SI9400086A - Električni kadilni sistem za podajanje arome in postopki za tvorjenje le-te - Google Patents

Abstract

Podan je kadilni sistem, v katerem se nadomestljiva cigareta, ki vsebuje material s tobakovo aromo, električno segreva s stavkom električnih grelnih elementov vsebovanih v prižigalniku. da bi vspodbudile tobakove arome in druge komponente v obliki pare ali aerosola za njihovo dovajanje kadilcu. Cigareta in prižgalnik sta prirejena tako, da omogočata vzorce pretoka zraka skozi kadilni sistem tako, da teče zrak prečno v cigareto. Takšni vzorci zbolšujejo dajanje aerosola in arome kadilcu in zmanjšujejo kondenzacijo preostale pare/aerosola v področju grela kadilnega sistema

Description

PHILIP MORRIS PRODUCTS INC.

Električen kadilni sistem za dajanje arom in postopki za njegovo izvajanje

Ozadje izuma

Izum se nanaša na kadilne sisteme, v katerih se cigarete uporabljajo s prižigalniki, in postopke za njihovo izvajanje.

Izdelek za električno kajenje je opisan v našem patentu ZDA št. 5,060.671, kije s tem vključen s sklicevanjem nanj v svoji celoti. Ta patent je opisoval predmet za kajenje, ki je opremljen s stavkom električnih grelnih elementov, katere se lahko odstrani. Polnitev s medijem tobakove arome, ki vsebuje npr. tobak ali iz tobaka izveden material, je nameščena na vsakega od grelnih elementov. Enota za gretje in aromo, ki se lahko razmešča, je združena z izvorom električne energije, kot je to baterija ali kondenzator, kakor tudi s krmilnim vezjem, da bi se aktiviralo grelne elemente kot odziv na puh kadilca na predmet, ali tudi kot odziv na pritisk na stikalo. Vezje je zasnovano tako, da aktivira na katerikoli puh vsaj en, vendar manj kot vse grelne elemente, in tako, da je kadilcu oddana vnaprej določena količina puhov, od katerih vsebuje vsak vnaprej odmerjeno količino aromatične substance tobaka, npr. aerosol, ki vsebuje tobakove arome ali odziv aromatiziranega tobaka. Vezje prav tako prednostno preprečuje aktiviranje kateregakoli grela več kot enkrat, da bi se preprečilo pregretje medija s tobakovo aromo na njem.

Pri takšnih izdelkih se grelec s porabljenim ostankom tobačnega materiala vrže proč. Prav tako morajo biti električne povezave med greli in baterijo v stanju, da prenesejo ponavljajoča odklapljanja in ponovna priključevanja, ko se enote za aromo menjavajo.

V naši sočasno v postopku se nahajajoči patentni prijavi ZDA ser. št. 07/666,926, vloženi 11. marca 1991, sedaj opuščeni v korist nadaljujoče se prijave ser. št. 08/012,799, vložene 2. februarja 1993, je opisan predmet za električno kajenje, ki ima ponovno uporabne grelne elemente in odstranljiv del za proizvajanje tobakove arome. Odstranljiv del obsega prednostno segment arome in segment filtra, pritrjen s tulčnim papirjem ali drugo pritrdilno ureditvijo. S ponovno uporabnimi grelnimi elementi so seveda povezane določene delovne težave, posebno ker teži preostali aerosol, da odlaga kondenzat na grelnih elementih ali drugih trajnih elementih konstrukcije izdelka.

Predložen izum teži k zmanjševanju zgoraj navedenih problemov.

Izum je v svojih različnih vidikih podan z neodvisnimi zahtevki, na katere se bomo sklicevali.

Kadilni sistem, ki vsebuje izum in v katerem so uporabljene cigarete s prižigalniki, ima prednost, da podaja izboljšano dajanje arome. Kadilni sistem, ki vsebuje izum, ima prednost, da so grelni elementi prižigalnika ponovno uporabljivi in daje prostornina delov, ki se jih lahko odstrani, zmanjšana na minimum.

Sistem, ki vsebuje izum, ima prednost, da je kondenzacija aerosola na grelnih elementih in drugih konstrukcijskih elementih prižigalnika zmanjšana na minimum.

Kadilni predmet, ki vsebuje izum, in proizvodni postopki za njegovo izdelavo, ki prav tako vsebujejo izum, imajo prednost, da so lahko lažji in stroškovno učinkoviti, celo pri hitrostih znane masovne proizvodnje.

Izvedbe izuma imajo lahko nadaljnjo prednost, da dovajajo kadilcu izboljšano dajanje aerosola in arome.

V skladu z eno prednostno izvedbo enega vidika izuma je podana cigareta za uporabo v kadilnem sistemu za dovajanje odziva aromatiziranega tobaka kadilcu, pri čemer obsega sistem grelna sredstva. Cigareta obsega nosilec, ki ima prednji in zadnji konec v vzdolžni smeri medsebojno razmaknjen in ki ima prvo in drugo površino. Prva površina določa votlino med prvim in drugim koncem in druga površina obsega ploskev, ki naj bo postavljena ob grelna sredstva. Material s tobakovo aromo se namesti na prvo površino nosilca. Material s tobakovo aromo proizvaja v votlini odziv aromatiziranega tobaka, da bi ga dovajal kadilcu, če je material s tobakovo aromo z grelnimi elementi segret. Nosilec in material s tobakovo aromo dopuščata prečen pretok zraka v votlino.

V skladu s prednostno izvedbo drugega vidika izuma je podan prižigalnik za uporabo v kombinaciji z odstranljivo cigareto v sistemu za kajenje, ki dovaja kadilcu odziv aromatiziranega tobaka, pri čemer obsega prižigalnik držalno napravo grela za sprejemanje odstranljive cigarete prek prvega konca. Držalna naprava grela ima sredstva za dajanje prečnega pretoka zraka do vsaj dela cigarete. V držalni napravi grela je nameščenih več električnih grelnih elementov. Vsak od grelnih elementov ima površino, ki bo nameščena poleg površine dela cigarete, kateri je prečen pretok zraka namenjen. Za aktiviranje enega ali več od mnogih električnih grelnih elementov so predvidena sredstva tako, da se v cigareti proizvede vnaprej določena količina odziva aromatiziranega tobaka. Prečen pretok zraka nastane, če kadilec potegne cigareto, vstavljeno v prižigalnik.

V skladu s prednostno izvedbo drugega vidika predloženega izuma je podan kadilni sistem za dajanje odziva aromatiziranega tobaka kadilcu. Sistem posamično aktivira več električnih grelnih sredstev tako, da je v votlini cigarete proizvedena vnaprej določena količina odziva aromatiziranega tobaka.

V skladu s prednostno izvedbo še drugega vidika predloženega izuma je podan grelni element za uporabo v kadilnem sistemu za dajanje odziva aromatiziranega tobaka kadilcu. Grelni element obsega prvi konec, drugi konec in več zavitih področij med prvim in drugim koncem za povečanje električne upornosti grelnega elementa. Grelni element je oblikovan iz uporovnega materiala, ki ima prvo in drugo površino orientirani v ravnino in ki ima celotno dolžino L, celotno širino W in debelino T. Efektivna električna dolžina grelnega elementa je večja od dolžine L in efektivna električna presečna ploskev grelnega elementa ja manjša od produkta W in T.

V skladu s prednostno izvedbo še drugega vidika predloženega izuma je opisan postopek za proizvodnjo integriranega grelnega sestava za uporabo v kadilnem sistemu za dajanje odziva aromatiziranega tobaka kadilcu.

V skladu s postopkom je plošča uporovnega materiala razrezana zato, da bi se oblikovalo več, medsebojno vsaj na enem koncu povezanih grelnih elementov. Plošča je oblikovana v valjasto obliko.

Sedaj bodo opisane izvedbe izuma v svojih različnih vidikih s pomočjo primera in s sklicevanjem na priložene risbe, v katerih prikazujejo:

Sl. 1 shematski pogled v perspektivi na kadilni sistem, ki vsebuje izum,

Sl. 2 shematski pogled v perspektivi na kadilni sistem, ki vsebuje izum, delno v izrezu,

Sl. 3A stranski pogled v preseku na držalno pripravo grela, ki vsebuje izum,

Sl. 3B pogled s konca, narejen v preseku 3B-3B s sl. 3A,

Sl. 4A shematski pogled v perspektivi na cigareto, ki vsebuje izum,

Sl. 4B pogled s strani v preseku, narejen v prerezu 4B-4B s sl. 4A,

Sl. 5 shematski pogled na sestav držalne naprave grela, ki vsebuje izum,

Sl. 6 pogled v perspektivi na grelni sestav, ki vsebuje izum,

Sl. 7 načrt grelnega sestava, ki vsebuje izum,

Sl. 8 pogled v perspektivi na del grelnega elementa, ki vsebuje izum,

Sl. 9 pogled v perspektivi na zatični sestav, ki vsebuje izum,

Sl. 10A shematski pogled na stranski presek distančnika, ki vsebuje izum,

Sl. 10B shematski pogled, narejen po preseku 10B-10B s slike 10A,

Sl. 10C shematski pogled, narejen po preseku 10C-10C s slike 10A,

Sl. 11A shematski pogled v preseku na osnovo, ki vsebuje izum,

Sl. 11B shematski pogled, narejen po preseku 11B-11B s sl. 11A,

Sl. 11C shematski pogled, narejen po preseku 11C-11C s sl. 11 A,

Sl. 12A shematski pogled v perspektivi na kombiniran člen distančnik-osnova, ki vsebuje izum,

Sl. 12B shematski pogled na stranski presek, izveden po preseku 12B-12B s sl. 12A,

Sl. 12C shematski pogled, izveden po preseku 12C-12C s sl. 12A,

Sl. 12D shematski pogled, izveden po preseku 12D-12D s sl. 12A,

Sl. 13 pogled s konca na obroč v skladu z izvedbo predloženega izuma,

Sl. 14A shematski pogled v perspektivi na kapo v skladu z izvedbo predloženega izuma,

Sl. 14B shematski pogled v stranskem preseku, izveden po preseku 14B-14B s sl. 14A,

Sl. 14C shematski pogled, izveden po preseku 14C-14C s sl. 14A,

Sl. 14D shematski pogled, izveden po preseku 14S-14D s sl. 14A,

Sl. 15A shematski stranski pogled na grelno obojko, ki vsebuje izum,

Sl. 15B pogled s konca, izveden po preseku 15B-15B s sl. 15A,

Sl. 16 in 17 shematska pogleda v stranskem preseku na dele kadilnega sistema, ki prikazujeta poti toka zraka v kadilnem sistemu,

Sl. 18 shematsko vezje, ki prikazuje vezje, ki vsebuje izum,

Sl. 19 shematski stranski pogled v preseku na nadaljnji kadilni sistem, ki vsebuje izvedbe izuma,

Sl. 20 shematski stranski pogled v preseku na nadaljnjo držalno pripravo grela, ki vsebuje predložen izum,

Sl. 21 shematski pogled v perspektivi na aparat za proizvajanje vhodnega dela razstavljive cigarete za kadilni sistem v sl. 19,

Sl. 22 shematski pogled v stranskem preseku na izvedbo za obroben vlek kadilnega sistema, ki vsebuje predložen izum,

Sl. 23 shematsko vezje, ki prikazuje nadaljnje vezje, ki vsebuje izum, in

Sl. 24 shematsko vezje časovne mreže krmilnega vezja s sl. 23.

Podroben opis

Kadilni sistem 21 za predstavitev izuma je prikazan glede na sl. 1 in 2. Kadilni sistem 21 vključuje cigareto 23 in ponovno uporabljiv prižigalnik 25. Cigareta 23 je prirejena za to, da se vstavi v in odstrani iz ustnika 27 na prednjem koncu prižigalnika 25. Kadilni sistem 21 se uporablja večinoma na enak način kot običajna cigareta. Cigareta 23 se prednostno po enem ali več ciklih puhanja zavrže. Prižigalnik 25 se prednostno zavrže po večjem številu ciklov puhanja, kot cigareta 23.

Prižigalnik 25 obsega ohišje 31 in ima prednji in zadnji del 33 in 35. Izvor 37 moči za dajanje energije grelnim elementom za ogrevanje cigarete 23 je prednostno nameščen v zadnjem delu 35 prižigalnika 25. Zadnji del 35 je prednostno prirejen za lahko odpiranje in zapiranje, kot z vijaki ali zaskočnimi elementi, da bi se olajšalo zamenjavo izvora 37 moči. V prednjem delu 33 se prednostno nahajajo grelni elementi in vezje v električni povezavi z izvorom 37 moči v zadnjem delu 35. Prednji del 33 je prednostno na lahek način povezan z zadnjim delom 35, kot je to povezava z lastovičjim repom ali s skladnim vznožkom. Ohišje 31 je prednostno izdelano iz trdega, toplotno obstojnega materiala. Prednostni materiali obsegajo na kovini ali bolj prednostno na polimerih zasnovane materiale. Ohišje 31 je prednostno zasnovano tako, da se udobno prilega roki kadilca in ima v sedaj prednostni izvedbi dimenzije 10,7 cm krat 3,8 cm krat 1,5 cm.

Izvor 37 moči je dimenzioniran tako, da daje dovolj moči grelnim elementom, ki segrevajo cigareto 23. Izvor 37 moči je prednostno zamenljiv in se lahko ponovno polni in lahko vključuje priprave, kot so to kondenzator ali prednostno akumulator. V sedaj prednostni izvedbi je to zamenljiv akumulator, ki se lahko ponovno polni (aktualno štiri zaporedno povezane nikelj-kadmijeve akumulatorske celice) s skupno napetostjo 4,8 do 5,6 voltov brez obremenitve. Potrebne značilnosti izvora 37 moči pa so izbrane glede na značilnosti ostalih komponent v kadilnem sistemu 21, posebno glede na grelne elemente. Patent ZDA št. 5, 144.962 opisuje več oblik izvorov moči, ki so uporabni v povezavi s kadilnim sistemom po predloženem izumu, kot so to akumulatorski izvori moči, ki se lahko ponovno polnijo, in kondenzatorski izvori moči, ki se hitro izpraznijo in so polnjeni z akumulatorji, in je s tem obsežen s sklicevanjem nanj.

V bistvu valjasta držalna priprava 39 grela za segrevanje cigarete 23 in prednostno za držanje cigarete na prostoru blizu prižigalnika 25, in električno krmilno vezje 41 za dajanje vnaprej določene količine energije iz izvora 37 moči grelnim elementom ( v sl. 1 in 2 niso vidni) grelne držalne priprave, so prednostno nameščeni na prednji strani 33 prižigalnika. V sedaj prednostni izvedbi obsega držalna priprava 39 grela osem radialno razmaknjenih grelnih elementov 43, vidnih v sl. 3A, ki so posamično napajani z energijo z izvorom 37 moči pod nadzorom vezja 41, da bi ogrevali osem področij okoli oboda cigarete 23, da bi proizvedli osem puhov odzivov aromatiziranega tobaka. Medtem ko je lahko predvideno drugačno število grelnih elementov 43, je osem grelnih elementov prednostnih, vsaj zato, ker je nominalno osem puhov na konvencionalno cigareto in ker se osem grelnih elementov prilagaja električnemu krmiljenju z binarnimi napravami.

Vezje 41 se prednostno aktivira s puhom praženim tipalom 45, prikazanim v sl. 2, ki je občutljivo ali na spremembe pritiska ali spremembe pretoka zraka, ki se pojavljajo, ko kadilec potegne cigareto 23. S puhom praženo tipalo 45 je prednostno nameščeno na prednji strani 33 prižigalnika 25 in je povezano s prostorom znotraj držalne priprave 39 grela in blizu cigarete 23 skozi prehod 47, ki se razteza skozi distančnik 49 in osnovo 50 držalne priprave grela in, če zaželeno, skozi (neprikazano) cev tipala za puh. S puhom praženo tipalo 45, ki je primerno za uporabo v kadilnem sistemu 21, je opisano v patentu ZDA št. 5,060,671, opis katerega je vsebovan s sklicevanjem nanj, in je v obliki Model 163PC01D35 silikonskega tipala, ki ga proizvaja Microswitch oddelek firme Honeywell, Inc. Freeport, 111., ki aktivira ustrezajoč en od grelnih elementov 43 kot rezultat spremembe tlaka, če kadilec potegne cigareto 23. Prav tako so se uspešno prikazale kot uporabne za aktiviranje ustrezajočega enega od grelnih elementov 43 po zaznanju spremembe v pretoku zraka priprave za zaznavanje pretoka, kot so tiste, ki uporabljajo načela anemometrije z vročo žico.

Na zunanjosti prižigalnika 25, prednostno na prednji strani 33, se prednostno nahaja indikator 51, da bi označeval število puhov, ki ostajajo cigareti 23, vstavljeni v prižigalnik. Indikator 51 obsega prednostno sedemsegmentni prikaz s tekočimi kristali. V sedaj prednostni izvedbi prikazuje indikator 51 številko 8, če je svetlobni snop, oddan od svetlobnega tipala 53, prikazanega v sl. 2, odbit od prednje strani na novo vstavljene cigarete 23 in detektiran s tipalom za svetlobo. Tipalo za svetlobo 53 je prednostno pritrjeno na odprtini 55 v distančniku 49 in osnovi 50 držalne priprave 39 grela, npr. prikazane v sl. 3A. Tipalo za svetlobo 53 daje signal vezju 41, ki obratno daje signal indikatorju 51. Prikaz številke 8 na indikatorju 51 prikazuje, da je prednostnih osem puhov, ki jih daje vsaka cigareta 23, razpoložljivih, to je, da nobeden od grelnih elementov 43 ni bil aktiviran, da bi ogreval novo cigareto. Potem, ko se je cigareta 23 popolnoma pokadila, prikaže indikator številko 0. Ko se cigareta 23 iz prižigalnika 25 odstrani, tipalo 53 za svetlobo ne zazna prisotnosti cigarete 23 in indikator 51 se odklopi. Tipalo 53 za svetlobo je modulirano tako, da svetlobnega snopa ne oddaja neprekinjeno in ne povzroča nepotrebne obremenitve izvora 37 moči. Sedaj prednostno tipalo 53 za svetlobo, primerno za uporabo s kadilnim sistemom 21, je tip OPR5005 tipala za svetlobo, izdelanega od OPTEKTechnology Inc., 1215 West Crosby Road, Carrollton, Texas 75006.

Kot ena od več možnih alternativ za uporabo zgoraj navedenega tipala 53 za svetlobo je lahko za detekcijo prisotnosti cigarete 23 predvideno (neprikazano) mehansko stikalo, in za vračanje vezja 41 v prvotno stanje, ko se v prižigalnik 25 vstavi nova cigareta, da bi se npr. povzročilo, da bi indikator 51 prikazoval številko 8 itd., predviden (neprikazan) gumb za vračanje. Izvori moči, vezje, s puhom prožena tipala in indikatorji, uporabni s kadilnim sistemom 21 predloženega izuma, so opisani v patentu ZDA št. 5,060,671, kije vključen s sklicevanjem nanj. Prehod 47 in odprtina 55 v distančniku 49 in osnovi 50 držalne priprave grela so med kajenjem prednostno za zrak neprepustni.

Sedaj prednostna cigareta 23 za uporabo s kadilnim sistemom 21 je podrobneje prikazana v sl. 4A in 4B, čeprav ima lahko cigareta katerokoli želeno obliko, ki je v stanju, da proizvaja odziv aromatiziranega tobaka kadilcu, če se cigareta segreje z grelnimi elementi 43. Cigareta 23 vključuje tkanino 57 iz tobaka, oblikovano iz nosilca ali plašča 59, ki nosi material 61 z aromo tobaka, prednostno vključno tobak. Tkanina 57 iz tobaka je navita okoli in podprta na enem koncu z valjastim filtrom 63 za povraten pretok in na nasprotnem koncu z valjastim prvim filtrom 65 s prostim pretokom. Prvi filter 65 s prostim pretokom je prednostno filter tipa odprte cevi, ki ima vzdolžen prehod 67, ki se razteza prek središča prvega filtra s prostim pretokom in tako omogoča nizko upornost za vlek ali prost pretok.

Če je to zaželeno, se papir 69 za ovijanje cigarete ovije okoli tkanine 57 iz tobaka. Tipi papirja, ki so uporabni kot papir 69 za ovijanje, vključujejo papir z nizko os9 novno težo, prednostno papir s prevleko s tobakovo aromo ali na tobaku zasnovan papir, da bi se poudarilo tobakovo aromo odziva aromatiziranega tobaka. Ovojni papir 69 se lahko prevleče s tekočino koncentriranega izvlečka v polni ali razredčeni jakosti. Ovojni papir 69 ima prednostno minimalno osnovno težo in debelino, pri čemer ima zadostno natezno trdnost za strojno obdelavo. Sedaj prednostne značilnosti na tobaku zasnovanega papirja vključujejo osnovno težo (pri 60% relativne vlage) med 20-25 grami/m², minimalno propustnost 0-25 CORESTA (definirano kot količina zraka, merjena v kubičnih centimetrih, ki preide skozi en kvadratni centimeter materiala, npr. list papirja, v eni minuti pri tlačnem padcu 1.0 kilopascala), natezno trdnost >2000 gramov/27 mm širine (2,54 mm/min), debelino 0.0254-0.0381 mm, vsebnost CaCO₃ <5%, citrat 0%. Materiali za oblikovanje ovojnega papirja prednostno vključujejo >75% na tobaku zasnovanega lista (ne za cigaro, na prepihu ali na prepihu/zraku sušeno mešano polnilo in svetlo rebro). Doda se lahko laneno vlakno v količinah, ki niso večje od tiste, ki je potrebna, da bi se dobilo zadostno natezno trdnost. Ovojni papir 69 je lahko tudi navaden papir iz lanenega vlakna z osnovno težo 15-20 g/m² ali takšen papir s prevleko iz izvlečka. Doda se lahko vezivo v obliki pektina citrusa v količini, ki je manjša ali enaka 1%. Doda se lahko glicerin v količinah, ki niso večje, ko je potrebno za doseganje togosti papirja, podobni tisti od običajnega cigaretnega papirja.

