24N2O5/2H2O terja C, 54.36; H, 8.14; N, 9.05%

Poskus A 15268: Imidazol 65.1; 65.1% (Izrač. 66.3%, okoli 98.2% čistoča)

Voda 0.9% [ο;]₀24 + 47.00 c (c=0.2% v vodi)

- ζΡ

Kot trimetil aminska sol se tudi produkt pokvari pri stanju na zraku v teku nekaj dni. Ta dva primera pojasnjujeta tvorbo zelo čistih soli klavulanske kisline iz raztopin klavulanske kisline v organskih topilih.

Primer 15

Ločene vzorce trimetilamin klavulanata in trietilamin klavulanata iz Primerov 13 in 14 smo raztopili v minimalni množini mrzle vode. Tem raztopinam smo dodali ob mešanju močno raztopino kalijevega 2-etilheksanoata v izopropanolu. Po kontinuirnem mešanju so se izločili kristali kalijevega klavulanata in smo jih lahko odfiltrirali, izprali s hladnim izopropanolom in sušili.

Primer 16

Nečisto vodno raztopino klavulanske kisline, dobljene iz fermentacijske juhe S. clavuligerus s predhodnim čiščenjem, ki obsega ionsko izmenjalno kromatografijo ali tako, kot je na splošno nakazano zgoraj, ki vsebuje okoli 17.1 g/L, smo nakisali na pH 2.0 s 25 % vol./vol. žveplove kisline in nato kontinuirno ekstrahirali v etil acetat. Etil acetatni ekstrakt smo ohladili na 2 °C, odstranili vodo s centrifugiranjem, zatem sušili z MgSC>4, nato pa vodili skozi CPG ogljeno kolono. Pri tej stopnji je etil acetatni ekstrakt vseboval 6.02 g/L klavulanske kisline in smo ga nato koncentrirali z uparjenjem na koncentracijo 25.7 g/L klavulanske kisline in uporabili pri tej koncentraciji. Nivo vlažnosti koncentrata je znašal okoli 0.26 vol./vol. %.

7.8 ml t-oktilamina smo pomešali s 25 ml svežega etil acetata. To zmes smo počasi dodali k 2 L na klavulanatu bogatega etil acetatnega ekstrakta, razredčenega ponovno do titra 23.0 g/L s svežim etil acetatom, ob hitrem mešanju. Goščo smo mešali nadaljnjo uro pri 5 °C. t-Oktilamin klavulnat smo zatem izolirali s filtracijo in izprali z etil acetatom. Končno sušenje smo izvedli čez noč v vakumski peči pri 20 °C ob oddajanju dušika. Masa produkta = 6.13 g.

Primer 17 g aminske soli, pripravljene v Primeru 16, smo raztopili v 97 ml izopropanola. Produkt se ni zlahka raztopil in ugotovili smo, da je potrebno previdno ogrevanje na 24 °C, da dosežemo popolno raztapljanje. V teku 10 minut smo dodali 14 ml 1.5N kalijevega 2-etilheksanoata v izopropanolu. Goščo smo zatem mešali 1.5 ur pri 5 °C.

Produkt kalijev klavulanat smo nato odfiltrirali, izprali z majhnimi množinami izopropanola, nato pa acetona in sušili Čez noč v vakuumu ob oddajanju dušika pri 20 °C. Masa produkta = 3.16 g.

Primer .18

Filtrirano (RVF) fermentacijsko juho S. clavuligerus, ki vsebuje 2 g/L klavulanske kisline, smo nakisali na pH 1.6 s 25 % vol./vol. žveplove kisline in nato kontinuirno ekstrahirali v etil acetat. Estrakt v topilu smo ohladili na 3 °C, odstranili vodo s centrifugiranjem, zatem sušili z MgSC>4, nato pa vodili skozi CPG ogljeno kolono. Z ogljem obdelani ekstrakt smo nato koncentrirali z uparjenjem na koncentracijo okoli 20 g/L klavulanske kisline z vsebnostjo vlage okoli 0.06 vol./vol. %.

