SI9200010A - Postopek ustvaritve samovoznega fizikalnega sistema rolka-rolkar in rolka za izvedbo postopka - Google Patents

Abstract

Desko rolke glede na izbrano sistemsko ravnino, ki je pri vožnji naravnost (=ravnina x) vzporedna s pisto, pri zavijanju (=ravnina x”) pa glede na smer vožnje nagnjena v eno oz. drugo stran, ritmično pozibavamo okoli vzdolžne zgibne osi (O), nahajajoče se v obesah (4,5) rolke. Amplituda (A) in frekvenca pozibavanja sta tako medsebojno usklajeni, da pozibavanje ne rezultira v motilno zaznavnem vijuganju rolke. Na vznožni, kolesno gred (11) oklepajoč cevast nastavek (8) obese (4;5) rolke je na obeh njegovih konceh priključen po en prenosnik (9,10), ki sta si medsebojno zrcalno simetrična. Prenosnik (9; 10) sestoji iz v bistvu tridelnega ohišnega sklopa, obsegajočega škatlast nosilec (13), pokončno predelno steno (16) in ohišni pokrov (17), ter zobniškega sklopa, zasnovanega na zobati letvi (19) kot vhodnem organu in na s kolesno gredjo (11) povezanem zobniku (25) kot odgonskem organu. Razen kolesne gredi (11), ki je skoznja, tvorita prenosnik še dve notranji gredi (14,15), ki nosita po dva zobnika (20,21 ;23,24), od katerih je prvi (20) v uprijemu z zobato letvijo (19), zadnji (24) pa z odgonskim zobnikom (25). Drugi (21) od zobnikov je s pripadajočo gredjo (14) povezan posredno preko sklopke (22) za enosmerno vklapljanje, gred (14) pa nanjo nataknjena in z njo povezana vijačno-upogibna vzmet (28) vrtilno-elastično veže na mirujoči škatlasti nosilec (13) prenosnika.

Description

(57) Desko rolke glede na izbrano sistemsko ravnino, ki je pri vožnji naravnost (=ravnina x) vzporedna s pisto, pri zavijanju (=ravnina x”) pa glede na smer vožnje nagnjena v eno oz. drugo stran, ritmično pozibavamo okoli vzdolžne zgibne osi (O), nahajajoče se v obesah (4,5) rolke. Amplituda (A) in frekvenca pozibavanja sta tako medsebojno usklajeni, da pozibavanje ne rezultira v motilno zaznavnem vijuganju rolke. Na vznožni, kolesno gred (11) oklepajoč cevast nastavek (8) obese (4;5) rolke je na obeh njegovih konceh priključen po en prenosnik (9,10), ki sta si medsebojno zrcalno simetrična. Prenosnik (9; 10) sestoji iz v bistvu tridelnega ohišnega sklopa, obsegajočega škatlast nosilec (13), pokončno predelno steno (16) in ohišni pokrov (17), ter zobniškega sklopa, zasnovanega na zobati letvi (19) kot vhodnem organu in na s kolesno gredjo (11) povezanem zobniku (25) kot odgonskem organu. Razen kolesne gredi (11), ki je skoznja, tvorita prenosnik še dve notranji gredi (14,15), ki nosita po dva zobnika (20,21 ;23,24), od katerih je prvi (20) v uprijemu z zobato letvijo (19), zadnji (24) pa z odgonskim zobnikom (25). Drugi (21) od zobnikov je s pripadajočo gredjo (14) povezan posredno preko sklopke (22) za enosmerno vklapljanje, gred (14) pa nanjo nataknjena in z njo povezana vijačno-upogibna vzmet (28) vrtilno-elastično veže na mirujoči škatlasti nosilec (13) prenosnika.