Cigareta 23 vsebuje prednostno tudi valjast ustniški filter 71, ki je prednostno filter običajnega RTD-tipa (upornost na vlek), in drugi filter 73 s prostim pretokom. Ustniški filter 71 in drugi filter 73 s prostim pretokom sta povezana drug z drugim s tulčnim papirjem 75. Tulčni papir 75 se razteza prek enega konca drugega filtra 73 s prostim pretokom in je pritrjen na ovojni papir 69, da bi učvrstil en konec prvega filtra 65 v položaju ob enem koncu drugega filtra s prostim pretokom. Kot prvi filter 65 s prostim pretokom je drugi filter 73 s prostim pretokom prednostno oblikovan s vzdolžnim prehodom 77, ki se razteza skozi njegovo središče. Filter 63 za povratni pretok in prvi filter 65 s prostim pretokom določata skupaj s tkanino 57 iz tobaka votlino 79 znotraj cigarete 23.

Prednostno je, da je notranji premer vzdolžnega prehoda 77 drugega filtra 73 s prostim pretokom večji, kot notranji premer vzdolžnega prehoda 67 prvega filtra 65 s prostim pretokom. Sedaj prednostni notranji premeri vzdolžnega prehoda 67 so med

1-4 mm in za vzdolžni prehod 77 so med 2-6 mm. Opaženo je bilo, da olajšujejo različni notranji premeri prehodov 67 in 77 razvoj zaželenega mešanja ali turbulence med aerosolom, razvitim od segretega materiala s tobakovo aromo, in zrakom, vsrkanim iz zunanjosti cigarete 23 med vlečenjem cigarete, kar ima za posledico izboljšan odziv aromatiziranega tobaka in olajševanje izpostavitve večjega dela enega konca filtra 71 ustnika premešanemu aerosolu. Smatra se, da je odziv aromatiziranega tobaka, razvit s segrevanjem materiala 61 s tobakovo aromo, v votlini 79 primarno v parni fazi in da se spremeni po mešanju v prehodu 77 v viden aerosol. Dodatno k zgoraj opisanemu prvemu filtru 65 s prostim pretokom, ki ima vzdolžen prehod 67, vključujejo druge razporeditve, ki so v stanju, da proizvajajo zaželeno mešanje odziva aromatiziranega tobaka v parni fazi z uvedenim zrakom, tiste, v katerih je prvi filter s prostim pretokom predviden v obliki filtra, ki ima množico majhnih ustnikov, to je, prvi filter s prostim pretokom je lahko v obliki satovja ali kovinske plošče, v kateri je oblikovanih mnogo lukenj.

Zrak se prednostno potiska v cigareto 23 predvsem skozi tkanino 57 iz tobaka in ovojni papir 69 v prečni ali radialni smeri in ne skozi filter 63 za povratni pretok v vzdolžni smeri. Kot bo razloženo spodaj, pa je zaželeno, da se dopušča pretok zraka skozi filter za povratni pretok med prvim puhom s cigareto, da bi se znižalo RTD. Sedaj se razume, da teži vzdolžno potiskanje zraka v cigareto 23 k temu, da se aerosol, ki je bil razvit s segrevanjem tkanine 57 iz tobaka z grelnimi elementi 43, radialno nameščenimi okoli tkanine iz tobaka, ne odstrani pravilno iz votline 79. Sedaj je prednostno, da se proizvaja odziv aromatiziranega tobaka skoraj v celoti kot funkcija sestave tkanine 57 iz tobaka in energetskega nivoja grelnih elementov 43. Glede na to je delež pretoka zraka skozi cigareto, kije posledica vzdolžnega pretoka skozi filter 63 za povratni pretok, med kajenjem prednostno minimalen, razen med prvim puhom. Nadalje zmanjšuje filter 63 za povratni pretok prednostno pretok aerosola v povratni smeri iz votline 79 po segretju materiala 61 z aromo tobaka, tako da je možnost za poškodbo sestavnih delov prižigalnika 25 z aerosolom, ki teče iz cigarete 23 nazaj, zmanjšana na minimum.

Nosilec ali plašč 59, ki podpira material 61 z aromo tobaka, omogoča ločitev med grelnimi elementi 43 in materialom arome, prenaša toploto, proizvedeno z grelnimi elementi, na material arome in ohranja kohezijo cigarete po kajenju. Prednostni nosilci 59 obsegajo tiste, ki so sestavljeni iz pletenjače iz netkanih ogljikovih vlaken, prednostno zaradi njihove termične stabilnosti. Takšni nosilci se podrobneje obravnavajo v sovloženi in hkrati preneseni patentni prijavi ZDA z zaporedno št. 07/943,747, vloženi 11. sept. 1992, ki je vključena s sklicevanjem nanjo. Takšne pletenjače naj imajo prednostno debelino med pribl. 0.05 mm in pribl. 0.11 mm in so sestavljene iz netkanih ogljikovih vlaken (ki imajo osnovno težo reda od pribl. 6 g/m² do pribl. 12 g/m² s premeri vlaken med pribl. 7 μπι in pribl. 30 /im). Dolžine vlaken naj dopuščajo, da bo pletenjača prestala natezne napetosti, ki nastopajo med obdelavo. Prednostno naj pletenjače obsegajo vezivo, kije primerno za uporabo v predmetih za električno kajenje (to je, ki ima sprejemljive subjektivne lastnosti).

Drugi nosilci 59 obsegajo kovinske mreže z nizko maso in odprtimi zankami ali peforirane kovinske folije. Uporabljena je npr. mreža, ki ima maso reda od pribl. 5 g/m² do pribl. 15 g/m² in ki ima premere žic reda od pribl. 0.038 do pribl. 0.076 mm. Druga izvedba mreže je oblikovana iz 0.0064 mm debele folije (npr. iz aluminija), ki ima perforacije s premeri reda od pribl. 0.3 mm oz. pribl. 0.5 mm, da bi se zmanjšalo maso folije za pribl. 30 odstotkov oz. za pribl. 50 odstotkov.

Prednostno je perforacijski vzorec takšne folije izveden z zamikom ali prekinjeno (to je ne v ravni razporeditvi), da bi se zmanjšalo prečno prevajanje toplote proč odmateriala 61 s tobakovo aromo.

Takšne kovinske mreže in folije so vključene v cigareto 23 na več načinov vključno z npr. (1) nalitjem suspenzije s tobakovo aromo na trak in namestitvijo nosilca z mrežo ali folijo na mokro suspenzijo pred sušenjem, in (2) povezavo nosilca z mrežo ali folijo z listom ali pletenjačo z osnovo arome tobaka s primernim vezivom. Zaradi možnosti električnega kratkega stika v ali med grelnimim elementi 43, kjer je uporabljen kovinski nosilec, se zato, da bi se ustvarilo električno izolacijo med kovinskim nosilcem 59 in električnimi grelnimi elementi 43, uporabijo primerna veziva in papir z nizko osnovno težo, kot je to ovojni papir 69.

Sedaj prednostna tkanina 57 iz tobaka je oblikovana z uporabo tipa postopka za izdelavo papirja. V tem postopku se trak tobaka izpere z vodo. Raztopljene snovi so uporabljene v kasnejši fazi prekrivanja. Preostalo (ekstrahirano) vlakno tobaka je uporabljeno za konstrukcijo osnovne pletenjače. Vlakna ogljika so razpršena v vodi in dodan je natrijev alginat. Namesto natrijevega alginata se lahko doda katerikoli vodni koloid, ki ne interferira z odzivom aromatiziranega tobaka, ki je vodotopen in ima primerno molekularno težo, da bi dajal tkanini 57 iz tobaka trdnost. Disperzija se zmeša s suspenzijo iz ekstrahiranih vlaken tobaka in dodatnimi aromami. Rezultirajoča mešanica se položi mokra na Fourdrinier žico in tkanina preide vzdolž preostanka tradicionalnega stroja za izdelavo papirja, da bi oblikovala osnovno tkanino. Raztopine, ki so bile odstranjene s pranjem traku tobaka, se nanesejo na eno stran osnovne tkanine, prednostno s standardnim obratnim valjčnim nanašalnikom, ki se nahaja po bobnu ali samoodjemnem sušilniku. Razmerje med raztopinami tobaka in tobačnim prahom ali delci se prednostno spreminja v razmerju med 1:1 in 1:20. Gošča se lahko na osnovno odejo nalije ali ekstrudira. Alternativno se lahko faza prekrivanja proizvaja izven linije. Med ali po fazi prekrivanja se dodajo arome, ki so v industriji cigaret običajne. Da bi se izboljšalo sposobnost prekrivanja z goščo, se doda pektin ali drug hidrokoloid, prednostno v področju med 0.1 do 2.0%.

Ne glede na uporabljen tip nosilca 59 sprošča material s tobakovo aromo, ki se nahaja na notranji površini nosilca, kadar je segret, arome in je v stanju, da se prime na površino nosilca. Takšni materiali vključujejo neprekinjene liste, pene, gele, posušene suspenzije ali posušene, s pršilom nanešene suspenyije, ki vsebujejo prednostno, vendar ne nujno, tobak ali iz tobaka izvedene materiale in ki so bolj podrobno obravnavani v zgoraj vključeni patentni prijavi ZDA z zaporedno št.

07/943,747.

Med obdelavo se doda tkanini 57 iz tobaka prednostno ovlažilno sredstvo, kot je to glicerin ali propilenglikol, v količinah, ki ustrezajo med 0.5% in 10% vlažilnega sredstva po teži tkanine. Vlažilno sredstvo olajšuje oblikovanje vidnega aerosola z delovanjem kot prehodnik aerosola. Če kadilec izdihne aerosol, ki vsebuje odziv aromatiziranega tobaka in vlažilno sredstvo, se vlažilno sredstvo v ozračju kondenzira in kondenzirano vlažilno sredstvo ustvari pojav običajnega cigaretnega dima.

Ker je material 61 s tobakovo aromo po predloženem izumu nanesen na površino nosilca 59, se lahko njegove lastnosti dajanja arome prostorsko spreminjajo, da bi se omogočilo, da se profil dajanja arome od puha do puha selektivno spreminja. Material 61 s tobakovo aromo ob prvem grelnem elementu 43 lahko vsebuje prvo količino ali tip aromanta, medtem ko lahko material s tobakovo aromo ob drugem grelnem elementu vsebuje drugo različno količino ali tip aromanta. Tako se lahko dajanje odziva aromatiziranega tobaka kadilcu selektivno spreminja ali prikroji z uporabo profilov materiala z neizenačeno tobakovo aromo, nanešenih na površino materiala nosilca. Kadilec lahko npr. usmeri razpoložljivo cigareto 23 glede na trajne grelne elemente na poseben način, ko se cigareta vstavi v prižigalnik 25, če je zaželeno, da določen grelec ogreva vnaprej določen del materiala z neizenačeno tobakovo aromo.

Dodatno se lahko odziv aromatiziranega tobaka selektivno spreminja v skladu z izumom z dajanjem nadzirane količine energije grelnim elementom 43. Če je npr. količina energije, kije dana prvemu grelnemu elementu 43 (npr. 20 Joulov) večja od količine, dane drugemu grelnemu elementu (npr. 15 Joulov), potem bo temperatura, ki jo doseže prvi grelni element, nasploh višja kot tista od drugega grelnega elementa. Tako proizvede prvi grelni element nasploh več odziva aromatiziranega tobaka kot drugi grelni element. Na ta način se lahko količina odziva aromatiziranega tobaka s spreminjanjem količine dane energije od puha do puha selektivno nadzira.

Cigareta 23 ima prednostno po svoji dolžini v bistvu stalen premer in ta je kot pri običajnih cigaretah med približno 7.5 mm in 8.5 mm, tako da ima kadilec s kadilnim sistemom 21 podobno počutje v ustih, kot pri običajni cigareti. V sedaj prednostni izvedbi je cigareta 23 v celoti dolga 58 mm, s čemer se olajšuje uporaba običajnih strojev za embaliranje pri embaliranju takih cigaret. Sestavljena dolžina ustnega filtra in drugega filtra 73 s prostim pretokom je prednostno 30 mm. Tulčni papir 75 se razteza prednostno 5 mm prek konca drugega filtra 73 s prostim pretokom in prek tkanine 57 iz tobaka. Dolžina tkanine 57 iz tobaka je na nasprotnem koncu podprta s filtrom 63 za povratni pretok, ki je prednostno dolg 7 mm, in prvim filtrom 65 s prostim pretokom, ki je dolg prednostno 7 mm. Votlina 79, katero določajo tkanina 57 iz tobaka, filter 63 za povratni pretok in prvim filtrom 65 za prost pretok, je dolga prednostno 14 mm.

Ko se cigareta 23 vstavi v ustnik 27 na prvem koncu 29 prižigalnika 25, zadene ali skoraj zadene ob notranjo površino 81 tal distančnika 49 držalne priprave 39 grela, prikazane v sl. 3 A ob prehodu 47, kije v povezavi s tipalom 45, proženim s puhom, in odprtino 55 za tipalo 53 za svetlobo. V tem položaju je votlina 79 cigarete 23 prednostno ob grelnih elementih 43 in v bistvu vse od tega dela cigarete, vključno z drugim filtrom 73 s prostim pretokom in ustniškim filtrom 71 se razteza izven prižigalnika 25. Deli grelnih elementov 43 so prednostno nagnjeni radialno navznoter, da bi olajšali držanje cigarete 23 v položaju glede na prižigalnik 25 in to tako, da so ali neposredno ali prek ovojnega papirja 69 v odnosu termičnega prenosa na tkanino 57 iz tobaka. Glede na to se lahko cigareta 23 prednostno stisne, da bi se olajšalo dopustnost grelnim elementom 43, da se vtisnejo v stranice cigarete.

Pretok zraka skozi cigareto 23 se izvaja na več načinov. V izvedbi cigarete 23, prikazani v sl. 4A in 4B, sta npr. ovojni papir 69 in tkanina 57 iz tobaka dovolj prepustna za zrak, da se doseže zaželen RTD takšen, da teče, če potegne kadilec cigareto, zrak v votlino 79 skozi ovojni papir in tkanino iz tobaka prečno ali radialno. Kot je omenjeno zgoraj, se lahko uporabi za zrak prepusten filter 69 za povraten pretok, da bi se omogočilo vzdolžen pretok zraka v votlino 79.

Če je zaželeno, se prečen pretok zraka v votlino 79 olajšuje z izvedbo vrste (neprikazanih) radialnih perforacij skozi ovojni papir 69 in tkanino 57 iz tobaka v enem ali več področjih ob votlini. Opaženo je bilo, da takšne perforacije izboljšujejo odziv aromatiziranega tobaka in oblikovanje aerosola. Perforacije, ki imajo gostoto približno 1 luknje na 1-2 kvadratna milimetra in premer luknje med 0.4 mm in 0.7 mm, potekajo skozi tkanino iz tobaka. To ima za posledico prednostno CORESTA poroznost med 100-500. Ovojni papir 69 ima prednostno prepustnost med 100 in 1000 CORESTA. Seveda se lahko za doseganje zaželenih karakteristik kajenja, kot je to odpornost na vlek, uporabijo drugačne gostote perforacije in s tem povezani premeri lukenj, kot so opisani zgoraj.

Prečni pretok zraka v votlino 79 je olajšan tudi z izvedbo (neprikazanih) perforacij tako skozi ovojni papir 69, kot tudi tkanino 57 iz tobaka. Pri oblikovanju cigarete 23, ki ima takšne perforacije, sta ovojni papir 69 in tkanina 57 iz tobaka pritrjena drug na drugega tako, da so perforacije v vsakem poravnane ali pa se prekrivajo.

Sedaj prednostna izvedba držalne priprave 39 grela je vidna iz sl. 3A-3B. Razprostrt prikaz predelane izvedbe držalne priprave 39A grela, ki ima kombiniran distančnik in osnovni člen 49A, je prikazan v sl. 5. Člen 49A držalne priprave 39A grela nadomešča distančnik 49 in osnovo 50 držalne priprave 39 grela, prikazane v sl. 3A. Splošne funkcije predvidenja prostora za sprejemanje cigarete 23 in predvidenja grelnih elementov za ogrevanje cigarete se lahko seveda uresničijo z drugačnimi držalnimi pripravami grel, kot so tiste, prikazane v sl. 3A-3B in 5.

Kot kažejo sl. 3A-3B, se nahaja držalna priprava 39 grela v ustniku 27 v prižigalniku 25. Cigareta 23 se vstavi, najprej s filtrom 63 za povratni pretok, v ustnik 27 v prižigalniku 25 v v bistvu valjast prostor držalne priprave 39 grela, ki ga določajo obročasto oblikovana kapa 83, ki ima odprt konec za sprejemanje cigarete, dodatno, valjasto zaščitno prirobnico 85 grela, valjasto prirobnico 87 zračnega kanala, grelni sestav 89, ki vključuje grelne elemente 43, električno prevoden zatič ali sestav 91 skupnega voda, ki služi za kot skupni vodnik za grelne elemente sestava grela, in distančnik 49. Spodnja notranja površina 81 distančnika 49 ustavi cigareto 23 v zaželenem položaju v držalni pripravi 39 grela tako, da se nahajajo grelni elementi 43 ob votlini 79 v cigareti. V držalni pripravi 39A grela, prikazani v sl. 5, zaustavi spodnja notranja površina 81A člena 49A cigareto 23 v držalni pripravi grela v zaželenem položaju.

Pritrditev 39 grela se v bistvu v celoti nahaja znotraj in je učvrščena v svoji legi z dobrim prileganjem na ohišje 31 prednje strani 33 prižigalnika 25. Prednji rob 93 kape 83 se nahaja prednostno na ali pa se razteza malenkostno navzven iz prvega konca 29 prižigalnika 25 in vključuje prednostno notranje poševno posnet ali zaobljen del, da bi olajšal vodenje cigarete 23 v držalno pripravo 39 grela. Deli grelnih elementov 43 sestava 89 grela in zatiči 95 sestava 91 zatičev so pričvrščeni okoli zunanje površine 97 distančnika 49 s frikcijskim naleganjem z obročem 99. Zadnji konci 101 grelnih elementov 43 in zadnja konca 103 prednostno dveh od zatičev 95 so prednostno privarjeni na zatiče 104, nepomično pritrjenih v in raztezajočih se prek spodnje zunanjem površine 105, prikazane v sl. 3B, osnove 50 skozi luknje 107 v os16 novi za povezavo z vezjem 41 in izvorom 37 moči. Zatiči 104 so prednostno pritrjeni na osnovo 50 dovolj dobro tako, da zavrejo pretok zraka skozi luknje 107. Zatiči 104 segajo prednostno v ustrezne (neprikazane) vznožke, s čemer dajejo podporo držalni pripravi 39 grela v prižigalniku 25 in iz vznožka vodijo k različnim električnim elementom vodi ali tiskana vezja. Druga dva zatiča 95 dajeta dodatno podporo, da bi ojačila sestav 91 zatičev. Prehod 47 v distančniku 49 in osnovi 50 je povezan s tipalom 45, proženim s puhom, in tipalo 53 za svetlobo zaznava prisotnost ali odsotnost cigarete 23 v prižigalniku 25.

Podobno so v držalni pripravi 39A grel, prikazani v sl. 5, deli grelnih elementov 43 sestava 89 grela in zatiči 95 sestava 91 zatičev pričvrščeni okoli zunanje površine 97A člena 49A s frikcijskim naleganjem z obročem 99. Zadnji konci 101 grelnih elementov 43 in zadnji konci 103 prednostno dveh od zatičev 95 se raztezajo prek spodnje zunanje površine 105A člena 49A za povezavo z vezjem 41 in izvorom 37 moči.

Člen 49A je oblikovan prednostno z zarobljenim koncem 109, v katerem sta oblikovana najmanj dva žlebova ali luknji 107A in skozi katere se raztezata zadnja konca 103 dveh od zatičev 95 prek spodnje zunanje površine 105A. Druga dva zatiča 95 dajeta dodatno moč sestavu 91 zatičev. Zadnji konci 101 grelnih elementov 43 so zapognjeni v skladu z zakrivljenostjo zarobljenega konca 109 in se raztezajo prek spodnje zunanje površine 105A radialno navzven od zunanjega roba 111 zarobljenega konca. Prehod 47 v členu 49A je v povezavi s tipalom 45, proženim s puhom, in tipalo 53 za svetlobo zaznava prisotnost ali odsotnost cigarete 23 v prižigalniku 25.

Sestav 89 grela, prikazan v sl. 3A, 5 in 6, je oblikovan prednostno iz enega samega, z laserjem rezanega lista materiala iz takozvane superzlitine, ki vsebuje kombinacijo visoke mehanske trdnosti in odpornost glede na uničenje površine pri visokih temperaturah. Listje izrezan ali oblikovan, kot s štancanjem ali izbijanjem ali prednostno s pomočjo CO₂ laserja, da bi nastala vsaj splošna kontura 115 sestava 89 grelca, prikazana v sl. 7.

V konturi 115 so grelni elementi 43 pritrjeni drug na drugega na svojih zadnjih koncih 101 z zadnjim delom 117 konture 115 izrezanega lista, in na prednjih koncih 119 z delom, ki tvori prednji del 121 sestava 89 grelca. Dva stranska dela 123 se raztezata med zadnjim delom 117 in prednjim delom 121. Zadnji del 117 in stranska dela 123, ki ne tvorita del izgotovljenega sestava 89 grela, olajšujejo med obdelavo rokovanje s konturo 115.