13.5 ml t-oktilamina smo pomešali s 43 ml svežega etil acetata. To zmes smo počasi dodali k 400 ml na klavulanatu bogatega etil acetatnega ekstrakta, s titrom 20 g/L klavulanske kisline, ob hitrem mešanju. Goščo smo mešali nadaljnjo uro pri 5 °C. t-Oktilamin klavulnat smo zatem izolirali s filtracijo in izprali z etil acetatom. Končno sušenje smo izvedli čez noč v vakumski peči pri 20 °C ob oddajanju dušika. Masa produkta = 12.44 g.

Primer 19 lig aminske soli, pripravljene v Primeru 18, smo raztopili v 213 ml izopropanola. Produkt se ni zlahka raztopil celo po previdnem ogrevanju na 24 °C. Dodali smo vodo (3.75 ml), da smo omogočili raztapljanje. Ko smo dobili raztopino, smo še dodali izopropanol (100 ml), da smo zmanjšali vsebnost vode pred kristalizacijo. 30 ml 1.5N kalijevega 2-etilheksanoata v izopropanolu smo dodali v teku 15 minut. Goščo smo zatem mešali 1.5 ur pri 5 °C. Produkt kalijev klavulanat smo nato odfiltrirali, izprali z majhnimi množinami izopropanola, nato pa acetona in sušili čez noč v vakuumu ob oddajanju dušika pri 20 °C. Masa produkta = 7.29 g.

Claims (18)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Postopek za pripravo in/ali čiščenje klavulanske kisline ali njene farmacevtsko sprejemljive soli ali estra, označen s tem, da obsega

   i) kontaktiranje nečiste klavulanske kisline kot njene soli z alkalijsko kovino v raztopini v organskem topilu, z aminom s formulo (II)

   R'*

   Vi—R³ (Π) kjer je Rl skupina s splošno formulo ^R\ \-tCH₂CH,NH-i-CH,CH₂i * m

   R kjer sta in R^ neodvisno vodik, alkil, z amino substituiran alkil, ali substituiran, z amino substituiran alkil, ter sta R^ in R^ neodvisno izbrana izmed vodika, alkila, z amino ali hidroksi substituiranega alkila, ali substituiranega, z amino substituiranega alkila, m pa je nič ali celo število 1 do 5 ;

   ii) izolacijo tvorjene aminske soli klavulanske kisline;

   iii) pretvorbo tako tvorjene soli v klavulansko kislino ali v njeno farmacevtsko sprejemljivo sol ali ester.
2. 2. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da je sol alkalijske kovine natrijeva ali litijeva sol.
3. 3. Postopek za pripravo in/ali čiščenje klavulanske kisline ali njene farmacevtsko sprejemljive soli ali estra, označen s tem, da obsega

   i) kontaktiranje nečiste klavulanske kisline ali njenega labilnega derivata v raztopini v organskem topilu, ki vsebuje med 0.25 in 0.6 g/1 vode, z aminom s formulo (II)

   R¹

   N-R (Π) kjer je Rl skupina s splošno formulo

   R⁵

   Yl-fOH₂CH₂NH-J-CH₂CH₂R⁴ kjer sta R^ in R$ neodvisno vodik, alkil, z amino substituiran alkil, ali substituiran, z amino substituiran alkil, ter sta R^ in R^ neodvisno izbrana izmed vodika, alkila, z amino ali hidroksi substituiranega alkila, ali substituiranega, z amino substituiranega alkila, m pa je nič ali celo število 1 do 5 ;

   ii) izolacijo tvorjene aminske soli klavulanske kisline;

   iii) pretvorbo tako tvorjene soli v klavulansko kislino ali v njeno farmacevtsko sprejemljivo sol ali ester.
4. 4. Postopek za pripravo in/ali čiščenje klavulanske kisline ali njene farmacevtsko sprejemljive soli ali estra, označen s tem, da obsega

   i) kontaktiranje nečiste klavulanske kisline ali njenega labilnega derivata v raztopini v organskem topilu, ki je osušeno z odstranitvijo vode iz topila s centrifugiranjem, z aminom s formulo (II)