Sl 9200010 A

Boris SOBOČAN

Postopek ustvaritve samovoznega fizikalnega sistema rolka-rolkar in rolka za izvedbo postopka

Predmetni izum spada na področje športa/iger/rekreacije in v okviru tega zadeva rolke, zlasti take, pri katerih so predvideni namenski, integrirani ukrepi za fizično poganjanje rolke. (Int. Cl.⁴: A 63 C 17/12, B 62 M 1/08)

Rolka v prvotni zasnovi obsega podolgovato, ciljno oblikovano pohodno desko, na katero sta od spodaj obešena dva para koles (neobvezno gre pri njej še za dodatno opremo, npr. zavoro, vztrajnik, svetilo, markirno napravo, odbijač itd.). Normalno za rolko je, da le-ta med vožnjo omogoča zavijanje, če desko, ki je pri vožnji naravnost vzporedna s pisto, nagnemo glede na vzdolžno os rolke na eno ali drugo stran. To je omogočeno z obešenjem koles, ki prednje in zadnje notranje kolo pri zavijanju medsebojno zbliža, prednje in zadnje zunanje kolo pa medsebojno oddalji.

Razume se, da gre pri tem za poganjanje z nožnim odrivanjem od tal (oz. za vožnjo po klancu navzdol) in da lahko o sistemu rolka-rolkar kot fizikalnem pojmu, t.j., ko sta rolka in rolkar funkcijsko združena v zaključeno, suvereno celoto, lahko govorimo le v fazi izkoriščanja pred tem vnesene energije vztrajnosti mas (oz. v primeru rolkanja po klancu: ob izkoriščanju sile gravitacije).

Znani so poskusi, da bi sistemu rolka-rolkar podelili značaj fizikalnega pojma brez pomoči gravitacije oz. posebnega vira energije, torej zgolj na fizičnem angažiranju rolkarja.

Tako je iz patenta US 4,915,403 (Wild et al.) znana rolka z mehanskim pogonom, katere deska je v območju sredine vzdolžne razsežnosti rolke prečno deljena na prednji, fiksni odsek in zadnji, pedalni odsek. Omenjena deščna odseka povezuje okvir (šasija) rolke. Pri tem je pedalni odsek preko zgibnega mehanizma, obsegajočega sprego, ročico, ročično gred in segmentni zobnik, in na segmentni zobnik vezanega zobniškega prenosnika, obsegajočega štiri dvojice zobnikov in zaključni, na kolesno gred zadnje dvojice koles rolke vezan pastorek, gibalnosklepno povezan s kolesoma rolke, ki sta s pripadajočo gredjo vsakokrat povezani z enosmerno vklapljajočo sklopko.

Po antecedenčnem spisu ima rolka enako višino kot rolke brez pogonskega prenosnika in ohranjene so razne uporabne lastnosti, kot npr. preprostost premagovanja ovinkov in manevribilnost.

O višini rolke lahko pri antecedenčni rešitvi govorimo le v zvezi s prednjim, fiksnim ploščnim odsekom rolke, v zvezi z zadnjim, pedalnim odsekom pa ne oz. le, če je njegova pedalna funkcija izključena, kar pa ni v skladu s prvotnim namenom oz. ciljem. Analogno velja za navedeni uporabni lastnosti: ovinke se da preprosto premagovati in z rolko manevrirati le tedaj, ko je pedalna funkcija izključena, t.j., ko sta oba deščna odseka poravnana. V stanju, koje rolka fizično poganjana, rolkarju za normalno rolkanje (normalno v smislu možnosti, ki jih nudi rolka brez pogonskega prenosnika) preostane le noga, ki stoji na prednjem deŠČnem odseku. Manevribilnost je s tem očitno in nemalo prizadeta. Popolnoma je izključena npr. možnost izvajanja skokov, ko je pedalni odsek dvignjen.

Antecedenčna rešitev je glede dolžine deske rolke navzdol omejena na velikost najmanj dveh dolžin stopal. Izrazita je nevarnost zvrnitve na eno ali drugo stran glede na smer vožnje kot tudi vzvratno preko zadnjih koles (pogon namreč deluje v smislu spodnašanja rolkarja samega sebe).

Znana rešitev pa v obratovalnem pogledu izkazuje še eno nezanemarljivo pomanjkljivost, namreč pogonski vrtilni moment se vnaša prekinjajoče: pogonski fazi sledi jalova faza, tej spet pogonska itd.

Naloga izuma je izogniti se zgoraj ugotovljenim pomanjkljivostim in ustvariti rolko, ki jo bo moč fizično poganjati v okviru gibov, kakršnih je vajen uporabnik rolke brez pogonskega prenosnika.