Potem, ko je bila kontura 115 oblikovana, ima vsak od grelnih elementov 43 širok del 125, ki se v izgotovljenem sestavu 89 grel nahaja ob tkanini 57 iz tobaka, in ozek del 127 za oblikovanje električnih povezav z vezjem 41. Če je to zaželeno, je ozek del 127 vsakega grelnega elementa 43 opremljen blizu zadnjega konca 101 z jezički 129, da bi se olajšalo oblikovanje privarjenih priključkov z zatiči 104 ali za pritrditev v (neprikazane) vznožke za električno povezavo z vezjem 41. Splošna kontura 115 se nadalje obdeluje, prednostno z nadaljnjim rezanjem z laserjem, da bi se iz širokega dela 125 oblikoval nožni odtis 131 z obliko zavojev, prikazan v sl. 6 in 8. Seveda se lahko, če je to zaželeno, izrežejo odtisi 131 istočasno kot splošna kontura 115.

Odrezan ali vzorčast list se prednostno elektropolira, da bi se zgladilo robove posamičnih grelnih elementov 43. Zglajeni robovi grelnih elementov 53 olajšujejo vstavljanje cigarete 23 v prižigalnik 25 brez zatikanja. Odrezan ali vzorčast list je navit okoli (neprikazane) pritrditve, da bi se oblikovala valjasta oblika. Zadnji del 117 in stranska dela 123 so odrezani in robovi 133 prednjega dela 121 so zvarjeni skupaj, da bi se oblikovalo en sam kos ali takšen združen grelni sestav 89, kakršen je prikazan na sl. 6.

Grelni sestav 89 je lahko izdelan tudi po kateremkoli od drugih različnih razpoložljivih postopkov. V skladu z drugim različnim postopkom je npr. grelni sestav oblikovan iz lista, ki je na začetku preoblikovan v (neprikazano) cev in potem rezan, da bi se oblikovalo več posamičnih grelnih elementov, kot v sl. 6. Nadalje je lahko grelni sestav oblikovan iz več posamičnih grelnih elementov 43, ki so pritrjeni, kot s točkastim varjenjem, na (neprikazan) skupen obroč ali trak, da bi opravljali iste funkcije, kot je to delovanje kot električen skupni del za grelne elemente in dajanje mehanske opore za grelne elemente, kot je to prednji del 121. Nadalje se še lahko prednji del 121 grelnega sestava 89 privari ali drugače pritrdi okoli (neprikazanega) kalibriranega obroča, ki ima notranji premer v bistvu enak cigareti 23. Kalibriran obroč olajšuje ohranjanje valjastega grelnega sestava v zaželeni obliki in daje dodatno trdnost.

Vtični sestav 91, prikazan na sl. 9, je prednostno oblikovan po kateremkoli od več postopkov, podobnih tistim, opisanim zgoraj v zvezi z grelnim sestavom 89. Kot grelni sestav 89, so tudi posamični zatiči 95 in trakasto oblikovan del za oblikovanje prednjega dela 135 vtičnega sestava 91 prednostno izrezani iz ploskega lista iz električno prevodnega gradiva in so zviti in zvarjeni, da bi oblikovali valjasto obliko. Vtični sestav 91 je prednostno oblikovan z notranjim premerom, ki je v bistvu enak zunanjemu premeru grelnega sestava 89. Prednji del 121 grelnega sestava 89 je potem vstavljen v prednji del 135 vtičnega sestava 91 in dva dela sta pričvrščena drug na drugega, prednostno s točkastim varjenjem tako, da se štiri zatiči 95 razporedijo v odprte prostore med sosednjimi pari grelnih elementov 43. Kot se vidi v sl. 3B, so štirje zatiči 95 (od katerih sta dejansko samo dva električno priključena na zatiče 104, ki se v prednostni izvedbi raztezajo skozi osnovo 50) razmeščeni prednostno radialno pod kotom 22,5° glede na sosednje od osmih grelnih elementov 43 in njihovi povezovalni zatiči 104 se raztezajo skozi osnovo.

Različne izvedbe prižigalnika 25 po predloženem izumu so vse zasnovane tako, da dopuščajo oddajanje učinkovite količine odziva aromatiziranega tobaka kadilcu ob standardnih okoliščinah uporabe.

Posebno se sedaj razume, da je zaželeno, da se daje kadilcu za 8 puhov med 5 in 13 mg, prednostno med 7 in 10 mg aerosola, pri čemer je vsak puh puh s 35 ml, ki traja dve sekundi. Ugotovilo se je, da morajo biti za to, da bi se doseglo takšno oddajanje, grelni elementi 43 v stanju, da dosežejo temperaturo med približno 200°C in približno 900°C, če so v odnosu toplotnega prenosa s cigareto 23. Nadalje naj grelni elementi 43 prednostno trošijo med približno 5 in približno 40 Jouli energije - bolj prednostno med približno 10 Jouli in približno 25 Jouli in še bolj prednostno približno 18 Joulov. Nižje energetske potrebe se dosegajo s grelnimi elementi 43, ki so zakrivljeni navznoter proti cigareti 23, da bi se izboljšalo termično prenosno razmerje.

Grelni elementi 43, ki imajo zaželene karakteristike, imajo prednostno aktivno površinsko ploskev med približno 3 mm² in približno 25 mm² in imajo prednostno upornost med približno 0,5 Ω in približno 3,0 Ω. Bolj prednostno naj imajo grelni elementi 43 upornost med približno o,8 Ω in približno 2,1 Ω. Seveda je upornost grela odvisna tudi od posamičnega izvora 37 moči, ki je uporabljen za dajanje potrebne električne energije za ogrevanje grelnih elementov 43. Zgoraj navedene upornosti grelnih elementov ustrezajo izvedbam, kjer je moč dobljena iz štirih nikeljkadmijevih baterijskih celic, spojenih zaporedno s celotno napetostjo neobremenjenega izvora moči približno 4,8 do 5,8 volti. Če se alternativno uporabi šest ali osem takšnih zaporedno vezanih baterij, naj bi imeli grelni elementi 43 prednostno upornost med približno 3 Ω in približno 5 Ω oz. med približno 5 Ω in približno 7 Ω.

Materiali, iz katerih so grelni elementi 43 izdelani, so prednostno izbrani tako, da zagotavljajo brez okvare zanesljivo ponovno uporabo vsaj 1800 vklopnih/izklopnih ciklov. Pritrditev 39 grela se lahko prednostno namesti ločeno od prižigalnika 25 vključno z izvorom 37 moči in vezjem, ki se prednostno odstrani po 3600 ciklih ali več. Materiali grelnih elementov so izbrani tudi na osnovi svoje oksidacijske upornosti in splošnega neobstajanja reaktivnosti, da bi se zagotovilo, da ne oksidirajo ali kako drugače reagirajo s cigareto 23 pri katerikoli temperaturi, ki bi mogoče nastopila. Če je to zaželeno, so grelni elementi 43 inkapsulirani v inertnem, toploto prevajajočem materialu, kot je to primeren keramičen material, da bi se še nadalje preprečilo oksidacijo in reakcijo.

Materiali za električna grelna sredstva, zasnovani na teh kriterijih, vključujejo dopirane polprevodnike (npr. silicij), oglje, grafit, nerjavno jeklo, tantal, kovinskokeramične zmesi in kovinske zlitine, kot so to npr. zlitine, ki vsebujejo nikelj, krom in železo. Silicijev polprevodniški material, ki je dopiran s fosforjevimi nečistotami do ravni reda 5 χ 10¹⁸ nečistot/cm³ oz. 5 χ 10¹⁹ nečistot/cm³, kar ustreza upornosti reda od približno 1 χ 10'² Ώ-cm oz. približno 1 x 10‘³ Ω-cm, je opisan v sovloženi in hkrati preneseni patentni prijavi ZDA z zaporedno št. 07/943,505, ki je vključena s sklicevanjem nanjo. Primerne kovinsko-keramične zmesi obsegajo silicijev karbidaluminij in silicijev karbid-titan. Prav tako so tudi primerne proti oksidaciji odporne medkovinske sestave, kot so to aluminidi niklja in aluminidi železa.

Bolj prednostno pa so električni grelni elementi 43 izdelani iz proti vročini odporne zlitine, ki predstavlja kombinacijo visoke mehanske jakosti in upornosti glede na razpad površine pri visokih temperaturah. Prednostno so grelni elementi 43 izdelani iz materiala, ki kaže visoko čvrstost in površinsko stabilnost pri temperaturah do približno 80 odstotkov njihovih talilnih točk. Takšne zlitine vključujejo tiste, ki so nasploh poznane kot super-zlitine in so nasploh zasnovane na niklju, železu ali kobaltu. Prednostno obsega super-zlitina grelnega elementa 43 aluminij, da bi se še nadalje izboljšalo lastnost grelnega elementa (npr. odpornost proti oksidaciji). Takšen material je na razpolago pri Haynes International, Inc. iz Kokoma, Indiana, pod imenom zlitina Haynes^R 214^IM. Ta visokotemperaturen material vsebuje med drugimi elementi približno 75 utež. odst. niklja, približno 16 utež. odst. kroma, približno 4,5 utež. odst. aluminija in približno 3 utež. odst. železa.

Kot je zabeleženo zgoraj, obsegajo posamični grelni elementi 43 grelnega sestava 89 prednostno del 131 nožnega odtisa, ki ima več medsebojno povezanih zavitih področij -- v bistvu S-oblike, da bi se povečalo učinkujočo upornost vsakega grelnega elementa. Zavita oblika odtisa 131 grelnega elementa 43 omogoča zvečano električno upornost, ne da bi bilo potrebno povečati celotno dolžino ali zmanjšati širino preseka grelnega elementa. Grelni elementi 43, ki imajo upornost reda od približno 0,5 fl do približno 3 il in imajo dolžino odtisa prirejeno tako, da se ujema z držalno pripravo 39 grela na sl. 3A in s držalno pripravo 39A grela na sl. 5, imajo prednostno N medsebojno povezanih področij S-oblike, kjer je N prednostno od približno šest do približno deset.

Če je odtis 131 grela, prikazan na sl. 8, najprej vrezan v obliko širokega dela 125 s sl. 7 tako, da ima širok del širino Wl, dolžino Ll in debelino T, je upornost od enega konca 125’ do nasprotnega konca 125 širokega dela predstavljena z enačbo:

p.Ll R =........

W1.T kjer je o upornost določenega uporabljenega materiala. Po oblikovanju odtisa 131 je upornost odtisa povečana, ker je efektivna električna dolžina uporovnega grelnega elementa 43 povečana in je ploskev preseka zmanjšana. Potem ko je bil npr. odtis v grelnem elementu 43 oblikovan, poteka pot toka skozi grelni element po poti P. Pot P ima efektivno električno dolžino približno 9 ali 10.W1 (za skoraj pet celotnih obratov odtisa grelnega elementa), v nasprotju z začetno električno dolžino od Ll. Nadalje se je ploskev preseka zmanjšala od W1.T na W2.T. V skladu s predloženim izumom imajo tako povečava električne dolžine in zmanjšanje ploskve preseka težnjo povečave splošne električne upornosti grelnega elementa 43, ker je električna upornost proporcionalna električni dolžini in obratno proporcionalna ploskvi preseka.

Tako je z oblikovanjem odtisa 131 v grelnem elementu 43 omogočena manjša prostornina uporabljenega prevodnega materiala, da bi se izvedlo podano vnaprej določeno upornost prek podane ogrevane površinske ploskve, npr. 3 mm² do 25 mm². Ta lastnost predloženega izuma daje vsaj tri koristi.

Tako je prvič za podano upornost grelni element 43 oblikovan iz pravokotne plošče, ki ima dolžino, ki bi morala biti, če bi bil oblikovan kot linearen element, daljša. To dopušča bolj kompaktno držalno pripravo 39 grela in izdelavo prižigalnika 25 z nižjimi stroški.

Drugič, ker se energija, potrebna za ogrevanje grelnega elementa 43 na dano temperaturo delovanja v mirujočem zraku, povečuje, kot se povečuje masa grelnega elementa, je zavit grelni element energetsko učinkovit v tem, da daje podano upornost pri zmanjšanih prostorninah. Če je npr. prostornina grelnega elementa 43 zmanjšana za faktor dva, je masa zmanjšana za enak faktor. Ker je tako energija, ki je potrebna za ogretje grelnega elementa 43 na dano delovno temperaturo v mirujočem zraku, proporcionalna masi in toplotni kapaciteti grelnega elementa, zmanjša zmanjšanje prostornine za faktor dva tudi potrebno energijo na polovico. To ima za posledico bolj energetsko učinkovit grelni element 43.

Tretja korist zmanjšane prostornine zavitega grelnega elementa 43 se nanaša na časovni odziv grelnega elementa. Časovni odziv se definira s tem, koliko časa je potrebno, da se kot odziv na podan vložek energije spremeni temperatura podanega grelnega elementa 43 iz prve v drugo, višjo temperaturo. Ker je Časovni odziv grelnega elementa 43 nasploh v bistvu proporcionalen njegovi masi, je zaželeno, da ima grelni element z zmanjšano prostornino tudi zmanjšan časovni odziv. Tako so zaviti grelni elementi 43 dodatno k temu, da so kompaktni in energetsko učinkoviti, tudi v stanju, da se hitreje segrejejo na delovno temperaturo. Ta lastnost predloženega izuma ima za posledico tudi bolj učinkovit grelni element 43.

Tako se z uvedbo več zavojev v grelni element 43 (npr. v obliki zavitega vzorca) upornost grelnega elementa poveča brez potrebe po povečanju dolžine ali zmanjšanju ploskve preseka grelnega elementa. Seveda obstajajo za uporabo načel, vsebovanih v takšni konfiguraciji, vzorci, ki so drugačni od tistih od grelnega elementa 43, prikazanega v sl. 8, ki s tem tudi podajajo kompakten in učinkovit grelni element.

Odtis 131 je vrezan v grelne elemente 43 s kakršnimkoli kompatibilnim postopkom, prednostno z laserjem (prednostno s CO₂ laserjem). Zaradi majhnih izmer, uporabljenih v zavitih grelnih elementih 43 (reža B v sl. 8 je npr. prednostno reda od pribl. 0,1 mm do 0,25 mm), je rezanje z laserjem prednostno pred drugimi postopki za rezanje odtisa 131. Ker je energija laserja prirejena za to, da se lahko osredotoči na majhne prostornine, omogoča energija laserja vsestransko, hitro, natančno in avtomatizirano obdelavo. Nadalje zmanjšuje obdelava z laserjem v primerjavi z drugimi postopki rezanja (npr. z elektroerozijo) tako uvedeno napetost v materialu, ki se reže, kot raztezek s toploto obdelanega materiala (to je oksidiranega materiala).

Drugi kompatibilni postopki vključujejo postopke elektroerozije, preciznega štancanja, kemičnega jedkanja in kemične obdelave. Del 131 odtisa je možno prav tako oblikovati s konvencionalnimi postopki matričnega vrezovanja, vendar je treba upoštevati, da naredi obraba matrice to alternativo manj privlačno, vsaj za zavite zasnove.

Dodatno k uporabi laserja za rezanje zavitih grelnih elementov 43 je laser prednostno uporablja tudi za učinkovito medsebojno povezovanje rezličnih komponent prižigalnika (prednostno itrijev-aluminijev-granatni (YAG) laser). Grelni sestav 89 in vtični sestav 91 sta npr. prednostno točkasto medsebojno zvarjena z uporabo CO₂ ali YAG laserja. Dodatno so zadnji konci 101 ali jeziki 129 grelnih elementov 43 prednostno tudi privarjeni na električne priključne zatiče 104 v osnovi 50 ali na ustrezne elemente vezja ali vznožke. Seveda obstajajo za medsebojno povezovanje različnih komponent prižigalnika različni znani povezovalni postopki.

Potencialno škodljive termično vnešene napetosti v grelne elemente 43 so v skladu s predloženim izumom zmanjšane na minimum. Kot se vidi s sklicevanjem na sl. 6, so zadnji končni deli 101 (ali jeziki 129), ki so privarjeni na zatiče 104 ali drugo električno vezje ali sestavne dele, in deli 131 odtisa, ki proizvajajo toploto, oblikovani kot grelni element 43 v enem kosu, s čemer odpade potreba po medsebojnem varjenju ločenih delov odtisa in končnih delov. Opazilo se je, da proizvaja takšno varjenje med ogrevanjem grelnih elementov nezaželena zvijanja. Nadalje se nasprotna konca 131’ in 131 odtisov 131 prednostno skladata z nezavitimi deli grelnega elementa 43 v simetrični obliki, to je vse točke so v isti smeri. Simetrija koncev 131’ in 131 teži k temu, da preprečuje koncem odtisov 131, da se zvijajo med segrevanjem v nasprotnih smereh, kar bi odtis poškodovalo. Prehodni področji 137’ oz. 137 na koncih 131’ oz. 131 odtisa 131 in med nezavitimi deli grelnega elementa 43 in konci sta prednostno posneti, kot se to vidi v sl. 6. Posneti prehodni področji 137’ in 137 se tudi sedaj smatrata, da zmanjšujeta termično vnešene napetosti.

Grelni elementi 43 in držalna priprava 39 grela imajo dodatne značilnosti, da bi se izognili drugim problemom, povezanim z ogrevanjem in ponovnim ogrevanjem. Pričakuje se npr., da težijo grelni elementi 43 med ogrevanjem k raztezanju. Ker so grelni elementi 43 pričvrščeni med položajno stalnim prednjim delom 135 vtičnega sestava 91, pritrjenega na prednji del 121 grelnega sestava 89, in obročem 99 blizu zadnjih koncev 101 grelnih elementov, teži raztezanje grelnih elementov k temu, da se grelni elementi zvijajo ali zaželeno navznoter proti cigareti 23 ali nezaželeno navzven proč od cigarete. Zvijanje navzven teži k temu, da povzroči med grelnim elementom 43 in cigareto 23 termično režo. To ima zaradi spreminjajoče stopnje medsebojnega stika med površinami grelnega elementa in cigareto za posledico neučinkovito in neenakomerno segrevanje tobačne tkanine 57.

Da bi se preprečilo upogibanje navzven, so posamični grelni elementi 43 grelnega sestava 89 prednostno oblikovani tako, da imajo zaželeno upogibanje navznoter, kot je razvidno v sl. 3A. Zavijanje navznoter olajšuje zagotavljanje gladkega prileganja in dobrega termičnega stika med grelnimi elementi 43 in cigareto 23. Navznoter zavita oblika grelnih elementov 43 je izvedena s katerimkoli od številnih možnih postopkov, kot z oblikovanjem valjastega grelnika, kot je tisti, prikazan na na sl. 6, na (neprikazani) pritrditvi, ki ima zaželeno ukrivljenost navznoter. Prednostno je navznoter ukrivljena oblika v grelnem elementu 43 oblikovana v kalupu in (neprikazani) stiskalnici pred oblikovanjem grelnega sestava 89 v valj. Navznoter upognjena oblika grelnih elementov 43 ima za posledico nadaljnje upogibanje navznoter, če se grelni elementi med segrevanjem širijo. Upogibanje je prek dolžine odtisa 131 prednostno dokaj šibko. Poševni prehodni področji 137’ in 137 sta lahko upognjeni bolj ostro kot bolj občutljiv odtis 131. Na ta način je razumljivo, da je preprečena koncentracija termičnih napetosti na bolj občutljivih delih grelnih elementov 43.

Če je to zaželeno, je okoli odtisa 131 grelnih elementov 43 predviden (neprikazan) obroč. Smatra se, da deluje obroč kot zniževalnik toplote in da se morajo odtisi, če se odtisi 131 grelnih elementov 43 po segrevanju raztezajo, raztezati navznoter, proti cigareti 23.

Dodatno k zgoraj opisanemu grelnemu sestavu 89 vključuje držalna priprava 39 grela, ki je prikazana v sl. 3A, tudi distančnik 49 in osnovo 50 držalne priprave. Distančnik 49, ki je prikazan sam v sl. 10A-10C, ima valjasto zunanjo površino 97, na kateri so učvrščeni s frikcijskim spojem z obročem 99 zatiči 91 in grelni elementi 43.

Dodatno k zgoraj opisanemu grelnemu sestavu 89 vključuje držalna priprava 39 grela, ki je prikazana v sl. 3A, tudi distančnik 49 in osnovo 50 držalne priprave. Distančnik 49, ki je prikazan sam v sl. 10A-10C, ima valjasto zunanjo površino 97, na kateri so učvrščeni s frikcijskim spojem z obročem 99 zatiči 91 in grelni elementi 43. Distančnik 49 obsega nadalje spodnjo steno 139, katere spodnja notranja površina 81 blokira nadaljnje premikanje cigarete 23 v prižigalnik 25 tako, daje cigareta pravilno nameščena glede na grelne elemente 43 in da valjasta notranja stena 41 omogoča prehod cigarete v distančnik. V spodnji steni 139 je oblikovan del 47’ prehoda 47 za povezavo s tipalom 45, proženim s puhom. Del 47’ ima prednostno obliko luknje ali izvrtine, ki se razteza skozi spodnjo steno 139 vzporedno k središčni črti distančnika 49. Dodatno je v spodnji steni 139 oblikovan del 55’ odprtine 55 za svetlobno tipalo 53. Prvi ustnik 143 za puh se razteza od zunanje površine 97 distančnika 49 do dela 55’ odprtine. Prvi ustnik 143 za puh olajšuje dajanje prednostnega RTD med prvim vlekom cigarete 23 z omogočanjem dodatnega prehoda za pretok zraka s področja, ki obdaja cigareto, do področja ob filtru 63 za povratni pretok. Ker težita tkanina 57 iz tobaka in ovojni papir 69 k temu, da omejujeta pretok zraka v cigareto 23 potem, ko je grelni element 43 segrel področje cigarete, daje prvi ustnik 143 za puh pretok zraka do področja držalne priprave 39 grela s filtrom 63 za povratni pretok same cigarete. Filter 63 za povratni pretok dovoljuje zadosten pretok zraka v cigareto 23, da bi omogočil nižji RTD, kot bi si ga lahko drugače pričakovalo. Vendar pa je prednostno, če je filter 63 za povratni pretok kar najbolj tesen, pri čemer še vedno omogoča zgoraj omenjen pretok zraka med prvim puhom, tako, da aerosol, ki je po prvem potegu cigarete ostal v votlini 79 ne preide skozi filter za povraten pretok nazaj v prežigalnik 25. Po prvem puhu s cigareto 23 postanejo področje tkanine 57 iz tobaka in ovojni papir 63, ki je bil segret s prižigom grelnega elementa, bolj prepustna za zrak. V skladu s tem postane pretok zraka skozi prvi ustnik 143 za puh in filter za povratni pretok nepomembna za puhe s cigarete 23 po prvem puhu.