   R⁵

   Vi—R³

   R² συ kjer je R^ skupina s splošno formulo ^R\

   N -f CH₂CH₂NH-^CH₂CH₂24 kjer sta in neodvisno vodik, alkil, z amino substituiran alkil, ali substituiran, z amino substituiran alkil, ter sta R^ in neodvisno izbrana izmed vodika, alkila, z amino ali hidroksi substituiranega alkila, ali substituiranega, z amino substituiranega alkila, m pa je nič ali celo število 1 do 5 ;

   ii) izolacijo tvorjene aminske soli klavulanske kisline;

   iii) pretvorbo tako tvorjene soli v klavulansko kislino ali v njeno farmacevtsko sprejemljivo sol ali ester.
5. 5. Postopek za pripravo in/ali čiščenje klavulanske kisline ali njene farmacevtsko sprejemljive soli ali estra, označen s tem, da obsega

   i) a) pridobivanje nečiste klavulanske kisline v juhi, nastali pri fermentaciji mikroorganizma proizvajalca klavulanske kisline,

   b) odstranitev vsaj dela suspendiranih trdnih snovi v juhi;

   c) kontaktiranje dobljene nečiste klavulanske kisline ali njenega labilnega derivata v raztopini v organskem topilu, z aminom s formulo (II)

   R¹ \i-r³

   r.2 kjer je Rl skupina s splošno formulo ^R\ 'n -f ΟΗ₂ΟΗ₂ΝΗ-^ΟΗ^Η₂p* m ^z kjer sta in R$ neodvisno vodik, alkil, z amino substituiran alkil, ali substituiran, z amino substituiran alkil, ter sta R^ in R^ neodvisno izbrana izmed vodika, alkila, z amino ali hidroksi substituiranega alkila, ali substituiranega, z amino substituiranega alkila, m pa je nič ali celo število 1 do 5 ;

   ii) izolacijo tvorjene aminske soli klavulanske kisline;

   iii) pretvorbo tako tvorjene soli v klavulansko kislino ali v njeno farmacevtsko sprejemljivo sol ali ester.
6. 6. Postopek po zahtevku 5, označen s tem, da so pri stopnji i) b) suspendirane trdne snovi odstranjene s filtracijo.
7. 7. Postopek po zahtevku 6, označen s tem, da je filtrirana juha nečiste klavulanske kisline predhodno koncentrirana.
8. 8. Postopek po zahtevku 7, označen s tem, da je vodna raztopina klavulanske kisline predhodno koncentrirana na koncentracijo 10 do 100 mg/ml.
9. 9. Postopek po zahtevku 7, označen s tem, da je vodna raztopina klavulanske kisline predhodno koncentrirana na koncentracijo 10 do 40 mg/ml.
10. 10. Postopek po zahtevku 7, označen s tem, da je vodna raztopina klavulanske kisline predhodno koncentrirana na koncentracijo 10 do 25 mg/ml.
11. 11. Postopek po kateremkoli izmed zahtevkov 7 do 10, označen s tem, da poteka postopek predhodne koncentracije z absorpcijo klavulanske kisline na anionsko izmenjalno smolo, čemur sledi elucija klavulanske kisline z nje s pomočjo vodne raztopine elektrolita.
12. 12. Postopek po zahtevku 11, označen s tem, daje elektrolit natrijev klorid.
13. 13. Postopek po zahtevku 11 ali 12, označen s tem, daje iz eluenta odstranjena sol.
14. 14. Postopek za pripravo in/ali čiščenje klavulanske kisline ali njene farmacevtsko sprejemljive soli ali estra, označen s tem, da obsega

    i) kontaktiranje nečiste klavulanske kisline ali njenega labilnega derivata v raztopini v organskem topilu, izbranem iz skupine, ki obstaja iz ogljikovodičnih topil, etrskih topil in halogeniranih topil, z aminom s formulo (II)

