SI9111395A - Priprava in postopek laserskega varjenja cevi - Google Patents

Abstract

Priprava za lasersko varjenje cevi (14) vzdolž njene notranje površine s sondo (1), ki se jo da vstaviti v cev (14), obsega sredstva (73-76), razporejena znotraj sonde (1), s katerimi se del zaščitnega plinskega toka, ki teče v njeni notranjosti, odcepi pred dostopom izstopne odprtine (45) za fokusirani in preusmerjeni snop (59) laserskih žarkov, in se kot komponenta tečenja, usmerjena proč od izstopne odprtine (45), odvaja na zunanjo površino sonde (1). S tem se pri varjenju zmanjša odlaganje delcev raztaIjene kovine v področju izstopne odprtine (45) in v notranjosti sonde (1).

Description

SIEMENS AKTIENGESELLSCHAFT

Priprava in postopek laserskega varjenja cevi

Izum se nanaša na pripravo in postopek laserskega varjenja cevi vzdolž njenega notranjega oboda s sondo, ki se jo da vstaviti v cev.

Priprava za lasersko varjenje cevi s sondo, ki se jo da vstaviti v cev, je znana npr. iz EP-A1-0 300 458. Tamkaj opisana sonda je z vodnikom svetlobnih valov povezana z Nd:YAG togotelesnim laserjem. Laserska svetloba, izstopajoča znotraj sonde iz konca vodnika svetlobnih valov, se z lečjem, sestoječim iz več leč, in preusmeijevalnim zrcalom fokusira na zunaj sonde ležeče gorišče. Preusmerjevalno zrcalo je pod kotom 45° nagnjeno proti vzdolžni osi sonde in odkloni laserski žarek, ki je fokusiran z lečjem ter se razširja znotraj sonde med lečjem in preusmeijevalnim zrcalom, za 90°. Odklonjeni laserski žarek zapusti sondo skozi valjasto izstopno odprtino, radialno razporejeno v ohišju sonde. Laserski žarki, ki so fokusirani na notranji površini cevi, ki jo je potrebno variti, trčijo pri tem neposredno nasproti izstopne odprtine v središču pravokotno na notranjo površino.

Pri tej znani pripravi se s tem bistveni delež laserskega svetlobnega snopa, zadevajočega notranjo površino cevi, odbija v sebe in s tem v notranjost sonde. To vodi k dodatni toplotni obremenitvi znotraj sonde razporejenih optičnih komponent. Ker se izstopna odprtina za laserski žarek nahaja neposredno nasproti varilnega mesta, se lahko varilna para ali varilna plazma, zlasti pa pri uporabi pulzirajočega laserja iz taline sproščene kaplje usedajo na preusmerjevalnem zrcalu in izstopni odprtini, s čimer se bistveno skrajša življenjska doba sonde.

Naloge izuma so podati pripravo in postopek laserskega valjenja cevi vzdolž njenega notranjega oboda s sondo, ki se jo da vstaviti v cev, s katerima se v pretežni meri zmanjša toplotno obremenitev v sondi razporejenih optičnih komponent in usedanje varilne pare na preusmerjevalnem zrcalu ter v območju izstopne odprtine.

Omenjene naloge se po izumu vsakokrat reši z značilnostmi patentnega zahtevka 1 oz. 16. Ker je za fokusiranje in odklanjanje snopa laserskih žarkov, ki se znotraj sonde razširjajo v bistvu vzdolž njene vzdolžne osi, predviden vsaj eden optični element, ki tvori v zunaj sonde ležečem gorišču fokusiran snop laserskih žarkov, katerega smer šiijenja je orientirana poševno glede na vzdolžno os, je praktično preprečen odboj laserskih žarkov, zadevajočih na varilno mesto, v notranjost sonde. Kot optični elementi se pri tem razume optične komponente, s katerimi se da spremeniti smer šiijenja laserskega žarka, npr. piano zrcalo, konkavno zrcalo ali leče. Laserski žarki, odbiti od notranje površine cevi, naletijo po odboju zgolj na zunanji plašč sonde, ki je neobčutljiv na toplotne obremenitve. S poševno vezavo preusmerjenega snopa laserskih žarkov se poleg tega izognemo postavitvi izstopne odprtine neposredno nasproti varilnega mesta, tako da je zmanjšano usedanje varilne pare v območju izstopne odprtine in na optične elemente.

Po prednostni izvedbi je predviden optični element, ki povzroča poševno naprej h glavi sonde preusmerjen snop laserskih žarkov.