Osnova 50, kije sama vidna v sl. 11A-11C, je v bistvu po obliki valjasta in vključuje spodnjo steno 151, zatiče ali vode 104 za priključitev z zatiči 95, in grelne elemente 43,ki se raztezajo skozi luknje 107, oblikovane v spodnji steni in za spodnjo zunanjo površino 105 osnove. Osnova 50 je prednostno oblikovana z valjasto zunanjo površino 153 in valjasto notranjo steno 155, pri čemer ima notranja stena premer, ki je večji kot zunanji premer distančnika 49 in v bistvu enak zunanjemu premeru obroča 99. Distančnik 49 je prednostno učvrščen na svojem mestu glede na osnovo 50 s frikcijskim spojem med notranjo steno 169 prirobnice 87 zračnega kanala, obročem 99 in zunanjo površino 97 distančnika. Kot bo obravnavano nadalje nižje, so predvidena sredstva za pričvrstitev prirobnice 87 zračnega kanala na osnovo 50. Distančnik in osnova 50 sta lahko pričvrščena z drugimi ali dodatnimi sredstvi, kot so to adhezivi, vijaki ali zaskočni spoji. Nadalje se lahko na distančniku in osnovi 50 oblikuje en ali več vzdolžnih grebenov in žlebov (ki niso prikazani), da bi se olajšalo zagotovitev zaželenega kotnega razmerja med distančnikom in osnovo. Del 47 prehoda 47 je oblikovan v spodnji steni 151 in se razteza prednostno od blizu središčne črte osnove 50 do obrobnega roba osnove. Če je zaželeno, je del 47 deloma v obliki žleba v spodnji notranji površini 157 osnove, pri čemer se žleb po instalaciji distančnika 49 izvede zrakotesen. Prednostno je del 47 v obliki sekajočih se vzdolžno in radialno vrtanih lukenj v spodnji steni 151. V spodnji steni je oblikovan del 55 odprtine 55. Da bi se oblikovalo prehod 47 in odprtino 55, sta dela 47’ oz. 55’ distančnika 49 poravnana z deloma 47 oz. 55 osnove 50.

Člen 49 v izvedbi držalne priprave 39A grela, prikazan na sl. 5, je nadalje viden glede na sl. 12A-12D. Člen 49A ima valjasto zunanjo površino 97A, na katero so pritrjeni z obročem 99 zatiči 95 in grelni elementi 43. Člen 49A obsega nadalje spodnjo steno 139A, katere spodnja notranja površina 81A blokira nadaljnje premikanje cigarete 23 v prižigalnik 25, tako da je cigareta glede na grelne elemente 43 in valjasto notranjo steno 141A člena pravilno nameščena, da bi se omogočilo prehod cigarete v člen. V členu 49A je lahko predviden tudi (neprikazan) prvi ustnik za puh. Prehod 47A za povezavo s tipalom 45, prožnim na puh, je oblikovan v spodnji steni 139A. Prehod 47A je prednostno v obliki luknje ali izvrtine, ki se razteza skozi spodnjo steno 139A vzporedno k središčnici člena 49A. V spodnji steni 139A je oblikovana tudi odprtina 55A za tipalo 53 svetlobe. Kot je bilo zgoraj omenjeno, se raztezata zadnja konca 101 grelnih elementov 43 in zadnji konci 103 prednostno vsaj dveh od zatičev 95 prek spodnje zunanje površine 105A člena 49A za povezavo z vezjem 41 in izvorom 37 moči. Člen 49A je prednostno oblikovan s zarobljenim koncem 109, v katerem sta oblikovana vsaj dva žlebova ali luknji 107A in skozi katere se raztezajo zadnji konci 103 dveh od zatičev 95 prek spodnje zunanje površine 105A. Zadnji konci 101 grelnih elementov 43 so upognjeni skladno z obliko zarobljenega konca 109 in se raztezajo prek spodnje zunanje površine 105A radialno navzven prek zunanjega roba 111 zarobljenega konca. Obojka 87A zračnega kanala nalega okoli zunanjega roba 111 zarobljenega konca 109, da bi se nadalje zagotovilo položaj koncem 111 grelnih elementov 43.

Če ni kje drugače navedeno, se nanaša nadaljnja razprava o kadilnem sistemu 21 z namenom enostavnosti sklicevanja predvsem na sestavne dele držalne priprave 39 grela, prikazane v sl. 3A-3B. Vendar pa je razumljivo, da se lahko razprava na sploh nanaša prav tako na izvedbo držalne priprave 39A grela, prikazane v sl. 5, kakor tudi na druge izvedbe, ki niso tu specifično prikazane ali obravnavane. Kot je bilo zgoraj omenjeno, lahko grelna pritrditev vključuje druge priprave, ki so v stanju izvajanja različnih funkcij držalne priprave, kot je omogočanje prostora ob grelnih elementih za segrevanje cigarete.

Pogled s konca na obroč 99, ki učvrščuje grelne elemente 43 in zatiče 95 okoli zunanje površine 97 distančnika 49 s sl.3A, je viden glede na sl. 13. Notranji premer obroča 99 je dovolj velik, da omogoča obroču, da obdaja in učvrščuje s frikcijskim spojem grelne elemente 43 na valjasto zunanjo površino 97. Vzdolžni žlebovi 159 so oblikovani pod medsebojnimi koti 90° okoli notranjega oboda obroča 99, da bi sprejeli na sploh debelejše zatiče 95 tako, da je obroč prirejen za obdajanje in učvrščevanje zatičev na zunanjo površino 97.

Obojka 87 zračnega kanala je pritrjena na prvem koncu 161 na osnovo 50 in na drugem koncu 163 na kapo 83. Prvi konec 161 obojke 87 zračnega kanala je oblikovan prednostno z zunanjim grebenom 165 za vprijemanje notranjega žleba 167 v notranjo steno 155 osnove 50. Podobno je drugi konec 163 obojke 87 zračnega kanala prednostno oblikovan z zunanjim grebenom 171 za vprijemanje notranjega žleba 173 v notranjo obrobo 175 kape 83. Obojka 87A zračnega kanala izvedbe držalne priprave 39A grela, prikazane v sl. 5, se razlikuje od izvedbe obojke 87 zračnega kanala, prikazane v sl. 3, v tem, da je prvi konec 161A odbojke 87A zračnega kanala prednostno oblikovan z notranjim žlebom 165A za vprijemanje notranjega grebena 167A na zunanjem robu 111 prirobničnega konca 109 člena 49A. Deli grelnih elementov 43 blizu zadnjih koncev 101 se raztezajo med vprijemnimi deli člena 49A in obojke 87A zračnega kanala. Kot bo nadalje nižje obravnavano glede na sl. 17, se lahko, če je zaželeno povečati pretok zraka, predvidi skozi dele držalne priprave 39 grela eno ali več radialnih lukenj ali izvrtin takšnih, kot je obojka 87 zračnega kanala, prednostno v točkah vzdolž dolžine obojke zračnega kanala, kjer pretok zraka ni blokiran ali kjer bi moral potovati skozi zavito pot prek kape 83 ali distančnika 49, preden bi dosegel cigareto 23.

Kapa 83 držalne priprave 39 grela, vidna v sl. 3A, in kapa 83A držalne priprave 39A grela, vidna v sl. 5, sta v vseh pogledih podobni razen v tem, da obsega kapa 83 daljšo notranjo steno 177, kot je notranja stena 177A kape 83A. Notranji premer notranje stene 177 kape 83 prednostno ni večji, kot je zunanji premer cigarete 23, in je prednostno malenkostno manjši tako, da se cigareta po vstavitvi v prižigalnik stisne in je varno pričvrščena na mestu v interferenčnem spoju. Daljša notranja stena 177 kape 83 je prednostna in daje cigareti 23 dodatno podporo. Zaradi obravnave je sama kapa 83A prikazana v sl. 14A-14D.

Kapa 83A je oblikovana z množico vzdolžnih lukenj ali prehodov 179A, ki se raz27 tezajo skozi kapo od zaokroženega ali izbočenega prednjega konca 93A do zadnjega lica 181A za omogočanje pretoka zraka v prostor v držalni pripravi 39A grela za sprejem cigarete 23, med cigareto in obojko 87 zračnega kanala tako, da prehaja prečen (t.j. radialno navznoter usmerjen) pretok zraka skozi tkanino 57 tobaka prek odtisov 131 grelnih elementov 43. Kot je vidno v sl. 3A, so v prednostni izvedbi kape 83 držalne priprave 39 luknje ali prehodi 179 oblikovani tako, da so večji blizu zadnjega lica 181, kot blizu prednjega konca 93, da bi se olajšalo dobivanje zaželenega RTD. V drugi izvedbi kape so vzdolžne luknje ali izvrtine nadomeščene z (neprikazanim) vzdolžnimi žlebovi, ki so oblikovani na notranji steni kape. Glede na sl. 14A-14D je oboden žleb 183A oblikovan v zadnjem licu 181A, da bi sprejel in podpiral dodatno zaščitno obojko 85 grela, samo prikazano v sl. 15A-15B. Obojka 85 grela je cevast člen, ki ima prvi in zadnji konec 185 in 187, od katerih je eden prirejen za vstavitev v žleb 183A. Obodni žleb 183A je oblikovan na večjem polmeru, kot izvrtine ali prehodi 179A, da bi se olajšalo uvajanje zraka v držalno pripravo 39 grela, če kadilec vleče cigareto.

Kapa 83, prikazana v sl. 3A, je lahko oblikovana z ulivanjem ali strojno obdelavo. Kapa je prednostno oblikovana z ulivanje kape v enem samem kosu, kot je to kapa 83A v sl. 5. Če je oblikovana s strojno obdelavo, je kapa 83 prednostno oblikovana v dveh kosih, z zunanjim kosom 83’ in notranjim kosom 83, prikazanih v sl. 3A, ki sta medsebojno spojena. Pred vstavitvijo notranjega kosa v zunanji kos 83’ je v zunanji površini notranjega kosa 83 oblikovana obodna poglobitev, pri čemer sprejema poglobitev žleb 183, če sta notranji in zunanji kos spojena. Strojno izvedena kapa 83 v dveh delih s tem odpravlja potrebo po strojni obdelavi kape v enem samem kosu, da bi se oblikovalo žleb 183. Kadilec odstrani, zavrže in nadomesti obojko 85 grela z novo obojko grela v kateremkoli zaželenem presledku kajenja (npr. po kajenju 30-60 cigaret 23). Obojka 85 grela preprečuje izpostavljanje notranje stene 169 obojke 87 kanala zraka preostalemu aerosolu, ki je proizveden v področju med grelnimi elementi 43 in obojko zračnega kanala. Namesto tega je takšen aerosol izpostavljen obojki 85 grela.

Obojka 85 grela je izdelana iz proti vročini odpornega papirnatega ali umetni snovi podobnega materiala, ki ga kadilec nadomesti potem, ko je bilo pokajenih več cigaret 23. Tako je v nasprotju s konstrukcijo cev-v-cevi ki vključuje zaporno cev proti aerosolu, pritrjeno na enoto s tobakovo aromo, ki je opisana spodaj in ki se zavrže skupaj s enoto za aromo potem, ko se je prenehalo kaditi, je obojka 85 grela predloženega sistema 21 za kajenje prirejena tako, da se uporabi ponovno. V skladu s tem je proizvodnja cigarete 23 poenostavljena in obseg materiala, ki se zavrže po vsaki cigareti, ki se je nehala kaditi, se zmanjša.

Sl. 16 shematsko prikazuje prednostne vzorce pretoka zraka, ki so razviti v držalni pripravi 39 grela in cigareti 23, če kadilec potegne skozi filter 71 ustnika. Zrak je povlečen, kot rezultat srka na filtru 71 ustnika, skozi vzdolžne izvrtine ali prehode 179 v notranjost držalne priprave 39 med obojko zračnega kanala ali obojko grela (ki v tem pogledu ni oštevilčena) za (neprikazanimi) grelnimi elementi v stiku s cigareto 23 in skozi za zrak prepusten zunanji omot 69 in tkanino 57 iz tobaka (ali skozi v njej izvedene preboje) ter v votlino 79 v cigareti. Iz votline 79 teče zrak v vzdolžen prehod 67 v prvi filter 65 za prosti pretok, vzdolžni prehod 77 v drugem filtru 73 za prosti prehod in skozi filter 71 ustnika k kadilcu. Količina in velikost prehodov 179 sta izbrana tako, da optimizirata dajanje skupne partikularne snovi (TPM) kadilcu. V sedaj prednostni izvedbi je v kapi 83 oblikovanih šest ali osem prehodov 179.

Kot se vidi v sl. 17, so namesto ali dodatno k prehodom 179 predvideni, če je to zaželeno, drugi prehodi za zrak, da bi se omogočilo zraku, da vstopa v notranjost držalne priprave 39 grela in votline 79 cigarete 23. V držalni pripravi 39 grela se lahko v kateremkoli zaželenem položaju, običajno v obojki zračnega kanala oblikuje eden ali več radialnih prehodov 189. V držalni pripravi 39 grela se lahko skozi osnovo ali osnovo in distančnik (v risbi ni prikazan) oblikujejo vzdolžni prehodi 191. Prehodi 179 v kapi 83 so lahko tudi v obliki luknje ali izvrtin,kot je obravnavano zgoraj, ali vzdolžni žlebovi, oblikovani v notranji steni 177 kape. Kot je obravnavano zgoraj se lahko predvidi, če je to zaželeno, filter 63 za povratni pretok, ki dovoljuje vzdolžni pretok v votlino 79, če kadilec potegne cigareto.

Če je zaželeno lahko vključuje prižigalnik 25 dodatno (neprikazano) priostreno cev, nameščeno znotraj držalne priprave 39 grela, za prebadanje filtra 63 za povratni pretok cigarete 23 po vstavitvi cigarete. Cev je prirejena tako, da se končuje znotraj votline 79 in omogoča neposreden pretok zraka v to votlino, če kadilec potegne cigareto 23. Cev je na vodilnem koncu opremljena z enim ali več ustniki, pri čemer so ustniki prednostno oblikovani na straneh cevi, ki so nasprotne vodilnemu koncu cevi, da bi se vzpostavilo pretok zraka z veliko hitrostjo v smereh, ki olajšujejo vrtinčenje pretoka zraka znotraj votline. Takšno vrtinčenje izboljšuje mešanje vstopajočega zraka z aerosom in paro, proizvedenima v cigareti 23.

Električno krmilno vezje 41 kadilnega sistema 21 je shematsko prikazano v sl. 18.

Vezje 41 vključuje logično vezje 195, kije aplikacijsko specifično integrirano vezje ali ASIC, s puhom proženo tipalo 45 za detektiranje, da kadilec vleče cigareto 23, svetlobno tipalo 53 za detektiranje vstavitve cigarete v prižigalnik 25, LCD indikator 51 za indiciranje števila puhov, ki so preostali cigareti, izvor 37 moči in časovno vezje 197. Logično vezje 155 je katerokoli konvencionalno vezje, ki je v stanju izvajati tu obravnavane funkcije. Razpored vrat, ki se lahko programira s poljem (npr. tip ACTEL A010A EPGA PL44C, ki ga lahko dobavi Actel Corporation, Sunnyvale, Kalifornija) se lahko programira tako, da izvajajo digitalne logične funkcije z analognimi funkcijami, izvajanimi od drugih komponent, medtem ko je ASIC potreben za izvajanje tako analognih, kot digitalnih funkcij v eni komponenti. Lastnosti krmilnega vezja in logičnega vezja, podobnega krmilnemu vezju 41 in logičnemu vezju 195 predloženega izuma, so opisane npr. v patentu ZDA št. 5,060,671, katerega opis je vključen s sklicevanjem nanj.

V prednostni izvedbi je osem posamičnih grelnih elementov 43 (v sl. 18 niso prikazani) priključenih na pozitiven priključek izvora 37 moči in na maso prek ustreznih grelnih stikal 201-208 transistorja z efektom polja (FET). Posamični od grelnih stikal 201-208 se bodo vključevali ob krmiljenju logičnega vezja 195 prek priključka 211-218. Logično vezje 195 daje signale za aktiviranje in deaktiviranje posamičnih od grelnih stikal 201-208, da bi se aktiviralo in deaktiviralo ustrezna od grel.

S puhom proženo tipalo 45 daje logičnemu vezju 195 signal, ki je znak za aktiviranje kadilca (t.j. neprekinjen padec v tlaku ali pretoku zraka prek zadostno obstojnega časovnega razdobja). Logično vezje 195 obsega ločevalna sredstva za razlikovanje med manjšimi spremembami zračnega tlaka in bolj močnimi potegi cigarete, da bi se preprečilo nenamerno aktivizacijo grelnih elementov kot odziv na signal od s puhom aktiviranega tipala 45. Na puh aktivirano tipalo 45 lahko obsega piezo-uporovno tipalo na tlak ali optično tipalo na loputo, ki je uporabno za pogon operacijskega ojačevalnika, katerega izhod je obratno uporabljen za dajanje logičnega signala logičnemu vezju 195. S puhom prožena tipala, primerna za uporabo v povezavi s kadilnim sistemom, vključujejo Model 163PC01D35 silicijevo tipalo,ki ga proizvaja MicroSwitch divizija podjetja Honeywell, Inc., Freeport, I1L, ali tipalo tipa NPH-502.5G NOVA, ki ga dobavlja Lucas-Nova, Freemont, Kalifornija, ali tipalo tipa SLP004D, ki ga dobavlja SenSym Incorporated, Sunnyvale, Kalifornija.

Svetlobno tipalo 53, ki zaznava ustavitev cigarete, daje logičnemu vezju 155 signal, ki je znak ustavitve cigarete 23 v prižigalnik 25 do pravilne globine (t.j. cigareta je znotraj nekaj milimetrov svetlobnega tipala, pritrjenega s distančnikom 49 in osnovo 50 držalne priprave 39 grela, kot je zaznano z odbitim svetlobnim snopom). Svetlobno tipalo, primerno za uporabo v povezavi s kadilnim sistemom je svetlobno tipalo tipa OPR5005, ki ga proizvaja OPTEK Technology, Inc., 1215 West Crosby Road, Carrollton, Texas 75006.

Z namenom, da bi se prihranilo energijo, je prednostno, da se s puhom proženo tipalo 45 in svetlobno tipalo 53 priključujeta in izključujeta v ciklih z nizkim deležem funkcioniranja (npr. v ciklih s približno 2 do 10 % funkcioniranja). Prednostno je npr., da se s puhom proženo tipalo 45 vključi za 1 milisekundo vsakih 10 milisekund. Če npr. s puhom proženo tipalo 45 zazna padec tlaka ali pretoka zraka, kar je znak vleka na cigareti, med štirimi zaporednimi pulzi (t.j. prek razdobja 40 milisekund), daje s puhom proženo tipalo prek priključka 221 logičnemu vezju 195 signal. Logično vezje 195 odda potem signal prek ustreznega od priključkov 211-218, da bi vključilo ustrezno od FET grelnih stikal 201-208.

Podobno se svetlobno tipalo 53 prednostno vključi za 1 milisekundo trajanja vsakih 10 milisekund. Če npr. svetlobno tipalo 53 zazna štiri zaporedne odbite impulze, ki označujejo prisotnost cigarete 23 v prižigalniku, odda svetlobno tipalo prek priključka 223 logičnemu vezju 195 signal. Logično vezje 195 odda potem prek priključka 225 signal s puhom proženmu tipalu 45, da bi vključilo s puhom proženo tipalo. Logično vezje odda tudi prek priključka 227 indikatorja 51 signal, da bi ga vključilo. Zgoraj opisane tehnike modulacije zmanjšujejo časovno povprečen tok, ki je potreben od s puhom praženega tipala 45 in svetlobnega tipala 53 in s tem podaljšajo življensko dobo izvora 37 moči.

Časovno vezje 197 je prednostno časovni člen za konstantno Joulovo energijo in je uporabljeno za dajanje odklopnega signala logičnemu vezju 195 na priključku 229, potem ko je bil en sam od grelnih elementov, ki je bil aktiviran z vklopom enega od FET drugih stikal 201-208, vključen za zaželeno časovno razdobje. V skladu s predloženim izumom daje časovno vezje 197 odklopni signal logičnemu vezju 195 po časovnem razdobju, ki je merjeno kot funkcija napetosti izvora moči, ki se znižuje med ogrevanjem grelnih elementov. Časovno vezje 197 je prirejeno tudi za preprečevanje proženja posamičnega grelnega elementa 43 glede na naslednjega, kot se baterija prazni. Uporabijo se lahko tudi druge konfiguracije časovnega vezja, kot je to opisano spodaj.