Upoštevajoč okoliščino, da je za potrebe vožnje v ovinek deska rolke nagibna v mejah, katerih skrajni vrednosti sta konstrukcijsko omejeni, in da na primerno majhen kot nihanja omejeno, razumno hitro zibanje deske glede na določeno ravnino, ki je pri vožnji naravnost vodoravna, pri vožnji v ovinek pa nagnjena v smer, kjer leži geometrično središče ovinka, praktično ne povzroča zaznavnega zavijanja rolke, je izum osnovan na problemu, kako to zibanje deske pretvoriti v pogon koles rolke.

Po izumu je postopek ustvaritve samovoznega fizikalnega sistema rolka-rolkar, ki je osnovan na rolki, obsegajoči prenosnik za pretvorbo akcijske sile rolkarja v vrtilni moment za pogon rolke, in na primerno (vsaj minimalno) izurjenem rolkarju, značilen po tem, da desko rolke glede na izbrano sistemsko ravnino, ki je pri vožnji naravnost vzporedna s pisto, pri zavijanju pa glede na smer vožnje nagnjena v eno oz. drugo stran, ritmično pozibavamo okoli vzdolžne zgibne osi, nahajajoče se v obesah rolke. Pri tem sta amplituda pozibavanja, ki je prednostno čimmanjša, in frekvenca pozibavanja, ki je prednostno čimvečja, tako medsebojno usklajeni, da pozibavanje ne rezultira v motilno zaznavnem vijuganju rolke.

Rolka za izvedbo zgoraj definiranega postopka in obsegajoča gibalnosklepno zvezo med desko rolke in kolesno gredjo rolke, pri čemer je vsakokratno kolo rolke s pripadajočo kolesno osjo povezano posredno preko sklopke za enosmerno vklapljanje, je po izumu značilna po tem, da je - v načelni zasnovi - na vznožni, kolesno gred rolke oklepajoč cevast nastavek deščne obese na obeh njegovih konceh razporejen po en prenosnik.

Po izumu je istovrstna rolka v prednostni zasnovi značilna po tem, da je na vznožni, kolesno gred rolke oklepajoč cevast nastavek vsake od deščnih obes na obeh njegovih konceh priključen po en prenosnik.

Ne glede na to, ali gre za načelno ali za prednostno zasnovo rolke, sta na prednjo in/ali zadnjo kolesno gred nanašajoča se prenosnika zasnovana zrcalno simetrično glede na vzdolžno, pokončno, skozi deščni obesi potekajočo ravnino. Pri tem vsakokratni prenosnik sestoji iz:

z omenjenim cevastim nastavkom povezanega škatlastega nosilca, ki je v smeri proti pripadajočemu kolesu rolke zaprt s pokončno steno, h kateri je - z usmeritvijo proti omenjenemu nosilcu - priključen ohišni pokrov, pri čemer so v škatlastem nosilcu in ohišnem pokrovu predvidena ležajna mesta za uležajenje kolesne gredi in prenosniških gredi, pokončne, skozi prirejen izrez v stropni steni ohišnega pokrova do deske rolke segajoče in s prirejenim vodilom, vezanim na omenjeno vmesno steno, vodene zobate letve, pastorka, ubirajočega z zobato letvijo, ter zobniških dvojic za gibalnosklepno zvezo med zobato letvijo in kolesno gredjo, pri čemer je zadnji od navednih zobnikov razporejen na kolesni gredi, ter vračalne, vijačno-upogibne vzmeti, povezujoče pastorkovo gred in omenjeni škatlasti nosilec tako, da se pri navzdolnjem gibu zobate letve omenjena vzmet zateguje, pri čemer je vzmeti sosedni prenosniški zobnik z - njima skupno prenosniško gredjo povezan posredno preko primerne sklopke za enosmerno vklapljanje.