    R¹ (II) kjer je Rl skupina s splošno formulo

    R⁴

    N -f CH₂CH₂NH-1- CH₂CH₂kjer sta R^ in R^ neodvisno vodik, alkil, z amino substituiran alkil, ali substituiran, z amino substituiran alkil, ter sta R^ in R^ neodvisno izbrana izmed vodika, alkila, z amino ali hidroksi substituiranega alkila, ali substituiranega, z amino substituiranega alkila, m pa je nič ali celo število 1 do 5 ;

    ii) izolacijo tvorjene aminske soli klavulanske kisline;

    iii) pretvorbo tako tvorjene soli v klavulansko kislino ali v njeno farmacevtsko sprejemljivo sol ali ester.
15. 15. Postopek po zahtevku 14, označen s tem, da so topila izbrana iz skupine, ki obstaja iz toluena, heksana, tetrahidrofurana, dioksana, dietiletra, diklorometana in kloroforma.
16. 16. Postopek za pripravo in/ali čiščenje klavulanske kisline ali njene farmacevtsko sprejemljive soli ali estra, označen s tem, da obsega

    i) kontaktiranje nečiste klavulanske kisline ali njenega labilnega derivata v raztopini v organskem topilu, z aminom s formulo (II)

    R⁴

    R³ *

    kjer je Rl skupina s splošno formulo

    R⁵ 'n -t ch₂ch₂nh-f- ch₂ch₂— R^{4 m} kjer sta R^ in R^ neodvisno vodik, alkil, z amino substituiran alkil, ali substituiran, z amino substituiran alkil, ter sta R^ in R^ neodvisno izbrana izmed vodika, alkila, z amino ali hidroksi substituiranega alkila, ali substituiranega, z amino substituiranega alkila, m pa je nič ali celo število 1 do 5 ; pri čemer je amin uvajan z umešanjem v tok raztopine klavulanske kisline v organskem topilu;

    ii) izolacijo tvorjene aminske soli klavulanske kisline;

    iii) pretvorbo tako tvorjene soli v klavulansko kislino ali v njeno farmacevtsko sprejemljivo sol ali ester.
17. 17. Postopek za pripravo in/ali čiščenje klavulanske kisline ali njene farmacevtsko sprejemljive soli ali estra, označen s tem, da obsega

    i) kontaktiranje nečiste klavulanske kisline ali njenega labilnega derivata v raztopini v organskem topilu, z aminom s formulo (II)

    R’

    N-r’

    R² (II) kjer je Rl skupina s splošno formulo ^R\

    N -f CH,CH₂NH—J- CH,CH₃< m * kjer sta R^ in R^ neodvisno vodik, alkil, z amino substituiran alkil, ali substituiran, z amino substituiran alkil, ter sta R^ in R^ neodvisno izbrana izmed vodika, alkila, z amino ali hidroksi substituiranega alkila, ali substituiranega, z amino substituiranega alkila, m pa je nič ali celo število 1 do 5 ;

    ii) izolacijo tvorjene aminske soli klavulanske kisline, pri čemer izolacija aminske soli klavulanske kisline iz organskega topila, katero se popolnoma ali delno ne meša z vodo, poteka s kontaktiranjm topila z vodo tako, da se ekstrahira sol iz organskega topila in tvori vodna raztopina soli;

    iii) pretvorbo tako tvorjene soli v klavulansko kislino ali v njeno farmacevtsko sprejemljivo sol ali ester.

    R'

    N—R (H)
18. 18. Postopek za pripravo in/ali čiščenje natrijeve, kalijeve ali kalcijeve soli klavulanske kisline, označen s tem, da obsega

    i) kontaktiranje nečiste klavulanske kisline ali njenega labilnega derivata v raztopini v organskem topilu, z aminom s formulo (II) kjer je R³ skupina s splošno formulo ^R\

    N-tCH₂CH₂NH-}-CH₂CH₂R^{4 m} kjer sta R⁴ in R³ neodvisno vodik, alkil, z amino substituiran alkil, ali substituiran, z amino substituiran alkil, ter sta R² in R³ neodvisno izbrana izmed, vodika, alkila, z amino ali hidroksi substituiranega alkila, ali substituiranega, z amino substituiranega alkila, m pa je nič ali celo število 1 do 5 ;

    ii) izolacijo tvorjene aminske soli klavulanske kisline;

    iii) pretvorbo tako tvorjene soli v natrijevo, kalijevo ali kalcijevo sol klavulanske kisline z ionsko izmenjavo, pri čemer poteka ionska izmenjava z vodenjem raztopine aminske soli skozi veso (blazino) kationsko izmenjalne smole v natrijevi, kalijevi ali kalcijevi obliki.