Med delovanjem je cigareta 23 vstavljena v prižigalnik 25 in prisotnost cigarete je znana s svetlobnim tipalom 53. Svetlobno tipalo 53 oddaja prek priključka 223 signal logičnemu vezju 195. Logično vezje 195 se prepriča, če je izvor 37 moči napolnjen ali če je napetost nizka. Če logično vezje 195 po vstavitvi cigarete 23 v prižigalnik 25 zazna, da je napetost izvora 37 moči nizka, potem indikator 51 utripa in nadaljnje delovanje prižigalnika bo tako dolgo blokirano, dokler ni izvor moči napolnjen ali zamenjan. Napetost izvora 37 moči se tudi ugotavlja med prižiganjem grelnih elementov 43 in prižiganje grelnih elementov je prekinjeno, če napetost pade pod naprej določeno vrednost.

Če je izvor 37 moči napolnjen in je napetost zadostna, odda logično vezje 195 prek priključka 225 do tipala 45 za puh signal, da bi določilo, če kadilec vleče cigareto 23. Istočasno odda logično vezje 195 prek priključka 227 signal indikatorja 51 tako, da bo LCD prikazal znak 8, kar pomeni, daje razpoložljivih osem puhov.

Če prejme logično vezje 195 prek priključka 221 od s puhom proženega tipala 45 signal, da je bil ugotovljen neprekinjen padec tlaka ali pretok zraka, izklopi logično vezje med puhanjem svetlobno tipalo 53, da bi prihranilo moč. Logično vezje 195 odda prek priključka 231 časovnemu vezju 197 signal, da bi aktiviralo časovne vezje stalno Joulovo energijo. Logično vezje 195 s pomočjo odštevanja tudi določa, kateri od osmih grelnih elementov je na vrsti za gretje in odda prek ustreznega priključka 211-218 signal, da bi vklopilo ustrezno eno od FET grelnih stikal 201-208. Ustrezno grelo ostane vključeno, medtem ko časovno vezje teče.

Ko da časovno vezje 197 prek priključka 229 logičnemu vezju 195 signal, ki označuje, daje časovno vezje prenehalo teči, se določeno vključeno FET stikalo 211-218 grela izklopi, pri čemer odklopi moč s grelnega elementa. Logično vezje 195 tudi odšteva in daje prek priključka 227 signal indikatorju 51, tako da bo indikator prikazal, daje ostal en puh manj (t.j. po prvem puhu 7). Ko kadilec ponovno povleče cigareto 23, bo logično vezje 195 vključilo eno od drugih naprej določenih FET stikal 211-218 grela, pri čemer bo dovedlo moč drugemu vnaprej določenemu od grelnih elementov. Postopek bo ponavljan, dokler indikator 51 ne prikaže 0, kar pomeni, da v cigareti 23 ni preostalo več puhov. Ko se cigareta 23 odstrani iz prižigalnika 25, označi svetlobno tipalo 53, da cigareta ni vstavljena in logično vezje 195 se resetira.

V krmilno vezje 41 so lahko namesto ali dodatno k zgoraj opisanim lastnostim vključene druge lastnosti, kot so tiste, kot so opisane spodaj. Predvidijo se lahko npr., če je to zaželeno različne preprečevalne lastnosti. En tip preprečevalne lastnosti vključuje (neprikazano) časovno vezje, da bi se preprečilo zaporednim puhom, da bi nastopali preblizu drug drugega, tako da ima izvor 37 moči čas, da se obnovi. Druga preprečevalna lastnost vključuje sredstva za onesposobitev grelnih elementov 43, če se vstavi v držalno pripravo 39 grela ne odobren izdelek. Cigareta 23 je lahko opremljena npr. z identifikacijsko karakteristiko, katero mora prižigalnik 25 razpoznati, preden se na grelne elemente 43 priključi moč.

Druga izvedba kadilnega sistema 222 po predloženem izumu je vidna glede na sl. 19. Kadilni sistem 222 obsega odstranljivo cigareto 224 in ponovno uporaben prižigalnik 226, ki ima ustnik 228, v katerega se vstavi cigareta. Kadilni sistem 222 je središčno vlečen sistem s tem, da poteka pretok zraka v bistvu skozi središče cigarete 224 in prižigalnik. Prižigalnik 226 vključuje (neprikazan) izvor moči na tistem koncu, ki je oddaljen od ustnika 228 in (neprikazanega) krmilnega vezja. Kot kadilni sistem 21 je kadilni sistem 222 prednostno opremljen z takšnimi lastnostmi, kot s puhom proženo tipalo in (neprikazan) indikator.

Prižigalnik 226 je pokrit z ohišjem 232, ki daje izgled, podoben tistemu od običajne cigarete. Ohišje 232 ima prednostno obliko cevi in je lahko oblikovano iz umetne snovi, odporne proti vročini, ali aluminija, ali pa je lahko oblikovano iz spiralno navitega, dvoplastnega težkega papirja. V ohišju 232 so oblikovane perforacije 233, ki dopuščajo zunanjemu zraku, da se lahko med kajenjem potegne v prižigalnik 226. Če je zaželeno, so lahko v cigareti 224 ali v drugih točkah vzdolž prižigalnika 226 oblikovani (neprikazani) prehodi za zrak, da bi se doseglo zaželen pretok zraka.

Cigareta 224 je podobna cigareti 23. Cigareta 224 vključuje tkanino 257 tobaka, oblikovano iz nosilca ali zbira 259, ki podpira material s tobakovo aromo 261, ki prednostno vključuje tobak. Tkanina 257 tobaka je na enem koncu navita okoli in podprta z valjastim filtrom 263 za povratni pretok in na drugem koncu z valjastim prvim filtrom 265 za prost pretok. Prvi filter za prost pretok ima lahko vzdolžni (neprikazan prehod).

Cigareta 224 vključuje prednostno tudi valjast ustniški filter 271, ki je prednostno običajen filter RTD-tipa (upornost glede na vlek). Cigareta 224 lahko vključuje (neprikazan) valjast drug filter za prost pretok, ki olajšuje mešanje odziva aromatiziranega tobaka v parni fazi in zraka, podobno zgoraj obravnavanemu drugemu filtru 73 za prost pretok. Filter 263 za prost pretok in prvi filter 265 za prost pretok določata s tkanino 257 tobaka znotraj cigarete 224 votlino 279. Prvi filter 265 za prost pretok, filter 263 za povratni pretok in ustniški filter 271 so prednostno speti skupaj v skladu s postopkom, ki je primerljiv z običajno strojno opremo za veliko prostornino.

Za razliko od cigarete 23 vključuje cigareta 224 obročasto zaporno cev 273 proti aerosolu, nameščeno okoli in odmaknjeno za vnaprej določeno razdaljo od tkanine 257 tobaka. Zaporna cev 273 proti aerosolu zmanjšuje kondenzacijo aerosola, oblikovano z gretjem materiala 261 s tobakovo aromo na notranji steni ohišja 232 na minimum. Zaporna cev 273 proti aerosolu je prednostno pritrjeno na cigareto 224 okoli prvega filtra 263 za prost pretok z ovratnikom 275. Ovratnik 275 in zaporna cev 273 proti aerosolu sta dovolj toga, da preprečujeta drobljenje cigarete in da ohranjata naravnavanje zaporne cevi proti aerosolu in zunanjosti tkanine 257 tobaka tako, da je ohranjena med notranjostjo zaporne cevi proti aerosolu in tkanino v bistvu enakomerna reža. Ovojni ali točni papir 269 prednostno zagotavlja ustniškemu filtru 271 položaj ob prvem filtru 265 za prost pretok, ovratniku 275 in enemu koncu zaporne cevi 273 proti aerosolu.

Prižigalnik 226 vključuje držalno pripravo 239, ki vključuje več, prednostno osem grelnih elementov 243 za segrevanje cigarete 224. Grelni elementi 243 so prednostno linearni v svoji obliki in se raztezajo od točke znotraj prižigalnika 226 blizu ustnika 228 do točke blizu votline 245 filtra za povratni pretok, ki je prirejena za sprejem filtra 263 za povratni pretok. Grelni elementi 243 so na enem koncu, prednostno na koncu blizu votline 245 filtra za povratni pretok povezani skupaj in so na enem koncu blizu ustnika 228 ožlebljeni, da bi se olajšalo vstavitev cigarete 224 brez škode za grelne elemente. Grelni elementi 243 se nahajajo potem v reži, oblikovani med tkanino 257 tobaka in zaporno cevjo 273 proti aerosolu.

Shematski pogled na držalno pripravo 239 grela je prikazan v sl. 20. Držalna priprava 239 grela vključuje grelno osnovo 249, grelno podporo 251 in več grelnih podpornih ročic 253, vse izdelano iz termično stabilnega, električno izolirajočega materiala. Grela 243 so pritrjena na podpornih ročicah 253. Grela 243 so električno priključena na nasprotnih koncih 243’, 243 s prevodnimi prsti 255A in 255B.

Konci 243’ grel 243 so vsi medsebojno električno povezani, da bi tvorili skupni priključek grelnega sistema. Skupni priključek 291 je priključen na prevodno ploščo 293, ki je obratno priključena na skupne prevodne prste 255A, ki so električno povezani na koncih 243’ grel 243. Plošča 293 vključuje eno ali več zračnih prehodov 295 za omogočanje pretoka zraka med vlečenjem cigarete do področja ob filtru 263 za povratni pretok cigarete 224.

Ovratnik 297 grela sprejme vrat 299, nameščen okoli dela skupnega priključka 291 ob prevodni plošči 293. Vrat 299 je opremljen z enim ali več prehodi 301, da bi se omogočilo pretok zraka v prehodu 295. Za izvajanje električne povezave med prevodnimi prsti 255B in vezjem 241 se prevodni zatiči 303 raztezajo skozi del ovratnika 297 grela. Prevodni prsti 255B potekajo vzdolž zunanjih robov podpornih ročic 253 grela in so posamično električno priključeni na konce 243 grelnih elementov 243.

Konci 255B’ prevodnih prstov 255B so prednostno zapognjeni, da bi se olajšalo povezavo s zaskočnim spojem med ovratnikom 297 grela in vratom 299, v katerem prehajajo konci 255B’ v stik z zatiči 303. Povezava z zaskočnim spojem olajšuje ob nadomeščanju ali popravilu odstranitev grelnih elementov 243 z prižigalnika 226. Za povezavo grelnih elementov 243 z vezjem 241 za posamično ogrevanje grelnih elementov se zatiči 303 in skupni priključek 291 nahajajo v ustreznih (neprikazanih) vznožkih.

Izvedba aparata 321 za proizvajanje dela 224’ cigarete 224, ki obsega tkanino 257 tobaka, prvi filter 265 za prost pretok in filter 263 za povratni pretok, je prikazana shematsko v sl. 22. Nosilni material 259’ za oblikovanje nosilca 259 je izvlečen s podajalnega svitka 323 z (neprikazanim) merilnim valjem. Tkanina 259’ nosilnega materiala, prikazana v tej izvedbi, obsega razmaknjena področja materiala 261 z tobakovo aromo, ki so dodana tkanini 259’ nosilnega materiala na mestu 325 ali na kateremkoli zaželenem položaju, kot je to pred navijanjem svitka 323. Nosilna tkanina 259’ prehaja potem skozi sredstva za dodajanje adheziva, ki obsega postajo 327 za dodajanje adheziva, kjer se nanese na površino tkanine 259’ nosilnega materiala več adhezivnih področji 261A. Alternativno se lahko nanese material 261 s tobakovo aromo neprekinjeno prek dolžine nosilne tkanine 259 in se adhezivna področja 261A nanesejo na vrh materiala s tobakovo aromo na naprej določenih položajih. Postaja 329 za nanašanje filtra se nahaja za postajo 327 za nanašanje adheziva. Za izmenično nanašanje enega ali drugega filtra 333 ali filtra 335 na adhezivna področja 261A na tkanini 259’ nosilnega materiala obsega postaja 329 za nanašanje filtra prednostno pripravo 331 z vrtečim se bobnom. Hitrost vrtenja priprave 331 je sinhronizirana s hitrostjo nosilne tkanine 259’.

Za postajo 329 za nanašanje filtra je predvidena ovojna postaja 337. Nosilna tkanina 259’ se ovija okoli filtrov 333 in 335, da bi se oblikovalo neprekinjeno palico. Potem, ko je bila palica oblikovana, se v postaji 339 za rezanje razreže. Postaja 339 za rezanje vključuje sredstva za rezanje palice prek središč filtrov 333 in 335 tako, da tvorijo odrezani deli filtra 333 iz dveh delov 224’ za oblikovanje cigarete 224 dva prva filtra 265 za prost pretok in odrezani deli filtra 335 dva filtra 263 za povratni pretok. Če je zaželeno, se po rezanju filtri 263 za povratni pretok obdelujejo, da bi se oblikovalo konec pod kotom in s tem olajšalo namestitev grelnih elementov 243 okoli delov 224’. Po razrezanju se vsak del 224’ vstavi v zaporno cev 273 proti aerosolu na (neprikazanem) mestu za zaporno cev in se v njej pritrdi s ovratnikom 275. Zaporna cev 273 ima premer, ki je večji od premera neprekinjene palice in ima dolžino, ki je vsak tako velika kot razrezane posamične cigarete 224. Na vsak filter 265 za prost pretok je pritrjen v bistvu valjast ustni filter 271 in vsaka zaporna cev 273 proti aerosolu in njemu ustrezajoč ustniški filter 271 sta na (neprikazanih) dodatnih postajah ovita z ovojnim materialom.

Nadaljnja izvedba kadilnega sistema 421 je shematsko prikazana glede na sl. 23. Kadilni sistem 421 je razporejen tako da tvori kadilni sistem z obrobno vleko, v katerem so grelni elementi 443 prižigalnika 425 razporejeni znotraj votline 429, ki je omejena z obročastnim delom cigarete 423.

Cigareta 423 vključuje tkanino 457 tobaka, ki ima material 461 s tobakovo aromo razporejen na površini nosilca 459 nasproti votlini 427. Cigareta 423 obsega nadalje pregradno cev 473 proti aerosolu, vtič 475, obročast filter 465 za prost pretok, obročast filter 463 za povratni pretok in ustniški filter 471. Filter 465 za prost pretok, filter 463 za povraten pretok, tkanina 457 tobaka in pregradna cev 473 proti aerosolu določajo votlino, v kateri se po segretju materiala 461 s tobakovo aromo z greli 443 proizvaja odziv aromatiziranega tobaka. Cigareta 423 je prednostno ovita z vojnim ali tulčnim papirjem 469. Držalna priprava 439 grela je opremljena z vtičem 477, ki skupaj z vtičem 475 deluje na tem, da zmanjša prenos aerosola prek grelnih področij kadilnega sistema 421 na minimum. Vtič 477 je opremljen s preboji, ki dovoljujejo prehod prevodnikov 481 za krmiljenje grelnih elementov 443.

Shematski diagram alternativnega električnega krmilnega sistema 541 je viden glede na sl. 24. Krmilni sistem 541 prednostno izpolnjuje več funkcij. Prednostno prehaja prek (običajnih) osem grelnih elementov 43, da bi zbral nasledni razpoložljiv grelni element 43 vsakokrat, ko je aktivirano s puhom proženo tipalo 45. Prednostno dovaja tok do izbranega grela za vnaprej določeno trajanje, ki je dovolj dolgo, da proizvede zadosten odziv aromatiziranega tobaka za povprečen puh, vendar ne tako dolgo, da bi material 61 s tobakovo aromo gorel. Prednostno krmili indikator 51, ki označuje: (1) koliko od cigarete 23 ostaja (t.j., koliko je še puhov); (2) Če je napetost izvora 37 moči iz območja; (3) če ni v prižigalnik 25 vložena nobena cigareta; in (4) če je v prižigalnik vložena grelna pritrditev, kot je to držalna priprava 239 grela, ki je prirejena za to, da je vložena v prižigalnik 226 zaskočno.

Krmilno vezje 541 krmili tudi celotno količino energije, ki jo izvor 37 moči daje vsakemu grelnemu elementu 43. Ker se napetost, ki jo dovaja izvor 37 moči, lahko od puha do puha spreminja, je bolj prednostno, kot omogočanje spremenljive količine moči in energije z aktiviranjem vsakega grelnega elementa 43 za enako časovno razdobje, dobavljanje konstantne količine energije za vsak puh. Da bi se dobavilo konstantno energijo, ugotavlja krmilno vezje 541 napetost ob obremenitvi izvora 37 moči, medtem ko je grelni element 43 aktiviran, in nadaljuje z dobavo moči grelnemu elementu, dokler ni dovedena zaželena količina Joulove energije.

Kot se vidi na sl. 24, obsega krmilni sistem 541 logično vezje 570, BCD dekoder 580, detektor 590 napetosti, časovno vezje 591, s puhom proženo tipalo 45, indikator 51 in vezje 593 polnilne črpalke. Logično vezje 570 je lahko katerokoli konvencionalno vezje, ki je v stanju izvajanja tu opisanih funkcij, kot je to logično zaporedje, ki se lahko programira s poljem (npr. tip ACTEL A1010A FPGA PL44C, ki ga dobavlja Actel Corporation, iz Sunnyvale, Kalifornija), ki je programiramo za izvajanje takšnih funkcij. Prednostno deluje logično vezje 570 s nizkim časovnim ciklom (npr. 33 kHz) z namenom, da se štedi z energijo.

Vsak grelni element 43A-43H je priključen na pozitiven priključek izvora 37 moči in na maso prek ustreznega tranzistorja z efektom polja (FET) 595A-595H. Določen FET 595A-595H se vključuje s krmiljenjem BCD-decimalnim dekoderjem 580 (prednostno standardnega tipa CD4514B dekoderjem iz 4 v 16 vrst) prek priključkov 581-588. BCD dekoder 580 sprejema prek krmilnega priključka 580A z logičnega vezja 570 dva tipa signalov: (1) BCD kodo določenega grela 43A-43H, ki naj bo aktivirano; in (2) signala VKLOP in IZKLOP za aktiviranje tega grela.

BCD dekoder 580 je priključen prek priključka 580B na priključek 593A vezja 593 za Črpanje naboja, ki daje napetost, ki je uporabljena za pogon vrat vsakega FET

595Α-595Η. Vezje 593 za črpanje naboja vključuje diodo 594, sklopljeno za izvor 37 moči, in kondenzator 595, sklopljen na logično vezje 570. Logično 570 vezje vključuje (ne posebej prikazano) običajno stikalno vezje, priklopljeno na priključek 572, ki omogoča napetosti na priključku 593B vezja 593 za črpanje navoja, da se dvigne na prednostno približno dvojno vrednost od tiste od izvora 37 moči. Dioda 594 preprečuje takšne napetosti, da bi se povratno sklopila z izvorom 37 moči. Tako je dvojna napetost na priključku 580B dekoderja 580 uporabljena za pogon vrat FETov 595A-595H pri zvišanih napetostnih ravneh z namenom, da bi se povečalo učinkovitost vezja 541. Z vrati FET-ov 595A-595H so sklopljeni zaporedno upori 596Α-596Η in so namenjeni za to, da podaljšajo čas polnjenja ustreznih vrat z namenom, da se zmanjša proizvajanje višjih harmoničnih frekvenc, ki bi lahko mogoče v krmilnem sistemu 541 povzročale motnje.

S puhom proženo tipalo 45 daje logičnemu vezju 570 signal, ki je znak aktivizacije kadilca (t.j.neprekinjen padec tlaka za približno 2,5 cm vodnega stolpca). Tako lahko s puhom prožena tipala 45 vključujejo piezo-uporovno tlačno tipalo, ki je uporabljeno za pogon operacijskega ojačevalnika, katerega izhod je obratno uporabljen za dajanje logičnega signala logičnemu vezju 570. Tlačno tipalo je lahko npr. tipa NPH-5-002.5G NOVA, ki je razpoložljivo pri LucusNova, v Freemont, Kalifornija, ali tipalo tipa SLP004D, ki se ga dobi pri SenSym Incorporated, v Sunnyvale, Kalifornija.

Z namenom, da bi se prihranilo na energiji, je prednostno, da se s puhom proženo tipalo 45 vklaplja in izklaplja v ciklih z nizkim delovnim obdobjem (npr. s ciklom s pribličžno 2 do 10 % delovnega obdobja). Prednostno je npr. če se s puhom proženo tipalo 45 vključuje samo za časovno razdobje približno 0.5 ms vsakih 16 ms. Ta tehnika modulacije zmanjšuje tok časovnega povprečja, ki je potreben s puhom proženemu tipalu 45 in s tem podaljšuje življensko dobo izvora 37 moči.

Časovno vezje 591 je uporabljeno za dajanje odklopnega signala logičnemu vezju 570 potem, ko je bilo za vnaprej določeno časovno razdobje aktivirano grelo 43A, 43H, v odvisnosti od količine energije, ki se grelu dovaja. V skladu s predloženim izumom je prednostno, da je vsako grelo 43A-43H aktivirano za časovno razdobje tako, da se vsakemu grelu dovede konstantna količina energije (npr. v področju od 5 do 40 Joulov, ali prednostno približno 15 do 25 Joulov), neodvisno od napetosti pod obremenitvijo izvora 37 moči. Tako daje priključek 591A časovnemu vezju 591 infor38 macijo o času vklopa vsakega grela 43 in napetosti pod obremenitvijo izvora 37 moči ob predpostavki, da je upornost grela znana in stalna (npr. 1.2 fl). Priključek 591B daje potem odklopni signal priključku 578 logičnega vezja 570, ki je pokazatelj časovnega razdobja, ki ustreza dajanju konstantne količine energije.