Izum v nadaljnjem pobliže opisujem na osnovi izvedbenega primera, predstavljenega na priloženih listih skic, v katerih kaže sl. 1 rolko v prostorski projekciji, pri čemer je deska rolke v pretežni meri izrezana, da se vidi podvozje rolke, sl. 2 rolko s sl. 1 v pogledu od strani, na levi (= prednji konec rolke) v pokončnem prerezu čez prenosnik, sl. 3 rolko s sl. 2 v pogledu z leve (= od spredaj) in v območju prednjega desnega kolesa v pokončnem osnem prerezu, potekajočem po črti ΠΙ-III s sl. 2, s pririsano pripadajočo zobato letvijo (ena od gredi s pripadajočima zobnikoma je v izogib prenatrpanosti risbe opuščena), sl. 4 prerez po črti IV-IV s sl. 3, sl. 5 na določeno os rolke (prednjo ali zadnjo) vezano prenosniško dvojico (brez zobatih letev) v prostorski projekciji, sl. 6 prenosnik, glede na smer vožnje desni, v delno razstavljenem stanju in v prostorski predstavitvi, sl. 7 rolko v pogledu od spredaj (ali zadaj - vseeno) z v eno stran do skrajnosti nagnjeno desko rolke pri zavijanju, z vrisano zibalno geometrijo, in sl. 8 analogno sl. 7, le da gre za nagib v drugo stran.

Rolka obsega desko 1, ki je sestavljena in zasnovana namenu primerno in na katere spodnjo stran je na prednjem koncu obešen sprednji podvozni sklop 2 in na zadnjem zadnji podvozni sklop 3. Zveza deske 1 in podvoznih sklopov 2, 3 je neposredna, kot pri rolkah brez vgrajenih pogonskih prenosnikov.

Podvozni sklop 2, 3 je osnovan na dvostebrni obesi 4 (spredaj), 5 (zadaj), ki je kot taka vzeta iz stanja tehnike. Obesi 4, 5 sta si medsebojno konstrukcijsko enaki, a razporejeni na znan način zrcalno simetrično glede na pokončno vmesno ravnino, postavljeno prečno na smer vožnje rolke. Pri predstavitvi sl. 1 se ta konstrukcijska značilnost odraža tako, da se od dvostebrne obese 4 sprednjega podvoznega sklopa 2 vidi togi, v sebi vrtljiv in lomljiv steber 6, od dvostebrne obese 5 zadnjega podvoznega sklopa 3 pa elastično podaj ni steber 7.

Stebra 6, 7 vsakokratne obese 4, 5 sta razporejena v K-postavitvi v osrednji vzdolžni pokončni ravnini rolke, kar v kombinaciji z ostalimi značilnostmi obes 4, 5 omogoča, da se pri nagibanju deske 1 na levo ali desno glede na smer vožnje rolke sprednji podvozni sklop 2 in zadnji podvozni sklop 3 protismerno, določno zasukata vsakokrat okoli njemu lastne pokončne osi, sovpadajoče z osjo togega stebra 6, kar v obratovalnem pogledu pomeni zavijanje rolke.

Razen v omenjeni zrcalnosti postavitve obes 4, 5 sta si sprednji podvozni sklop 2 in zadnji podvozni sklop 3 medsebojno enaka, in da se opis rolke poenostavi, bo zato v nadaljnjem govor le o podvoznem sklopu 2 in samo o obesi 4.

Po izumu je na vsako stran cevastega nastavka 8, razporejenega v korenu K-postavitve stebrov 6, 7 obese 4 križno na omenjena stebra, priključen po en pogonski prenosnik 9,10, pri čemer gre med prenosnikoma 9,10 smotrno za zrcalno simetrijo glede na osrednjo pokončno vzdolžno ravnino rolke.

Skozi cevasti nastavek 8 in prenosnika 9, 10 poteka kolesna gred 11, ki na svojih prostih koncih nosi kotalni kolesi 12 rolke.

Razporeditev prenosnikov 9,10 v dvojicah za posamezno gred 11 je za rešitev naloge izuma realno nujna. Razporeditev prenosnikov na obeh gredeh, t.j. prednji in zadnji, je načeloma fakultatitvna, poskusi in upoštevanje praktičnih vidikov (o tem bo še govor kasneje) pa vendarle privedejo do sklepa, da je smotrno predvideti dve dvojici prenosnikov, kot je to predstavljeno na sl. 1. Morebitni začetni pomislek, da prenosniki v navedeni razporeditvi utegnejo predstavljati nesmotrno konstrukcijsko natrpanost rolke, se razblini med drugim ob spoznanju, da obes, ki so, kot je splošno znano, ''kritične (in zato drage) komponente rolk, po izumu ni treba deliti na prednje/zadnje oz. leve/desne, kot je to slučaj pri upoštevanem stanju tehnike.