Prednostna izvedba časovnega vezja 591 je prikazana v sl. 24. Časovno vezje 591 vključuje priključek 591A, ki sprejema signal z logičnega vezja 570, ki se spreminja od približno nič voltov do ravni napetosti baterije pod obremenitvijo v času začetnega aktiviranja posamičnega grela 43A-43H. Ta signal se filtrira skozi uporovno - kondenzatorsko mrežo 601 (ki vključuje upore 603-606, kondenzator 607 in diodo 608) in je uporabljen za pogon detektorja 602 za prenapetost. Detektor 602 prednapetosti je prednostno detektor previsoke/prenizke napetosti tipa ICL7665A, ki ga dobavlja Maxim Corporation iz Sunnyvale, Kalifornija. V skladu s predloženim izumom je uporovno-kondenzatorska mreža 601 izbrana tako, da se priključek 591B časovne mreže 591 spreminja iz stanja VISOKO v stanje NIZKO v času, ko je vsakemu grelu dovedena vnaprej določena stalna količina energije. Seveda se lahko uporablja tudi druge konfiguracije vezja časovne mreže.

Če je zaželeno, daje krmilno vezje 541 za dajanje konstantne količine energije za časovno razdobje maksimalno časovno mejo. Če je napetost izvora 37 moči npr. tako nizka, da bi trajalo več kot 2 sekundi, da bi se dovedlo 20 Joulov energije, potem daje logično vezje 570 na priključku 571 potem, ko je bilo grelo vključeno za 2 sekundi, avtomatičen izklopni signal, čeprav 20 Joulov energije ni bilo dovedenih.

V alternativni izvedbi predloženega izuma je časovno vezje 591 uporabljeno za dajanje odklopnega signala logičnemu vezju 570 za vnaprej določeno časovno razdobje neodvisno od dovedene energije. Tako daje časovno vezje 591 odklopni signal po npr. določenem časovnem razdobju v področju od približno 0.5 sekund do 5 sekund.

Detektor 590 napetosti je uporabljen za nadziranje napetosti izvora 37 moči in za dajanje signala logičnemu vezju 170, če je napetost ali (1) nižja, kot prva, vnaprej določena napetost (npr. 3,2 volta), ki označuje, da je treba izvor moči ponovno polniti, ali (2) višja, kot druga vnaprej določena napetost (npr. 5,5 voltov), ki označuje, da se je izvor moči potem, ko je napetost padla pod prvo vnaprej določeno raven napetosti, polno napolnjen. Detektor 590 napetosti je prednostno detektor previsoke/prenizke napetosti tipa ICL7665A, ki ga dobavlja Maxim Corporation, iz

Sunnyvale, Kalifornija.

Kot je obravnavano zgoraj, je logično vezje 570 uporabljeno za krmiljenje BCD dekoderja 580 prek priključka 571. Logično vezje 570 krmili tudi indikator 51, ki je uporabljen za označevanje števila puhov, ki so uporabniku razpoložljivi, in ki je prednostno prikaz s tekočimi kristali (LCD) za eno številko s sedmimi segmenti za kadilni sistem z osmimi puhi. Tako prikazuje ob na novo vstavljeni cigareti, ki ima osem ustreznih frakcij materiala s tobakovo aromo, indikator 51 številko 8, medtem ko za cigareto s preostankom enega puha prikazuje indikator 51 številko 1. Potem, ko je bil uporabljen zadnji puh, prikazuje indikator 51 številko 0.

Dodatno prikazuje indikator 51 0, če tu ni cigarete ali pa se grelna pritrditev ali grelni sestav (npr. grelni elementi 243 z zaskočnim spojem niso vstavljeni v držalno pripravo 239 grela) nista vstavljena v prižigalnik. Nadalje se za označevanje, da je napetost izvora moči izven območja, da je torej padla pod raven ponovnega polnjenja (npr. 3,2 volta) ali pa ni bila popolnoma napolnjena potem, ko je napetost padla pod raven za ponovno polnjenje, se indikator 51 ponovljivo vklaplja in izklaplja pri frekvenci 0,5 Hz. Če npr. takoj po prvem puhu napetost izvora moči pade pod 3.2 volta, utripa na indikatorju 51 7 dvakrat na sekundo.

Priključno vezje 570 določa prek priključkov 597A in 598A prek merjenja ustreznih napetostnih padcev prek visokouporovnih uporov 597 in 598 (npr. 1 ΜΩ), če je v prižigalnik vstavljena grelna pritrditev ali sestav. Upori 597 in 598 imajo vsak en priključek pernamentno priključen na ponore FET-ov 595G oz. 595H, in drug priključek sklopljen z maso. Če ni v prižigalnik vložen noben grelni sestav, se greli, označeni v sl. 23 z referenčnima številkama 43G oz. 43H, odklopita od izvorov FETov 595G oz. 595H. Tako je izvor 37 moči odklopljen tudi od ponorov FET-ov 595G in 595H. Kot rezultat tega prek uporov 597 oz. 598, ki sta obratno opazovana prek priključkov 597A oz. 598A logičnega vezja 570, ne nastopa nobena napetost. Tako zazna, če ni v vžigalnik vložena nobena grelna pritrditev, logično vezje 570 na priključkih 597A in 598A dve 0.

Medtem, ko je v električni prižigalnik vložena grelna pritrditev, je izvor 37 moči sklopljen prek grel 43G oz. 43H z uporoma 597 oz. 598. Kot rezultat tega nastane prek uporov 597 in 598 padec napetosti in logično vezje 570 zato tipično zazna na priključkih 597A in 598A dve 1. Logično vezje 570 zazna dva upora (t.j. upora 597 in 598), ker je, če je eden od FET-ov 595G in 595H vključen, da bi aktiviral svoje ustrezno grelo, ustrezen upor 597 ali 598 v bistvu priključen na maso. Kot rezultat tega je možno, da se celo s vstavljeno grelno pritrditvijo indikacija napake, da ni bila vložena, proizvede samo, če je bil uporabljen samo en upor. Vendar pa je, če sta uporabljena dva upora, potem npr., medtem ko je FET 595G vključen, napetost prek upora 597 blizu ničli in je napetost preko upora 598 znak za logično 1 in je medtem ko je FET 595H vključen, napetost prek upora 598 blizu ničli in je napetost prek upora 597 znak za logično 1. Zato sta uporabljena dva upora 597, 598 in sta ustrezna signala z uporov 597 in 598 skupaj z logičnim vezjem 570 logična ALI, da bi se določilo, če je grelna pritrditev vložena v električni prižigalnik.

Z namenom, da bi se določilo, ali je cigareta vložena v prižigalnik, obsega logično vezje 570 dodaten priključek 595, ki sprejema signal, ali je cigareta v prižigalniku fizično prisotna. Signal na priključku 599 je proizveden z običajnim stikalom 599A, ki se mehansko in električno aktivira s prisotnostjo cigarete. Vendar pa, če vsebuje cigareta mrežo iz ogljikovih vlaken po predloženem izumu, ki je bila obravnava zgoraj, je prednostno, da se signal na priključku 599 proizvaja s priključitvijo ene same električne sonde neposredno na ogljikovo mrežo, da bi se zaznalo električne tokove, ki prehajajo skozi mrežo. Ker ogljikova mreža ne izolira popolnoma, če se dovede grelo, ki ima enega od svojih priključkov priključenega na izvor 37 moči, kot v sl. 23, v stik s ogljikovo mrežo po predloženem izumu, teče v ogljikovo mrežo nekaj električnega toka, ne glede na to, ali so FET-i 595A-595H aktivirani ali ne. V skladu s predloženim izumom se taksen uhajajoč tok zaznava z električno sondo, priključeno neposredno na ogljikovo mrežo, z namenom, da se zazna prisotnost cigarete.

Dodatno k uporabi električne prevodnosti skozi ogljikovo mrežo, da bi se določilo, ali je v električni prižigalnik vložena cigareta, se takšno prevodnost uporabi tudi, če je zaželeno, za določanje prisotnosti posamičnih tipov cigaret (npr. cigarete X tipa, nasprotno k cigareti Y tipa). V skladu s to lastnostjo po predloženem izumu je logično vezje 570 uporabljeno za določevanje upornosti ogljikove mreže z uporabo dveh (neprikazanih) dodatnih priključkov, ki sta odmaknjena v stiku s ogljikovo mrežo. Pri proizvodnji določenega tipa ogljikove mreže, ki naj bi imela vnaprej izbrano upornost znotraj vnaprej izbranega področja (t.j. s spreminjanjem tipa in količine ogljikovih vlaken in/ali v njih vsebovanih veziv), ki bi enoumno ustrezala določenemu tipu cigarete, je uporabljena meritev upornosti, da bi se razlikovalo med različnimi tipi cigaret, ki se vstavljajo v električni prižigalnik. Ta informacija je potem uporabljena od logičnega vezja 570, da bi se podalo naprej izbrane profile dajanja električne energije.

Prvi tip ali vrsta cigarete je npr. proizvedena z ogljikovo mrežo, ki ima prvo vnaprej izbrano upornost, medtem ko je druga vrsta ali tip cigarete proizveden z drugo, vendar različno vnaprej izbrano upornostjo. Tako se lahko, če je logično vezje 570 v stanju, da določi upornost, povezano z vstavljeno cigareto in situ, takšna meritev uporabi za aktivno krmiljenje aplikacije električne energije na grela prižigalnika.

V skladu z zgornjo lastnostjo predloženega izuma se pogoji dobave električne energije potem spreminjajo v odvisnosti od posamičnega tipa ali vrste cigarete, za katero je ugotovljeno, da se nahaja v prižigalniku. Potem ko npr. logično vezje 570 ugotovi upornost, povezano z določeno cigareto, je logično vezje 570 konstruirano tako, da daje ali 15 Joulov ali 20 Joulov energije, v odvisnosti od merjenja upornosti. Nadalje obsega logično vezje 570 tudi vezje za preprečevanje dajanja kakršnekoli električne energije, če se ugotovi, da upornost, ki ustreza določeni cigareti, ni v skladu z določenim prižigalnikom, v katerega je bila vstavljena.

Ponovno glede na sl. 23 prikazuje indikator 51 pred izvajanjem začetnega puha kadilca npr. 8, ker označuje, da je razpoložljivih osem puhov. V skladu s tem dovede logično vezje 570 na priključek 571 naslov prvega grela (npr. grela 43A) tako, da BCD dekoder 580 izbere to grelo (npr. prek priključka 581) za vžig po aktivizaciji s strani kadilca. Če kadilec izvede puh, odda s puhom aktivirano tipalo 45 prek priključka 575 logičnemu vezju 570 signal VISOKO, ki označuje, da je tlak v prižigalniku padel, npr. za vsaj 2,5 cm vodnega stolpca. V tej točki odda logično vezje 570 prek priključka 571 signal, da bi sporočilo BCD dekoderjev 580, da se naj FET 595A za prvo grelo vključi. Zatem se napetost na priključku 580B BCD dekoderja 580 sklopi prek BCD dekoderja 580 na vrata prvega FET-a 595, z namenom, da se grelo vključi.

Istočasno s startom aktivizacije prvega grela 43A beleži časovno vezje 591 trenutno celotno količino energije, ki je bila oddana grelu in odda logičnemu vezju 570 prek priključka 578 logični signal v trenutku, ko je ta količina dosegla vnaprej določeno količino (npr. 20 Joulov). Zatem odda logično vezje 570 prek priključka 571 BCD dekoderja 580 signal za odklop, ki kot odziv povzroči, da se grelo 43A odklopi.

Zatem odda med čakanjem, da bo kadilec izvedel drugi puh, logično vezje 570 prek priključka 571 BCD dekoderju 580 naslov drugega grela (npr. 43B), tako da se med naslednjim puhom kadilca aktivira drugi FET 595B. Logično vezje 570 odda tudi sig42 nal indikatorju 51, da bi prikazal 7, kar označuje kadilcu, da je razpoložljivih še sedem puhov.

Če je zaželeno, vključuje logično vezje 570 tudi časovno vezje, da bi se preprečilo kadilcu, da bi izvedel naslednji puh znotraj vnaprej določenega časovnega razdobja tako, da se omogoči, da se izvor moči obnovi. Logično vezje 570 lahko vključuje npr. (ne posebej prikazano) vezje, ki preprečuje signal vklopa, ki bi se ga prek priključka 571 oddalo BCD dekoderju 580 za obdobje onesposobitve za 6 sekund potem, ko je bil BCD dekoderju 580 oddan zadnji signal odklopa. Če je zaželeno, se lahko, da bi se označilo kadilcu, daje prižigalnik v takšnem onesposobljenem stanju, indikator 51 ponovljivo vključuje s frekvenco približno 4 Hz (t.j. v razmerju, ki je različno od tistega, uporabljenega za označevanje kadilcu, da je napetost izvora moči izven območja).

Ne glede na to, ali prižigalnik vključuje zgoraj opisano lastnost za onemogočanje puha ali lastnost indikacije onemogočanja, ponovi krmilno vezje 541 takrat, ko izvede kadilec drugi puh prižigalnika (po vnaprej določenem času onesposobitve, če se ga lahko uporabi) zgornje faze, uporabljene za aktivizacijo prvega grela.

Zgornji cikel se potem ponovi, dokler ni bilo segreto zadnje grelo. V tem času odda logično vezje 570 (1) indikatorju 51 signal, da povzroči prazen prikaz, in (2) prepreči nadaljnjo aktivizacijo kateregakoli grela, dokler ni bila vstavljena v prižigalnik nova razpoložljiva cigareta.

Čeprav prikazuje krmilno vezje 541 s sl. 23 logično vezje 570, BCD dekoder 580, detektor 590 napetosti in časovno vezje 591 kot posamična in diskretna vezja, je očitno, da se lahko njihove funkcije prav tako vključijo v eno samo integrirano mrežo (npr. v eno samo ploščico integriranega vezja).

Če je zaželeno, vključuje razpoložljiva cigareta po predloženem izumu sredstva za sporočanje kadilcu, da je že bila pred tem vstavljena v prižigalnik in zatem odstranjena. V eni izvedbi vključuje npr. neuporabljena cigareta odstranljiv vlečni trak ali drugo sredstvo, ki se mora najprej s cigarete odstraniti ali onesposobiti, preden se cigareta vstavi v prižigalnik. Tako prej uporabljena cigareta nima več pridruženega izvlečnega traku ali nanj pritrjenega drugega podobnega sredstva. V alternativi vključuje neuporabljena cigareta na sebi fizično spremenljivo področje, kjer postane po ustavitvi v prižigalnik strgana, odprta, stisnjena ali drugače fizično spremenjena.

Tako je kadilec s vidnim opazovanjem fizično spremenjenega področja v stanju, da ugotovi, ali je bila takšna cigareta že pred tem vstavljena v prižigalnik.

Nadalje vključuje, če je zaželeno razpoložljiva cigareta sredstvo obveščanje kadilca, da je bila določena cigareta že segreta, da bi proizvajala in dajala svoj odziv aromatiziranega tobaka. Cigareta lahko npr. vključuje termično občutljivo področje indikacije, ki spreminja barvo, da bi označilo kadilcu, da je bila cigareta že segreta. Alternativno lahko termično občutljivo področje indikacije vključuje raztaljiv trak, ki se stali, razklene ali kakorkoli drugače fizično spremeni obliko, da bi kadilcu označil, da je bila cigareta že segreta. Seveda je razpoložljivih mnogo drugih termično aktiviranih sredstev, da bi se označevalo, da je cigareta že bila segreta. Nadalje je očitno, da se lahko uporabi mnogo drugih električno ali mehansko aktiviranih sredstev, da bi se doseglo isti namen, t.j. označilo kadilcu, da je cigareta že bila segreta.

Medtem ko je bil ta izum ponazorjen in opisan v skladu s prednostno izvedbo, je očitno, da se lahko izvajajo z njim variacije in spremembe, ne da bi se odstopalo od izuma, kot je podan v zahtevkih.

Claims (162)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Cigareta za uporabo v kadilnem sistemu (21; 221; 421) za dajanje odziva aromatiziranega tobaka kadilcu, pri čemer obsega sistem vsaj eno električno grelno sredstvo (39; 239; 439), označena s tem, da obsega nosilec (59; 259; 459),ki ima prvi in drugi konec v vzdolžni smeri medsebojno razmaknjena in ki ima prvo in drugo površino, pri čemer določa prva površina med prvim in drugim koncem votlino (79; 279; 479) in vključuje druga površina področje, ki bo nameščeno blizu električnega grela; in material s tobakovo aromo, nameščen na prvi površini nosilca, pri čemer material (61; 261; 461) s tobakovo aromo proizvaja v votlini (79; 279; 479) odziv aromatiziranega tobaka za njegovo podajanje kadilcu, če je material s tobakovo aromo z električnim grelom (39; 239; 439) segret, pri čemer dopuščata nosilec in tobak s tobakovo aromo prečen pretok zraka v votlino.
2. 2. Kadilni sistem za dajanje odziva aromatiziranega tobaka kadilcu, označen s tem, da obsega odstranljivo cigareto (23; 222; 423), pri čemer cigareta obsega nosilec (59; 259; 459), ki ima prvi in drugi konec v vzdolžni smeri medsebojno razmaknjena in ki ima prvo in drugo površino, fjri čemer določa prva površina med prvim in drugim koncem votlino (79; 279; 479); in material (61; 261; 461) s tobakovo aromo za proizvajanje odziva aromatiziranega tobaka v votlini, pri čemer je material s tobakovo aromo nameščen na prvi površini nosilca;

   prižigalnik (25; 226; 425), pri čemer prižigalnik obsega: držalno pripravo (39; 239; 439) grela za sprejemanje odstranljive cigarete prek prvega konca in več električnih grelnih elementov (43; 243; 443), nameščenih v držalni pripravi grela, pri čemer ima vsak od grelnih elementov površino, za namestitev ob drugo površino cigarete ter grejejo grelni elementi material (61; 261; 461) s tobakovo aromo, da bi v votlini proizvajali odziv aromatiziranega tobaka; in sredstva (41) za posamično aktiviranje več grelnih elementov tako, da se v votlini proizvede vnaprej določena količina odziva aromatiziranega tobaka, pri čemer omogočata nosilec in material aromatiziranega tobaka prečni pretok zraka v votlino.
3. 3. Cigareta po zahtevku 1 ali 2, označena s tem, da je nosilec (59; 259) v obliki v bistvu votlega valja, pri čemer tvori prva površina notranjo površino in druga površina zunanjo površino.
4. 4. Cigareta po zahtevku 1, 2 ali 3, označena s tem, da obsega filter (65; 265; 465) za prost pretok ob drugem koncu nosilca, pri čemer daje filter za prost pretok konstrukcijsko podporo cigareti in omogoča vzdolžen pretok zraka iz votline; in filter (63; 263; 463) za povratni pretok ob prvem koncu nosilca, pri čemer daje filter za povratni pretok konstrukcijsko podporo cigareti in omejuje vzdolžen pretok zraka skozi cigareto.
5. 5. Cigareta po zahtevku 4, označena s tem, da sta filter (65; 265; 465) za prost pretok in filter (63; 263; 463) za povratni pretok v bistvu valjasta in ima vsak površino, ki določa del votline.
6. 6. Cigareta po zahtevku 4, označena s tem, da obsega nadalje ustniški filter (71; 271; 471).
7. 7. Cigareta po zahtevku 6, označena s tem, da obsega nadalje tulčni papir (75), navit okoli ustniškega filtra (71) in vsaj dela nosilca (59), da bi se pritrdilo ustniški filter na nosilec.
8. 8. Cigareta po zahtevku 4, označena s tem, da obsega nadalje drugi filter (73) za prost pretok ob prvem filtru (65) za prost pretok in kjer sta prvi filter (65) za prost pretok in drugi filter (73) za prost pretok vsak oblikovana z vzdolžnimi prehodi (67, 77), pri čemer ima vzdolžni prehod (77) drugega filtra za prost pretok večji notranji premer, kot vzdolžni prehod (67) prvega filtra za prost pretok.
9. 9. Cigareta po kateremkoli od zahtevkov 1 do 8, označena s tem, da nadalje obsega ovojni papir (69), ovit okoli nosilca (59).
10. 10. Cigareta po kateremkoli od zahtevkov 1 do 9, označena s tem, da je nosilec (59; 259; 459) sestavljen iz netkane pletenjače iz ogljikovih vlaken.
11. 11. Cigareta po kateremkoli od zahtevkov 1 do 10, označena s tem, da obsega material s tobakovo aromo tobačni material.
12. 12. Cigareta po kateremkoli od zahtevkov 1 do 11, označena s tem, da obsega material s tobakovo aromo neprekinjen list tobačnega materiala.
13. 13. Cigareta po kateremkoli od zahtevkov 1 do 11, označena s tem, da obsega material s tobakovo aromo sušen drobir tobakovega materiala.
14. 14. Cigareta po kateremkoli od zahtevkov 1 do 13, označena s tem, da je v nosilcu in materialu s tobakovo aromo izvedenih več prebojev, ki omogočajo med kajenjem zaželen prečni pretok zraka.
15. 15. Cigareta po kateremkoli od zahtevkov 1 do 14, označena s tem, da sta prepustnost nosilca in materiala s tobakovo aromo določeni vnaprej in dovoljujeta zaželen prečni pretok zraka.
16. 16. Prižigalnik za uporabo v kombinaciji z odstranljivo cigareto v kadilnem sistemu (21; 221; 421), ki daje odziv aromatiziranega tobaka kadilcu, označen s tem, da prižigalnik obsega:

    držalno pripravo (39; 239; 439) grela za sprejemanje prek prvega konca, odstranljive cigarete (23; 222; 423), pri čemer ima držalna priprava grela sredstva za omogočanje pretoka zraka do vsaj dela cigarete; in da je v držalni pripravi (393; 239; 439) grela nameščenih več električnih grelnih elementov (43; 243; 443), pri Čemer ima vsak od grelnih elementov površino, ki se nahaja ob površini dela cigarete, kateri je namenjen pretok zraka, in sredstva (41) za posamično aktiviranje več grelnih elementov tako, da je v cigareti proizvedena vnaprej določena količina odziva aromatiziranega tobaka, pri čemer teče, če potegne kadilec cigareto vstavljeno v prižigalnik, zrak prečno v cigareto.
17. 17. Prižigalnik po zahtevku 2 ali 16, označen s tem, da obsega držalna priprava grela kapo (83) na prvem koncu, pri čemer ima kapa (83) odprt konec za sprejemanje cigarete.
18. 18. Prižigalnik po zahtevku 17, označen s tem, da tvori kapa (83) interferenčni spoj s cigareto.
19. 19. Prižigalnik po zahtevku 17 ali 18, označen s tem, da vključujejo sredstva za omogočanje pretoka zraka en ali več v kapi oblikovanih prehodov (179) za zrak.
20. 20. Prižigalnik po zahtevku 19, označen s tem, da je eden ali več prehodov (179) za zrak luknje, oblikovane skozi kapo,
21. 21. Prižigalnik po zahtevku 19, označen s tem, da so eden ali več prehodov (179) za zrak žlebovi, oblikovani na notranji steni kape in pri kateri so žlebovi po vstavitvi cigarete v prižigalnik omejeni s cigareto.
22. 22. Prižigalnik po zahtevkih 17, 18, 19 ali 20, označen s tem, da vključuje držalna priprava grela v bistvu valjasto steno, ki skupaj s kapo določa prostor, v katerem je sprejet vsaj del cigarete.
23. 23. Prižigalnik po zahtevku 22, označen s tem, da obsega sredstvo za omogočanje pretoka zraka en ali več prehodov za zrak, oblikovanih v kapi, ki omogočajo pretok zraka v prostor.
24. 24. Prižigalnik po zahtevku 2 ali 16, označen s tem, da obsega držalna priprava grela v bistvu valjasto steno, ki določa prostor, v katerem je sprejet vsaj del cigarete.
25. 25. Prižigalnik po zahtevku 24, označen s tem, da lahko po vstavitvi cigarete v prižigalnik zrak teče med valjdsto steno in cigareto.
26. 26. Prižigalnik po zahtevku 24 ali 25, označen s tem, da obsegajo sredstva za omogočanje pretoka zraka enega ali več prehodov za zrak, oblikovanih skozi v bistvu valjasto steno.
27. 27. Prižigalnik po zahtevku 26, označen s tem, da je eden ali več prehodov za zrak oblikovanih ob prvem koncu držalne priprave grela.
28. 28. Prižigalnik po zahtevku 26, označen s tem, da je eden ali več zračnih prehodov oblikovanih blizu drugega konca držalne priprave grela.
29. 29. Prižigalnik po zahtevku 26, označen s tem, da je več prehodov za zrak porazdeljenih prek valjaste stene.
30. 30. Grelni element za uporabo v kadilnem sistemu (21; 221; 421) za dajanje odziva aromatiziranega tobaka kadilcu, označen s tem, da obsega prvi konec (101), drugi konec (119) in več zavitih področij (131) med prvim in drugim koncem (101, 119) za povečanje električne upornosti grelnega elementa, pri čemer je bil grelni element oblikovan iz uporovnega materiala, ki ima prvo in drugo površino v bistvu usmerjeno v ravnino in ki ima celotno dolžino L, celotno širino W in debelino T, pri katerem je efektivna električna dolžina grelnega elementa večja od dolžine L in je efektivno električno presečno področje grelnega elementa manjše kot produkt W in T.
31. 31. Grelni element po zahtevku 30, označen s tem, da obsega več zapognjenih področij (131) več medsebojno povezanih področij v bistvu S-oblike.
32. 32. Grelni element po zahtevku 31, označen s tem, da obsega N medsebojno povezanih področij (131) S-oblike, pri čemer je N večji od tri in manjši kot dvanajst.
33. 33. Grelni element po zahtevku 32, označen s tem, daje N večji od šest in manjši kot deset.
34. 34. Grelni element po kateremkoli od zahtevkov 30 do 33, označen s tem, da ima grelni element upornost v področju od približno 0,8 Ω do približno 2,1 Ω.
35. 35. Grelni element po kateremkoli od zahtevkov 30 do 34, označen s tem, da obsega uporovni material material, ki ima površinsko stabilnost pri temperaturah do približno 80 % svoje talilne točke.
36. 36. Grelni element po kateremkoli od zahtevkov 30 do 35, označen s tem, da je uporovni material super zlitina.
37. 37. Grelni element po zahtevku 36, označen s tem, da je super zlitina zasnovana na vsaj enem materialu, izbranem iz skupine, ki sestoji iz niklja, železa in kobalta.
38. 38. Grelni element po kateremkoli od zahtevkov 30 do 35, označen s tem, da je uporovni material medkovinska spojina.
39. 39. Grelni element po zahtevku 38, označen s tem, da je uporovni material proti oksidaciji odporna medkovinska spojina, zasnovana na vsaj enem materialu, izbranem iz skupine, ki sestoji iz aluminidov niklja in aluminidov železa.
40. 40. Grelni element po zahtevku 37, označen s tem, da obsega uporovni material več kot približno 1 % aluminija.
41. 41. Grelni element po kateremkoli od zahtevkov 30 do 40, označen s tem, da se prvi in drugi konec (101,119) raztezata prek večine zapognjenih področij (131) in sta prvi in drugi konec (101, 119) in večina zapognjenih področij (131) oblikovani iz enega samega kosa materiala.
42. 42. Grelni element po kateremkoli od zahtevkov 30 do 41, označen s tem, da so vzdolžne središčne črte prvih in drugih koncev (101, 1119) in večina zapognjenih področij (131) poravnana.
43. 43. Grelni element po kateremkoli od zahtevkov 30 do 42, označen s tem, da so prehodna področja (137’, 137”) med prvim koncem (101) in večino zapognjenih področij (131) in med drugim koncem (119) in večino zapognjenih področij (131) poševna.
44. 44. Grelni element po kateremkoli od zahtevkov 30 do 43, označen s tem, da kažejo končne krivine (13Γ, 131”) večine zakrivljenih področij ob prvem in drugem koncu v skupno smer.

    t
45. 45. Postopek za proizvodnjo integriranega grelnega sestava za uporabo v kadilnem sistemu za dajanje odziva aromatiziranega tobaka kadilcu, označen s tem, da obsega faze rezanja plošče (115’) uporovnega materiala, da bi se oblikovalo več vsaj na enem koncu medsebojno povezanih grelnih elementov (125’); in oblikovanje plošče v valjasto obliko.
46. 46. Postopek po zahtevku 45, označen s tem, da obsega nadaljnjo fazo oblikovanja grelnih elementov tako, da je vsaj del grelnih elementov (125’) zavitih navznoter proti središčni črti valjaste oblike.
47. 47. Postopek po zahtevku 45 do 46, označen s tem, da obsega nadalje fazo glajenja robov grelnih elementov.
48. 48. Postopek po zahtevku 45, 46 ali 47, označen s tem, da so med fazo glajenja grelni elementi elektropolirani.
49. 49. Postopek po zahtevku 45, 46, 47 ali 48, označen s tem, da je plošča oblikovna v valjasto obliko potem, ko je bila plošča odrezana, da bi oblikovala več grelnih elementov.
50. 50. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 45 do 49, označen s tem, da obsega nadaljnjo fazo medsebojnega varjenja robov povezovalnega dela, ki povezuje večino grelnih elementov.
51. 51. Postopek po zahtevku 50, označen s tem, da so med fazo varjenja robovi zvarjeni s laserjem.
52. 52. Postopek po zahtevku 51, označen s tem, da je laser itrijev-aluminijev- granatni (YAG) laser.
53. 53. Postopek po kateremkoli od zahtevkov 45 do 52, označen s tem, da je med fazo rezanja plošča uporovnega materiala (115’) rezana z laserjem.
54. 54. Postopek po zahtevku 53, označen s tem, daje laser CO₂ laser.
55. 55. Postopek po kateremkoli ‘od zahtevkov 45 do 52, označen s tem, da je med fazo rezanja plošča uporovnega materiala (115’) rezana s štancanjem.
56. 56. Postopek po zahtevkih 45 do 52, označen s tem, da je med fazo rezanja plošča uporovnega materiala (115’) rezana s preciznim štancanjem.
57. 57. Postopek po zahtevkih 45 do 52, označen s tem, da je med fazo rezanja plošča uporovnega materiala (115’) rezana s kemičnim rezkanjem.
58. 58. Postopek po zahtevku 45 do 52, označen s tem, da je med fazo rezanja plošča uporovnega materiala (115’) rezana s kemičnim jedkanjem.
59. 59. Cigareta, označena s tem, da obsega:

    termično prenosno osnovno tkanino (57; 257; 457), oblikovano v v bistvu valjasto obliko, ki ima zunanjo površino za sprejemanje vročine in notranjo površino; in material (61; 261; 461) s tobakovo aromo, razporejen na vsaj delu notranje površine, pri čemer tobakov material sprošča odziv aromatiziranega tobaka, če je zunanja površina osnovne tkanine segreta.
60. 60. Cigareta po zahtevku 59, označena s tem, da obsega nadalje ovojni papir(69; 269; 469), ovit okoli zunanje površine.
61. 61. Tobačni izdelek, prirejen za sodelovanje s diskretnim izvorom vročine, označen s tem, da tobačni izdelek obsega tkanino iz ogljikovih vlaken in vlaknat tobak (57; 257; 457) in material (61; 261; 461) s tobakovo aromo, razporejen vzdolž prve površine tkanine, in pletenjača iz ogljikovih vlaken, ki je prirejena za sprejem toplote na vsaj enem mestu vzdolž druge površine in za prenos bistvenega dela toplote do delov materiala s tobakovo aromo blizu njegovemu mestu.
62. 62. Tobačni izdelek po zahtevku 61, označen s tem, daje tkanina v obliki v bistvu votlega valja iz tkanine, ki ima notranjo votlino (79; 279; 479).
63. 63. Tobačni izdelek po zahtevku 62, označen s tem, da obsega nadalje:

    filter (65; 265; 465) za prost pretok ob drugem koncu valja (57; 257; 457) iz tkanine, pri čemer daje filter za prost pretok konstrukcijsko podporo valju iz tkanine in omogoča vzdolžen pretok zraka iz votline; in filter (63; 263; 463) za povratni pretok ob prvem koncu valja iz tkanine, pri čemer daje filter za povratni pretok konstrukcijsko podporo valju iz tkanine in omejuje vzdolžni pretok zraka iz votline.
64. 64. Tobačni izdelek po zahtevku 63, označen s tem, da sta filter (65; 265; 465) za prost pretok in filter (63; 263; 463) za povratni pretok v bistvu valjasta in ima vsak površino, ki določa del votline.
65. 65. Tobačni izdelek po zahtevku 63 ali 64, označen s tem, da obsega ob filtru (71; 271; 471) za prost pretok nadalje ustniški filter (65; 265; 465).
66. 66. Tobačni izdelek po zahtevku 65, označen s tem, da obsega nadalje tulčni papir (75), ovit okoli ustniškega filtra (71) in vsaj dela valja (57) iz tkanine, da bi se pričvrstilo ustniški filter (71) na valj iz tkanine.
67. 67. Tobačni izdelek po zahtevkih 63, 64, 65 ali 66, označen s tem, da obsega nadalje drugi filter (73) za prost pretok ob prvem filtru (65) za prost pretok in kjer sta prvi filter za prost pretok in drugi filter za prost pretok vsak oblikovana z vzdolžnimi prehodi (67, 77), pri čemer ima vzdolžni prehod (77) drugega filtra za prost pretok večji notranji premer, kot vzdolžni prehod (67) prvega filtra za prost pretok.
68. 68. Tobačni izdelek po kateremkoli od zahtevkov 63 do 67, označen s tem, da obsega nadalje ovojni papir (69), ovit okoli valja (57) iz tkanine.
69. 69. Tobačni izdelek po kateremkoli od zahtevkov 63 do 68, označen s tem, da je v valju iz tkanine izvedenih več prebojev, ki omogočajo med kajenjem zaželen prečni pretok zraka.
70. 70. Cigareta po kateremkoli od zahtevkov 63 do 69, označena s tem, da je propustnost valja iz tkanine že vnaprej določena in dovoljuje zaželen prečni pretok zraka.
71. 71. Odstranljiva cigareta za uporabo v kadilnem sistemu, označena s tem, da vključuje kadilni sistem prižigalnik (25) za dajanje odziva aromatiziranega tobaka kadilcu, označena s tem, da ima prižigalnik električna grelna sredstva (243; 443), nameščena v trajni votlini in obsega odstranljiva cigareta:

    nosilec (259; 459), ki ima prvi konec in drugi konec in ki ima prvo površino in drugo površino, pri čemer določa prva površina votlino (279; 479) aromanta za proizvajanje odziva aromatiziranega tobaka med prvim koncem in drugim koncem, in je druga površina prirejena tako, daje nameščena ob električnem grelnem sredstvu;

    sredstvo (261; 461) s tobakovo aromo, nameščeno na prvi površini nosilca, pri čemer se takrat segreva ustrezna frakcija medija s tobakovo aromo, ki je v termičnem prenosnem razmerju z grelnim sredstvom (243; 443), ter proizvaja vnaprej določeno količino odziva aromatiziranega tobaka za dovajanje h kadilcu, in filtrirna sredstva (263, 265, 271, 273; 463, 465, 471, 473) za filtriranje vnaprej določene količine odziva aromatiziranega tobaka pred dovajanjem h kadilcu.
72. 72. Odstranljiva cigareta po zahtevku 71, označena s tem, da obsega filtrirno sredstvo:

    filter (265; 465) za prost pretok ob drugem koncu nosilca (259; 459) in prirejen tako, da se lahko namesti med votlino (279; 479) aromanta in ustjem kadilca, za omogočanje konstrukcijske podpori cigareti; in filter (263; 463) za povratni pretok ob prvem koncu nosilca za filtriranje povratnega pretoka odziva aromatiziranega tobaka tako, da bi se zmanjšalo kondenzacijo preostalega odziva aromatiziranega tobaka na kateremkoli od grelnih sredstev (243; 443) in delih trajne votline prižigalnika.
73. 73. Odstranljiva cigareta po zahtevku 72, označena s tem, da tvori nosilec (259) v bistvu votel valj z notranjo površino in zunanjo površino, pri čemer je električno grelno sredstvo (243) nameščeno ob zunanji površini nosilca; in je medij (261) s tobakovo aromo nameščen na notranji površini valjastega nosilca, kjer se znotraj nosilca proizvaja odziv aromatiziranega tobaka.
74. 74. Odstranljiva cigareta po zahtevku 73, označena s tem, da sta filter (265) za prost pretok in filter (263) za povratni pretok v bistvu valjasta in ima vsak površino, ki tvori del votline aromanta nosilca.
75. 75. Odstranljiva cigareta po zahtevku 74, označena s tem, da obsega nadalje v bistvu valjasto pregradno cev (273) proti aerosolu, ki je koncentrična s in ima premer večji kot nosilec, pri čemer določata notranja površina pregradne cevi in zunanja površina nosilca področje za sprejemanje električnega grelnega sredstva ter zmanjšuje pregradna cev kondenzacijo preostalega odziva aromatiziranega tobaka na delih trajne votline prižigalnika.
76. 76. Odstranljiva cigareta po 'zahtevku 75, označena s tem, da je v bistvu valjasta pregradna cev (273) proti aerosolu pritrjena na filter (265) za prost pretok z ovratnikom (275) iz materiala, ki ima veliko odpornost na vlek, pri čemer določa ovratnik (275) velikost področja za sprejem grela cigarete.
77. 77. Odstranljiva cigareta po zahtevku 76, označena s tem, da obsega nadalje v bistvu valjast ustniški filter (271), ki leži ob filtru (265) za prost pretok in ovojni papir (269) za ovijanje pregradne cevi (273) proti aerosolu in ustniŠkega filtra (271) in za učvrstitev ustniškega filtra na pregradni cevi (273) proti aerosolu.
78. 78. Odstranljiva cigareta po zahtevkih 76 do 77, označena s tem, da je nosilec (259) sestavljen iz pletenjače iz netkanih ogljikovih vlaken.
79. 79. Odstranljiva cigareta po zahtevku 78, označena s tem, da imajo ogljikova vlakna v pletenjači osnovno težo reda med približno 6 g/m in približno 12 g/m.
80. 80. Odstranljiva cigareta po zahtevku 79, označena s tem, tobakovo aromo tobačni material.

    da obsega medij s
81. 81. Odstranljiva cigareta po zahtevku 80, označena s tem, da obsega medij s tobakovo aromo neprekinjeno ploščo iz tobakovega materiala.
82. 82. Odstranljiva cigareta po zahtevku 80, označena s tem, da obsega medij s tobakovo aromo peno iz tobakovega materiala.
83. 83. Odstranljiva cigareta po zahtevku 80, označena tobakovo aromo gel iz tobakovega materiala.

    tem, da obsega medij s
84. 84. Odstranljiva cigareta po zahtevku 80, označena s tem, tobakovo aromo posušeno suspenzijo tobakovega materiala.