Prenosnik 9 po izumu sestoji iz na prosti konec cevastega nastavka 8 priključenega škatlastega ohišnega nosilca 13, v katerem sta razen kolesne gredi 11 uležajeni še zobniška gred 14, ki je smotrno razporejena nad kolesno gredjo 11, in vmesna zobniška gred 15, ki je razporejena po višini med gredema 11, 14, a pomaknjena nazaj glede na smer gibanja rolke. Nosilec 13 je na strani kolesa 12 rolke zaprt s pokončno prilagodno steno 16 (prim. tudi sl. 6). Na slednjo je slednjič priključen ohišni pokrov 17, v katerem je predviden drugi niz ležajnih mest za uležajenje gredi 11, 14, 15. V stropnem odseku stene ohišnega pokrova 17 je neposredno ob steni 16

Ί predviden izrez 18 za prehod zobate letve 19, kot bo obrazloženo kasneje.

Gred 14 nosi pastorek 20, ki je z njo neposredno povezan in je predviden za sodelovanje z zobato letvijo 19, in nadaljnji zobnik 21, ki je z gredjo 14 povezan posredno preko sklopke 22 za enosmerno vklapljanje. Pri tem pastorek 20 zavzema prostor v notranjosti ohišnega pokrova 17 in sega v prirejen krožni izrez 26 v steni 16, zobnik 21 pa se s svojo sklopko 22 nahaja v prostoru znotraj nosilca 13 na osnem odmiku od uležajenja gredi 14.

Vmesna gred 15 nosi zobnik 23, ki je prirejen za ubiranje z zobnikom 21 in je glede na premer slednjega manjšega premera, in na strani, obrnjeni k nosilni steni nosilca 13, nadaljnji, večji zobnik 24. Zobnika 23, 24 sta z vmesno gredjo 15 neposredno povezana.

Gred 11 nosi odgonski zobnik 25, ki je prirejen za ubiranje z zobnikom 24 in je manjšega premera od premera slednjega. Tudi zveza zobnika 25 in gredi 11 je neposredna.

Razume se, da sta - analogno izrezu 26 - v steni 16 predvidena tudi prirejena izreza za prehod gredi 11, 15. V preostalem je sestavni del stene 16 tudi pokončno koritasto vodilo 27 (sl. 6) za sprejem in vodenje pokončne zobate letve 19, katerega svetli presek sovpada z izrezom 18.

Na gred 14 je v osnem prostoru med zobnikom 21 oz. njegovo sklopko 22 in ležajem gredi 14 nataknjena primerno prednapeta vijačno-upogibna vzmet 28, katere en konec je tangencialno približan k površini gredi 14 in je s slednjo povezan, drugi konec pa je povezan z nosilcem 13. Ovoji vzmeti 28 pri tem potekajo tako, da se le-ti pri gibanju zobate letve 19 v smeri k tlom zategujejo, t.j. nabirajo potencialno energijo, ki je potrebna za vračanje (dvig) letve 19. S sl. 5 je nazorno razvidno, da je v primeru dveh na izbrano kolesno gred 11 vezanih prenosnikov 9,10 ena od vzmeti 28 levo-, druga pa desnosučna. Primer levosučno vite vzmeti 28 je nazorno predstavljen na sl. 6.

Prenosnik je zasnovan na izhodišču, da delovnemu hodu zobate letve 19 ustreza en obrat gredi 14. Razume se, da vzmet 28 pri polnem obratu gredi 14 še ne naleže pov8 sem na plaščno površino slednje in da njene vzmetnoakumulacijske zmogljivosti niso povsem izkoriščene.

Zveza med kolesno gredjo 11 in kolesom 12 je povzeta po stanju tehnike in je osnovana na kotalnem ležaju 29 (sl. 3) in sklopki 30 za enosmerno vklapljanje.

V smotrni zasnovi izuma je tako glede sklopke 30 za enosmerno vklapljanje kolesa 12 kot tudi sklopke 22 za enosmerno vklapljanje zobnika 21 med znanimi izbrana sklopka, ki je zasnovana na dveh drug v drugega vloženih, medsebojno premakljivih obročih, od katerih vsak nosi svoj niz kotalnih iglic, pri čemer se strminski odseki nahajajo v zunanjem obroču (patent tvrdke TORRINGTONj. Razume se, da sklopki 22 koles 12, vezanih na isto gred 11, delujeta istosmiselno.