    da obsega medij s
85. 85. Odstranljiva cigareta po zahtevku 80, označena s tem, da obsega medij s tobakovo aromo posušeno, s pršenjem naneseno suspenzijo tobakovega materiala.
86. 86. Odstranljiva cigareta po kateremkoli od zahtevkov 72 do 85, označena s tem, da tvori nosilec (495) v bistvu votel valj s notranjo površino in zunanjo površino, kjer je električno grelno sredstvo (443) nameščeno na notranji strani nosilca; in je medij (44) s tobakovo aromo nameščen na zunanjo površino valjastega nosilca (459), pri čemer se odziv aromatiziranega tobaka proizvaja izven nosilca.
87. 87. Odstranljiva cigareta po zahtevku 86, označena s tem, da sta filter (465) za prost pretok in filter (463) za povratni pretok v bistvu obročasta in ima vsak površino, ki tvori del votline aromanta za proizvajanje odziva aromatiziranega tobaka.
88. 88. Odstranljiva cigareta po zahtevku 87, označena s tem, da obsega nadalje v bistvu valjasto pregradno cev (473) proti aerosolu, votlino za proizvajanje odziva aromatiziranega tobaka, pri čemer pregradna cev (473) zmanjšuje kondenzacijo preostalega odziva aromatiziranega tobaka na delih trajne votline prižigalnika.
89. 89. Odstranljiva cigareta po zahtevku 88, označena s tem, da obsega nadalje v bistvu valjast vtič iz materiala (475), ki ima veliko odpornost na vlek, in v bistvu zapolnjuje prazen središčni del filtra (466) za prost pretok.
90. 90. Odstranljiva cigareta po zahtevku 89, označena s tem, da obsega nadalje v bistvu valjast ustniški filter (471) ob filtru (465) za prost pretok; in ovojni papir (469) za ovijanje pregradne cevi (473) proti aerosolu in ustniškega filtra (471) in za učvrstitev ustniškega filtra (471) na pregradni cevi (473) proti aerosolu.
91. 91. Odstranljiva cigareta po kateremkoli od zahtevkov 72 do 90, označena s tem, da obsega medij (261; 461) s tobakovo aromo prostorsko spreminjajoč se medij s tobakovo aromo in se spreminja dovajanje arome kadilcu od puha do puha selektivno.
92. 92. Odstranljiva cigareta po zahtevku 71, označena s tem, da obsega nadalje sredstvo za označevanje kadilcu, da je bila cigareta predhodno vstavljena v prižigalnik in zatem odstranjena.
93. 93. Odstranljiva cigareta po zahtevku 92, označena s tem, da se morajo označevana sredstva s cigarete odstraniti, preden se cigareta vstavi v prižigalnik.
94. 94. Odstranljiva cigareta po zahtevku 92, označena s tem, da je označevalno sredstvo področje na cigareti, ki postane po vstavitvi cigarete v prižigalnik fizično spremenjeno.
95. 95. Odstranljiva cigareta po zahtevku 71, označena s tem, da vključuje nadalje sredstvo za označevanje kadilcu, daje bila cigareta predhodno segreta.
96. 96. Odstranljiva cigareta po zahtevku 95, označena s tem, da je indikacijsko sredstvo termično aktivirano in spremeni barvo, da bi označilo, da je bila cigareta predhodno segreta.
97. 97. Odstranljiva cigareta po zahtevku 71, označena s tem, daje nosilec (259; 459) sestavljen iz pletenjače iz netkanih ogljikovih vlaken, ki ima vnaprej izbrano upornost, in kjer ustreza upornost določenemu tipu cigarete tako, da omogoča krmilnemu vezju prižigalnika, da razlikuje med različnimi tipi cigaret.
98. 98. Postopek za proizvajanje odstranljive cigarete za uporabo v kadilnem sistemu, pri čemer vključuje kadilni sistem prižigalnik (25) za dajanje kadilcu odziv aromatiziranega tobaka, označen s tem, da ima prižigalnik električna grelna sredstva, nameščena v trajni votlini ter obsega namestitev tkanine (59; 259; 459) nosilca, ki ima področja s materialom (61; 261; 461) s tobakovo aromo, nanašanje adhezivnih področij na površino tkanine nosilca tako, da bi se oblikovalo razmaknjena področja adheziva med razmaknjenimi področji materiala s tobakovo aromo, namestitve materiala filtra na adhezivno področje na površini tkanine nosilca, ovijanje tkanine nosilca okoli filtrov, da bi se oblikovalo neprekinjeno palico menjajočih se področij filtrov in materiala s tobakovo aromo, in delitev neprekinjene palice v področja filtrskega materiala, da bi se oblikovalo individualno odstranljivo cigareto.
99. 99. Postopek po zahtevku 98, označen s tem, da obsega faza pritrditve materiala filtra pritrditev v bistvu valjastega materiala filtra.
100. 100. Postopek po zahtevku 99, označen s tem, da obsega faza pritrditve materiala filtra alternativno pritrditev materiala filtra za prost pretok in materiala filtra za povratni pretok na adhezivna področja, da bi se oblikovalo ponavljajoča se področja materiala filtra za prost pretok, materiala s tobakovo aromo in materiala filtra za povratni pretok.
101. 101. Postopek po zahtevkih 98, 99 ali 100, označen s tem, da obsega faza delitve neprekinjene palice delitev vsakega področja materiala filtra v bistvu na pol, da bi se oblikovalo alternativno par filtrov za povratni pretok in par filtrov za prost pretok.
102. 102. Postopek po zahtevku 101, označen s tem, da nadalje obsega obdelavo odstranljivih cigaret, da bi se oblikovalo zakrivljen vstavitven konec na filtrih za povratni pretok.
103. 103. Postopek po zahtevku 101 ali 102, označen s tem, da obsega nadalje pritrditev in v bistvu valjaste pregradne cevi proti aerosolu na filtru za prost pretok, pri čemer ima pregradna cev premer, kije večji kot premer neprekinjene palice in ima dolžino, kije vsaj tako velika, kot deljene posamične cigarete.
104. 104. Postopek po zahtevku 102 ali 103, označen s tem, da obsega nadalje faze namestitve v bistvu valjastega ustniškega filtra na vsak filter za prost pretok, ovijanje vsake pregradne cevi proti aerosolu in njenega ustreznega ustniškega filtra z ovojnim materialom.
105. 105. Aparat za proizvodnjo odstranljive cigarete za uporabo v kadilnem sistemu, pri čemer vključuje kadilni sistem prižigalnik (25) za dajanje odziva aromatiziranega tobaka kadilcu, pri čemer ima prižigalnik električna grelna sredstva (43), nameščena v trajni votlini, označen s tem, da obsega sredstva (323, 325) za dajanje tkanine nosilca, ki ima področja materiala s tobakovo aromo, sredstva (327) za nanašanje adheziva za nanašanje adhezivnih področij na površino tkanine nosilca tako, da se oblikujejo razmaknjena področja adheziva med razmaknjenimi področji materiala s tobakovo aromo, sredstva (329) za namestitev filtra na adhezivna področja na površini tkanine nosilca, ovojna sredstva (337) za ovijanje tkanine nosilca okoli filtrov, da bi se oblikovalo neprekinjeno palico alternativnih področij filtrov in materiala s tobakovo aromo, in ločilna sredstva (339) za ločevanje neprekinjene palice v področja filtra, da bi se oblikovalo posamične odstranljive cigarete.
106. 106. Aparat po zahtevku 105, označen s tem, daje sredstvo (329) za namestitev filtra za namestitev v bistvu valjastih filtrov.
107. 107. Aparat po zahtevku 106, označen s tem, da je sredstvo (329) za namestitev filtra za menjajoče se nameščanje filtrov za prost pretok in filtrov za povratni pretok na adhezivna področja, da bi se oblikovalo ponavljajoča se področja filtra za prost pretok, materiala s tobakovo aromo in filtra za povratni pretok.
108. 108. Aparat po zahtevku 105,106 ali 107, označen s tem, da je delilno sredstvo (339) za delitev vsakega filtra v bistvu na polovico.
109. 109. Aparat po zahtevku 108, označen s tem, da obsega nadaljnje sredstvo za oblikovanje zakrivljenega vstavitvenega konca na filtrih za povratni pretok.
110. 110. Aparat po zahtevku 108, označen s tem, da obsega nadalje namestitvena sredstva za pregradno cev za namestitev v bistvu valjaste pregradne cevi proti aerosolu na vsak filter za prost pretok, pri čemer ima pregradna cev premer, ki je večji od premera neprekinjene palice in ima dolžino, ki je v bistvu enaka deljenim posamičnim cigaretam.
111. 111. Aparat po zahtevku 110, označen s tem, da obsega nadalje:

     namestitvena sredstva za ustniški filter za namestitev v bistvu valjastega ustnega filtra na filter za prost pretok in ovojna sredstva za ovijanje pregradne cevi proti aerosolu in ustniškega filtra z ovojnim materialom.
112. 112. Trajna držalna priprava grela za uporabo v kadilnem sistemu, pri čemer vključuje kadilni sistem prižigalnik, označena s tem, da tvori trajna držalna priprava grela del prižigalnika za dajanje odziva aromatiziranega tobaka kadilcu, da ima kadilni sistem odstranljivo cigareto, katera ima medij s tobakovo aromo razporejen na prvi površini nosilca, da ima nosilec drugo površino nasprotno prvi površini ter da trajna držalna priprava grela obsega osnovo (249) grela, ki določa prvi konec votline za sprejem odstranljive cigarete, pri čemer ima votlina zračne prehode od prvega konca do drugega konca, da bi omogočila zraku, da prehaja med njimi; in več trajnih električnih grel, nameščenih na osnovi (249) grela, pri čemer ima vsako grelo površino, prirejeno tako, da bo nameščena ob drugi površini nosilca, pri čemer se takrat, kadar se aktivira električno grelno sredstvo, segreje v termično prenosni povezavi z grelnimi sredstvi ustrezen del medija s tobakovo aromo, pri čemer proizvaja vnaprej določeno količino odziva aromatiziranega tobaka za dovajanje kadilcu.
113. 113. Kadilni sistem za dovajanje odziva aromatiziranega tobaka kadilcu, označen s tem, da kadilni sistem obsega trajno držalno pripravo (39; 239; 439) grela, ki vključuje osnovo (50; 249; 449) grela, ki določa prvi konec votline za sprejem odstranljive cigarete, ter ima votlina prehod (143; 295) za zrak od prvega konca do drugega konca, da bi se omogočilo zraku, da prehaja med njima, več trajnih električnih grel (43; 243; 443), nameščenih na osnovi grela, pri čemer ima vsako od grel površino prirejeno za namestitev ob odstranljivo cigareto izvor električne energije za napajanje več trajnih grel, krmilno sredstvo (41; 451) za dovajanje električne energije trajnim grelom, da bi se selektivno grelo vsaj eno od več trajnih grel, in odstranljivo cigareto (23; 222; 423), sprejeto v votlini grela v bližini več trajnih grel, pri čemer se takrat, če se aktivira katerokoli od več električnih grel, segreje ustrezna frakcija medija s tobakovo aromo v termičnem prenosnem razmerju z enim od grel ter proizvede vnaprej določeno količino odziva aromatiziranega tobaka za dovajanje kadilcu.
114. 114. Trajna držalna priprava grela po zahtevkih 112 ali 113, pri kateri je votlina v bistvu valjasta, označena s tem, da obsega pritrditev nadalje več prstov (253) za podpiranje grela, nameščenih od prvega konca osnove (249) grela za podpiranje več trajnih grel, pri katerih so prsti (253) podolgovati, imajo notranjo površino in zunanjo površino in so razporejeni tako, da določajo površino valja.
115. 115. Trajna držalna priprava grela po zahtevku 114, označena s tem, daje več trajnih grel (243) pritrjenih na notranjo površino prstov (253) za podporo grela.
116. 116. Trajna držalna priprava grela po zahtevku 115, označena s tem, da je votlina prirejena za sprejem filtra (263) za povratni pretok, kjer je filter nameščen med zračni prehod osnove grela in več trajnimi greli (243).
117. 117. Trajna držalna priprava grela po zahtevku 116, označena s tem, daje filter (295) za povratni pretok v bistvu valjast.
118. 118. Trajna držalna priprava grela po zahtevku 112 ali 113, označena s tem, da tvori votlina obroč in kjer obsega pritrditev nadalje več prstov za podporo grela (443), nameščenih od prvega konca osnove grela za podpiranje več trajnih grel, pri čemer so prsti podolgovati, imajo notranjo površino in zunanjo površino in so razporejeni tako, da določajo površino valja.
119. 119. Trajna držalna priprava grela po zahtevku 118, označena s tem, da je večina trajnih grel pritrjena na zunanjo površino prstov za podpiranje grela.
120. 120. Trajna držalna priprava grela po zahtevku 119, označena s tem, da je votlina osnove grela prirejena za sprejem filtra (463) za povratni pretok, pri čemer je filter nameščen med zračni prehod osnove grela in več trajnih grel (443).
121. 121. Trajna držalna priprava grela po zahtevku 120, označena s tem, daje filter (463) za povratni pretok obročast.
122. 122. Trajna držalna priprava grela po zahtevku 115, označena s tem, daje več trajnih grel (263) izvedenih iz silicijevega polprevodniškega gradiva.
123. 123. Trajna držalna priprava grela po zahtevku 122, označena s tem, da je silicijev polprevodniški material dopiran s nečistotami fosfora do ravni v redu med približno 5 χ 10¹⁸ nečistot/cm³ in približno 5 χ 10¹⁹ nečistot/cm³.
124. 124. Trajna držalna priprava grela po zahtevku 119, označena s tem, daje več trajnih grel (463) izvedenih iz silicijevega polprevodniškega materiala.
125. 125. Trajna držalna priprava grela po zahtevku 124, označena s tem, da je silicijev polprevodniški material dopiran s nečistotami fosforja do ravni v področju med približno 5 χ 10¹⁸ nečistot/cm³ in približno 5 χ 10¹⁹ nečistot/cm³.
126. 126. Kadilni sistem za dajanje odziv aromatiziranega tobaka kadilcu, označen s tem, da obsega prižigalnik (225), pri čemer prižigalnik vključuje osnovo (249) grela, ki določa prvi konec votline za sprejem odstranljive cigarete, pri čemer ima votlina prehod (295) za zrak od prvega konca do drugega konca, da bi omogočila prehod zraka med njima, več trajnih električnih grel (243), nameščenih na osnovi (249) grela, pri čemer ima vsako grelo površino, prirejeno za to, da bo nameščeno poleg odstranljive cigarete, izvor (37) električne energije za napajanje več trajnih grel, in krmilno sredstvo (41; 541) za dovajanje električne energije trajnim grelom, da bi se selektivno ogrevalo vsaj eno od več trajnih grel, in odstranljivo cigareto (224), pri čemer odstranljiva cigareta vključuje nosilec (259), ki ima prvi konec in drugi konec in ki ima prvo površino in drugo površino, pri čemer definira prva površina votlino (279) aromanta za proizvajanje odziva aromatiziranega tobaka med prvim koncem in drugim koncem in pri Čemer je druga površina nameščena ob električnih grelnih sredstvih (243), filtrirna sredstva (263, 265, 271) za filtriranje vnaprej določene količine odziva aromatiziranega tobaka pred dovajanjem kadilcu in medij (261) s tobakovo aromo, nameščen na prvi površini nosilca, pri čemer se, kadar je aktiviran katerikoli od več električnih grel (243), segreje ustrezen del medija (261) s tobakovo aromo v termičnem prenosnem razmerju s grel61 nimi sredstvi, pri čemer proizvede vnaprej določeno količino odziva aromatiziranega tobaka za dovajanje kadilcu.
127. 127. Kadilni sistem za dovajanje odziva aromatiziranega tobaka kadilcu, označen s tem, da obsega:

     prižigalnik (425), pri čemer prižigalnik vključuje električna grelna sredstva (443), nameščena v trajni votlini, izvor (37) električne energije za napajanje električnih grelnih sredstev (443), in krmilna sredstva (41; 541) za dovajanje električne energije električnim grelnim sredstvom, da bi se selektivno ogrevalo vsaj en grelni element od več grelnih elementov električnih grelnih sredstev (443), in odstranljivo cigareto, pri čemer odstranljiva cigareta vključuje nosilec (459), ki ima prvi in drugi konec in ki ima prvo površino in drugo površino, pri čemer prva površina določa votlino (481) aromanta za proizvajanje odziva aromatiziranega tobaka med prvim koncem in drugim koncem, pri čemer je druga površina nameščena ob električnih grelnih sredstvih (443), filtrirna sredstva (463, 465, 471) za filtriranje vnaprej določene količine odziva aromatiziranega tobaka pred dovajanje kadilcu, in medij s tobakovo aromo, nameščen na prvi površini nosilca, pri čemer se takrat, če se aktivira katerikoli od več grelnih elementov (443), segreje ustrezna frakcija medija s tobakovo aromo v termičnem prenosnem razmerju z enim od grelnih elementov, ki proizvede vnaprej določeno količino odziva aromatiziranega tobaka za dovajanje kadilcu.
128. 128. Kadilni sistem po zahtevku 113, označen s tem, da obsega izvor električne energije baterijo.
129. 129. Kadilni sistem po zahtevku 128, označen s tem, da obsega izvor električne energije vezje za črpanje naboja, sklopljeno z baterijo za dvig napetosti baterije.
130. 130. Kadilni sistem po zahtevku 129, označen s tem, daje baterija odstranljiva.
131. 131. Kadilni sistem po zahtevku 129, označen s tem, da se lahko baterija ponovno napolni.
132. 132. Kadilni sistem po zahtevku 113, 126 ali 127, označen s tem, da obsegajo krmilna sredstva (41; 541) sredstvo (195; 570) za izbiranje enega od več električnih grel in sredstva (201 208; 580, 595) za takrat, kadar želi kadilec, da puhne v kadilni sistem, dovajanje impulza električne energije, da bi se segrelo izbrano od električnih grel.
133. 133. Kadilni sistem po zahtevku 132, označen s tem, daje izbirno sredstvo ročno.
134. 134. Kadilni sistem po zahtevku 132, označen s tem, da je izbirno sredstvo avtomatsko.
135. 135. Kadilni sistem po zahtevku 134, označen s tem, da izbere sredstvo za avtomatsko izbiro vsakega od več električnih grel.
136. 136. Kadilni sistem po zahtevkih 134 ali 135, označen s tem, da obsega krmilno sredstvo nadalje sredstva (51) za zaporedno indikacijo za indiciranje števila več od električnih grel, ki se lahko zaporedno ogrevajo, dokler niso bila za pridruženo odstranljivo cigareto vsaj enkrat aktivirana vsa od več električnih grel.
137. 137. Kadilni sistem po zahtevku 136, označen s tem, da obsega sredstvo (51) za zaporedno indikacijo prikaz s tekočimi kristali.

     t
138. 138. Kadilni sistem po zahtevku 137, označen s tem, da prikazuje prikazovalnik (51) s tekočimi kristali s ponavljajočim vklapljanjem in izklapljanjem, kdaj pade napetost baterije pod vnaprej izbrano NIZKO raven napetosti.
139. 139. Kadilni sistem po zahtevku 137, označen s tem, da prikazovalnik (51) s tekočimi kristali prikazuje, kdaj je napetost baterije padla pod vnaprej izbrano NIZKO raven napetosti in kdaj je bila baterija napolnjena na vnaprej izbrano VISOKO raven napetosti, potem ko je padla pod vnaprej izbrano NIZKO raven napetosti.
140. 140. Kadilni sistem po zahtevku 137, označen s tem, da prikazuje prikazovalnik (51) s tekočimi kristali, če v prižigalnik ni vložena nobena odstranljiva cigareta.
141. 141. Kadilni sistem po zahtevku 137, označen s tem, da prikazuje prikazovalnik (51) s tekočimi kristali, če ni v prižigalnik vložena nobena držalna priprava grela.
142. 142. Kadilni sistem po zahtevku 132, označen s tem, da dovaja sredstvo (197, 201 63

     208; 580, 595) za dovajanje impulza impulz z vnaprej določenim trajanjem.
143. 143. Kadilni sistem po zahtevku 132, označen s tem, da dovaja sredstvo za dovajanje impulza impulz z vnaprej določenim trajanjem v področju od približno 0,5 sekund do približno 5 sekund v odvisnosti od zaželene količine energije, ki je namenjena, da bo dovedena do izbranega enega od električnih grel.
144. 144. Kadilni sistem po zahtevku 143, označen s tem, da dovaja sredstvo za dovajanje impulza impulz z vnaprej določenim trajanjem v področju od približno ene sekunde do približno 3 sekund v odvisnosti od količine energije, dovedene do enega od izbranih električnih grel.
145. 145. Kadilni sistem po zahtevku 144, označen s tem, da dovaja sredstvo za dovajanje impulza impulz z vnaprej določenim trajanjem v področju od približno 1 sekunde do približno 2 sekund v odvisnosti od količine energije, dovedene do enega od izbranih električnih grel.
146. 146. Kadilni sistem po kateremkoli od zahtevkov 132 do 145, označen s tem, da vsebuje impulz električne energije nadalje impulz z vnaprej določeno količino električne energije.
147. 147. Kadilni sistem po zahtevku 146, označen s tem, da sega vnaprej določena količina električne energije od približno 5 Joulov do približno 40 Joulov.
148. 148. Kadilni sistem po zahtevku 147, označen s tem, da sega vnaprej določena količina električne energije od približno 15 Joulov do približno 25 Joulov.
149. 149. Kadilni sistem po kateremkoli od zahtevkov 132 do 148, označen s tem, da obsega sredstvo za dovajanje impulzov prožilno sredstvo (45) in dovaja impulz kot odziv na proženje prožilnega sredstva s kadilcem.
150. 150. Kadilni sistem po zahtevku 149, označen s tem, da obsega prožilno sredstvo (45) na tlak občutljivo tipalo.
151. 151. Kadilni sistem po zahtevku 149 ali 150, označen s tem, da se prožilno sredstvo (45) vklaplja in izklaplja tako, da ohranjuje izvor električne energije.
152. 152. Kadilni sistem po zahtevku 150, označen s tem, da je prožilno sredstvo (45) vključeno za manj kot približno 50 % določenega časovnega razdobja.
153. 153. Kadilni sistem po zahtevku 159, označen s tem, da je prožilno sredstvo (45) vključeno za manj kot približno 20 % podanega časovnega razdobja.
154. 154. Kadilni sistem po zahtevku 153, označen s tem, da je prožilno sredstvo (45) vključeno za manj kot približno 5 % podanega časovnega razdobja.
155. 155. Kadilni sistem po zahtevku 113 ali kateremkoli od zahtevkov 128 do 154, označen s tem, da krmilno sredstvo (195; 570) obsega logično zaporedje, ki se lahko programira s poljem.
156. 156. Kadilni sistem po kateremkoli od zahtevkov 132 do 155, označen s tem, da obsega krmilno sredstvo (195; 570) nadalje vezje za detekcijo napetosti, za detektiranje (590), če je napetost baterije padla na vnaprej izbrano NIZKO raven napetosti in za detektiranje, če je bila baterija ponovno napolnjena na vnaprej izbrano VISOKO raven napetosti potem, ko je padla pod vnaprej izbrano NIZKO raven napetosti.
157. 157. Kadilni sistem po zahtevku 156, označen s tem, da je vnaprej izbrana NIZKA raven napetosti nižja kot približno 5 voltov in je vnaprej izbrana VISOKA raven napetosti višja kot približno 5 voltov.
158. 158. Kadilni sistem po zahtevku 157, označen s tem, da sega vnaprej izbrana NIZKA raven napetosti od približno 3 do približno 3,5 voltov in vnaprej izbrana VISOKA raven napetosti od približno 5 do približno 6 voltov.
159. 159. Kadilni sistem po zahtevku 113 ali kateremkoli od zahtevkov 128 do 158, označen s tem, da je nosilec sestavljen iz pletenjače iz netkanih ogljikovih vlaken, ki imajo vnaprej izbrano upornost in pri katerem ustreza upornost določenemu tipu cigarete tako, da bi se omogočilo prižigalniku, da razlikuje med različnimi tipi cigaret.
160. 160. Kadilni sistem po zahtevku 159, označen s tem, da krmilno sredstvo obsega sredstvo ((195; 570) za izbiro enega od več električnih grel in sredstvo (45; 201 - 208; 580, 595), da se takrat, kadar želi kadilec, da puhne v kadilni sistem, dovede impulz električne energije, da bi segrel eno od izbranih električnih grel.
161. 161. Kadilni sistem po zahtevku 160, označen s tem, da obsega nadalje sredstvo za merjenje vnaprej izbrane upornosti.
162. 162. Kadilni sistem po zahtevku 161, označen s tem, da se prvi impulz električne energije dovede tako, da bi segrel eno od izbranih električnih grel, če je prva vnaprej izbrana upornost izmerjena, in dovede drugi impulz električne energije, da bi segrel eno od izbranih električnih grel, če je merjena druga vnaprej izbrana upornost.

     Za

     PHILIP MORRIS PRODUCTS INC.:

     POVZETEK

     Električni kadilni sistem za dajanje arom in postopek za njegovo izdelavo

     Podan je kadilni sistem (21; 221; 421), v katerem se nadomestljiva cigareta, ki vsebuje material (61; 261; 461) s tobakovo aromo, električno segreva s stavkom električnih grelnih elementov (43; 243; 443), vsebovanih v prižigalniku, da bi vspodbudile tobakove arome ali druge komponente v obliki pare ali aerosola za njihovo dovajanje kadilcu. Cigareta in prižigalnik sta prirejena tako, da omogočata vzorce pretoka zraka skozi kadilni sistem tako, da teče zrak prečno v cigareto. Takšni vzorci zboljšujejo dajanje aerosola in arome kadilcu in zmanjšujejo kondenzacijo preostale pare/aerosola v področju grela kadilnega sistema.