Skice sl. 1 do 6 se nanašajo na stanje rolke, ki je z vidika deske 1 nevtralno in z vidika vzmeti 28 ravnotežno. Zobate letve 19 so pod vplivom vračalnih sil vzmeti 28 pritisnjene gor k deski 1.

Temu nasprotno je v sl. 7 nakazano stanje rolke, ko je deska 1 prisilno nagnjena v eno skrajnost, sl. 8 pa stanje, ko je deska 1 prisilno nagnjena v drugo skrajnost. Na strani dol potisnjenih zobatih letev 19 sta zadevni vzmeti 28 napeti (zategnjeni), preostali dve pa razbremenjeni (sproščeni). Kot je znano, gre med vožnjo v stanju po sl. 7-8 za zavijanje z rolko v eno in drugo stran.

Na sl. 7 so vrisani trije ravninsko-koordinatni sistemi, ki so vezani na vrtilno linijo O deske 1. Sistem x-y označuje lego deske 1 pri vožnji rolke naravnost, sistem x’-y’ označuje lego deske pri skrajno ostrem zavijanju v eno smer (analogno velja za drugo smer - sl. 8), medtem ko sistem x”-y” ponazarja neko vmesno stanje zavijanja rolke, neko blago zavijanje. Ločne puščice A, ki so na sl. 7 pririsane k ordinatnim ravninam y, y’> y”, nakazujejo možnost razumno odmerjenega pozibavanja deske 1 glede na zadevno ordinatno ravnino med vožnjo rolke. Načeloma oz. smotrno se predvideva, da gre v slučaju vseh puščic A za v bistvu enako velik kot pozibavanja, dasiravno je razsežnost pozibavanja kot taka prepuščena individualni volji oz. obvladovanju tehnike rolkanja s strani uporabnika oz. je vzročno odvisna od izvedbenih in voznih danosti in je konstrukcijsko omejena v eno ali drugo stran le s skrajno možno nagibno lego, ki jo tu ponazarja sistem x’-y’.

V skladu z uvodoma navedenim izhodiščnim konceptom izuma se omenjeno pozibavanje deske 1 v obsegu kotov, nakazanih z ločnimi puščicami A, izkoristi za generiranje pogona rolke. Poskusi namreč kažejo, da pozibavanje s primerno veliko frekvenco in primerno majhno amplitudo okoli poljubno izbrane ravnine y, y”, seveda brez prekoračenja mejne ravnine y’, ne privede do nevarno nemirnega teka rolke (pozibavanje je po svojem bistvu pravzaprav ustvarjanje drobnih zavojev), je pa primerno izhodišče za generiranje primernega pogonskega vrtilnega momenta. Da je prenosnik 9 nujno lahke izvedbe, je pravzaprav očitna spremljevalna značilnost danega izhodišča. S tem, ko s prenosniki 9 opremimo obe kolesni gredi 11 in se zato breme poganjanja vsakokrat deli na dva prenosnika 9, pa rolka v celoti zadošča zahtevam po robustnosti, kije za to vrsto artiklov tipična.

Rolka po izumu omogoča start z odrivanjem od tal (kot pri rolkah brez pogonskega mehanizma) ali tako, da stopimo nanjo in pričnemo s pozibavanjem deske rolke.

Pri potisnjenju zobate letve 19 prenosnika 9 dol se gred 14 zavrti v protiurnem smislu; sklopka 22 se vključi in s tem se zavrti tudi zobnik 21. Vrtenje gredi 14 povzroči zategovanje vzmeti 28. Od zobnika 21 se vrtilni moment prenaša na zobnik 23, preko njega na vmesno gred 15 in s tem na zobnik 24, ki se zavrtijo v urnem smislu. Vrtilni moment se od zobnika 24 prenese na odgonski zobnik 25 in preko tega na kolesno gred 11. Odgonski zobnik 25 in gred 11 se tedaj zavrtita v protiurnem smislu; sklopka 30 za enosmerno vklapljanje kolesa 12 se vključi. Rezultat opisanega prenosa je, da se hod zobate letve 19 pretvori v pogonsko vrtenje kolesa 12.

Hkrati z izvajanjem zgoraj opisanega delovnega hoda zobate letve 19 prenosnika 9 zobata letev prenosnika 10, zadevajočega isto kolesno gred 11, pod vplivom sile odvijanja pripadajoče vzmeti sledi dviganju deske rolke. Pri tem je s pomočjo sklopke za enosmerno vklapljanje zveza med gredjo 14 in zobnikom 21 prenosnika 10 prekinjena.

Pri zavijanju, zlasti ostrem, je razlika v številu vrtljajev zunanjega in notranjega kolesa 12 načeloma nezanemarljiva. Možnost, da v primeru izvajanja zgoraj opisanega poganjalnega pozibavanja tudi med zavijanjem rolke pogon aktivno vpliva le na notranje, počasneje vrteče se kolo 12, t.j., da se zunanje kolo vrti hitreje od števila vrtljajev, kakršno je v stanju generirati prenosnik, ni izključena. V tem primeru sklopka 30 zunanjega kolesa omogoči prosto vrtenje slednjega.

Samo po sebi se razume, da so sklopke 30 za enosmerno vklapljanje potrebne tudi zaradi tega, da se da rolko peljati tudi vzvratno, tedaj seveda brez vključevanja pogonskih prenosnikov.

Iz gornjih izvajanj sledi, da vrh vsakokratne zobate letve 19 glede na spodnjo površino deske 1 izvaja gibanje (sl. 8), ki je sestavljeno iz premočrtne, radialne komponente R, katero generira nagibanje deske 1 kot tako, t.j. nihanje deske 1 okoli vzdolžne osi O, in cirkulame komponente C, katera se pojavi pri zasuku podvoznega * - ....

sklopa 2, 3 za potrebe zavijanja, t.j. zasuku okoli pokončne sistemske osi obese 4, 5. Da se v danih geometrijskih razmerah odpravi nevarnost morebitne samozapomosti med desko 1 in zobato letvijo 19, je na vrhu vsakokratne zobate letve 19 razporejen po sebi znan, tu pobliže nepredstavljen krogelni ležaj 31.

Za

SOBOČAN Boris, dipl.ing.el.:

Claims (5)

1. Postopek ustvaritve samovoznega fizikalnega sistema rolka-rolkar, osnovan na rolki, obsegajoči prenosnik za pretvorbo akcijske sile rolkarja v vrtilni moment za pogon rolke, in primerno, vsaj minimalno, izurjenem rolkarju, označen s tem, da desko rolke glede na izbrano sistemsko ravnino, ki je pri vožnji naravnost (= ravnina x) vzporedna s pisto, pri zavijanju (= ravnina x”) pa glede na smer vožnje nagnjena v eno oz. drugo stran, ritmično pozibavamo okoli vzdolžne zgibne osi (O), nahajajoče se v obesah (4,5) rolke.

2. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da sta amplituda (A) pozibavanja, ki je prednostno čimmanjša, in frekvenca pozibavanja, ki je prednostno čimvečja, tako medsebojno usklajeni, da pozibavanje ne rezultira v motilno zaznavnem vijuganju rolke.

3. Rolka za izvedbo postopka po zahtevkih 1-2, obsegajoča gibalnosklepno zvezo med desko rolke in kolesno gredjo rolke, pri čemer je vsakokratno kolo rolke s pripadajočo kolesno osjo povezano posredno preko sklopke za enosmerno vldapljanje, označena s tem, daje na vznožni, kolesno gred (11) oklepajoč cevast nastavek (8) obese (4; 5) na obeh njegovih konceh razporejen po en prenosnik (9,10).

4. Rolka za izvedbo postopka po zahtevkih 1-2, obsegajoča gibalnosklepno zvezo med desko rolke in kolesno gredjo rolke, pri čemer je vsakokratno kolo rolke s pripadajočo kolesno osjo povezano posredno preko sklopke za enosmerno vldapljanje, označena s tem, daje na vznožni, kolesno gred (11) oklepajoč cevast nastavek (8) vsake od obes (4, 5) na obeh njegovih konceh priključen po en prenosnik (9,10).

5. Rolka po zahtevku 3 ali 4, označena s tem, da sta na prednjo in/ali zadnjo kolesno gred (11) nanašajoča se prenosnika (9, 10) zasnovana zrcalno simetrično glede na vzdolžno, pokončno, skozi obesi (4, 5) potekajočo ravnino.

6. Rolka po zahtevku 5, označena s tem, da prenosnik (9; 10) sestoji iz:

s cevastim nastavkom (8) povezanega škatlastega nosilca (13), ki je v smeri proti pripadajočemu kolesu (12) zaprt s pokončno steno (16), h kateri je - z usmeritvijo proti nosilcu (13) - priključen ohišni pokrov (17), pri čemer so v nosilcu (13) in ohišnem pokrovu (17) predvidena ležajna mesta za uležajenje kolesne gredi (11) in prenosniških gredi (14,15), pokončne, skozi izrez (18) v stropni steni ohišnega pokrova (17) do deske (1) segajoče in z vodilom (27), vezanim na vmesno steno (16), vodene zobate letve (19), pastorka (20), ubirajočega z zobato letvijo (19), ter zobniških dvojic (21, 23; 24, 25) za gibalnosklepno zvezo med zobato letvijo (19) in kolesno gredjo (11), pri čemer je zadnji (25) od navednih zobnikov razporejen na kolesni gredi (11), ter vračalne, vijačno-upogibne vzmeti (28), povezujoče pastorkovo gred (14) in nosilec (13) tako, da se pri navzdolnjem gibu zobate letve (19) vzmet (28) zateguje, pri čemer je vzmeti (28) sosedni zobnik (21) z njima skupno gredjo (14) povezan posredno preko sklopke (22) za enosmerno vklapljanje.

Boris SOBOČAN Zanj:

21808(YU:21867)PR0.SK-I/92

POVZETEK

Postopek ustvaritve samovoznega fizikalnega sistema rolka-rolkar in rolka za izvedbo postopka

Desko rolke glede na izbrano sistemsko ravnino, kije pri vožnji naravnost (= ravnina x) vzporedna s pisto, pri zavijanju (= ravnina x”) pa glede na smer vožnje nagnjena v eno oz. drugo stran, ritmično pozibavamo okoli vzdolžne zgibne osi (O), nahajajoče se v obesah (4, 5) rolke. Amplituda (A) in frekvenca pozibavanja sta tako medsebojno usklajeni, da pozibavanje ne rezultira v motilno zaznavnem vijuganju rolke.

Na vznožni, kolesno gred (11) oklepajoč cevast nastavek (8) obese (4; 5) rolke je na obeh njegovih konceh priključen po en prenosnik (9, 10), ki sta si medsebojno zrcalno simetrična. Prenosnik (9; 10) sestoji iz v bistvu tridelnega ohišnega sklopa, obsegajočega škatlast nosilec (13), pokončno predelno steno (16) in ohišni pokrov (17), ter zobniškega sklopa, zasnovanega na zobati letvi (19) kot vhodnem organu in na s kolesno gredjo (11) povezanem zobniku (25) kot odgonskem organu. Razen kolesne gredi (11), ki je skoznja, tvorita prenosnik še dve notranji gredi (14, 15), ki nosita po dva zobnika (20, 21; 23, 24), od katerih je prvi (20) v uprijemu z zobato letvijo (19), zadnji (24) pa z odgonskim zobnikom (25). Drugi (21) od zobnikov je s pripadajočo gredjo (14) povezan posredno preko sklopke (22) za enosmerno vklapljanje, gred (14) pa nanjo nataknjena in z njo povezana vijačno-upogibna vzmet (28) vrtilno-elastično veže na mirujoči škatlasti nosilec (13) prenosnika.

Boris SOBOČAN,dipl.ing.el. 1/7 Postopek ustvaritve...

PATENTNA PISARNA/

LJUBLJANA-//

Boris SOBOČAN,dipl.ing.el.

Q/7 o/ / postopek ustvaritve...

oj

OJ

^k ' ----1-1-

Fig. 3

PAT-IKTRA PISARMA

L J U Θ L J A N

Boris SOBOČAN,dipl.ing.el.

Postopek ustvaritve...

tl

4/7

PATENTNA PISARNA

LJUBLJANA

Boris SOBOČAN, dipl. ing. el.

5/7

Postopek ustvaritve.

tt

LA