Nagibni kot preusmerjenega laserskega žarka glede na vzdolžno os sonde znaša prednostno med 60° in 80°. S tem je zagotovljeno, da je tudi pri veliki izstopni odprtini za lasersko svetlobo praktično preprečen odboj laserske svetlobe v notranjost sonde.

Po prednostni zasnovi izuma je v sondi za preusmerjanje fokusiranega laserskega žarka predvideno preusmerjevalno zrcalo z ravno zrcalno ploskvijo, katerega ploskovna normala oklepa glede na vzdolžno os sonde kot, ki je večji od 45°, prednostno pa znaša med 50° in 60°.

Po nadaljnji zasnovi izuma je predvideno konkavno preusmerjevalno zrcalo, ki je predvideno tako za fokusiranje kot tudi za preusmerjanje laserskega žarka, ki se širi v sredini vzdolž vzdolžne osi sonde. S tem je prečni prerez snopa laserskih žarkov, padajočih na preusmerjevalno zrcalo, povečan glede na izvedbo z ravnim preusmerjevalnim zrcalom. Moč sevanja na ploskovno enoto, zadevajoča na preusmerjevalno zrcalo, in s tem tudi lokalno segretje preusmeijevalnega zrcala sta s tem zmanjšana.

Pri nadaljnji prednostni izvedbi so za izboljšanje optičnih lastnosti optičnega sistema pri sondi, ki je z vodnikom svetlobnih valov optično povezana z laserjem, med koncem vodnika optičnih valov in konkavnim preusmerjevalnim zrcalom predvidena sredstva za kolimacijo iz vodnika svetlobnih valov izstopajočega snopa laserskih žarkov.

Predvideno je zlasti preusmerjevalno zrcalo iz materiala z visoko toplotno prevodnostjo, prednostno bakra (Cu).

S temi ukrepi se nadalje zmanjša toplotno obremenitev preusmerjevalnega zrcala in s tem dodatno zveča trajnost odbojnega sloja.

Po prednostni izvedbi je za povezavo preusmerjenega snopa laserskih žarkov iz sonde predvidena izstopna odprtina, ki iz nje izstopajočemu zaščitnemu plinskemu toku podeli osno usmerjeno tokovno komponento.

Usedanje uparjene varilne snovi na preusmerjevalno zrcalo se po nadaljnji zasnovi izuma dodatno zmanjša s tem, da so predvidena sredstva, s katerimi se od zaščitnega plinskega toka, ki se širi znotraj sonde, na izstopni odprtini odcepi delni plinski tok in vodi po kanalih, ležečih znotraj sonde.

Predvideno je zlasti, da kanali segajo v izrez preusmeijevalnega zrcala, ki se nahaja neposredno nasproti izstopne odprtine.

Po nadaljnji prednostni zasnovi izuma so poleg tega v sondi predvideni tokovni kanali, s katerimi se del zaščtinega plina, ki teče znotraj sonde v smeri k preusmerjevalnemu zrcalu, pred dosego preusmerjevalnega zrcala odcepi in z osno tokovno komponento vodi k zunanji površini sonde. S tem nastane med sondo in cevjo osni zaščitni plinski tok, ki dodatno zmanjša usedanje varilne pare na sondo in preusmerjevalno zrcalo. Po prednostni izvedbi so predvidena sredstva za nastavitev količinskega razmeja obeh delnih plinskih tokov.

Pri postopku za lasersko varjenje cevi vzdolž njenega notranjega oboda s sondo, ki se jo da vstaviti v cev, se snop laserskih žarkov, ki se širi znotraj sonde v bistvu vzdolž njene vzdolžne osi, preusmeri poševno glede na vzdolžno os in fokusira na mesto na notranjem obodu cevi.

Varilno mesto se zlasti fluidno obdaja z zaščitnim plinskim tokom, ki obsega osno, od izstopne odprtine za preusmerjeni in fokusirani snop laserskih žarkov proč usmerjeno tokovno komponento.

Po nadaljnji prednostni zasnovi postopka se del zaščitnega plina, ki znotraj sonde teče k izstopni odprtini, pred dosego izstopne odprtine odcepi in z osno tokovno komponento vodi v vmesni prostor, nahajajoč se med cevjo in sondo.

Dodatno zmanjšanje usedanja varilne snovi na preusmerjevalno zrcalo se doseže s tem, da se od zaščitnega plina, ki znotraj sonde teče k izstopni odprtini, znotraj sonde na izstopni odprtini odcepi nadaljnji delni plinski tok z osno usmerjeno tokovno komponento.

Po nadaljnji prednostni izvedbi postopka je predvidena uporaba togotelesnega kontinuirnega laseija (cw način delovanja). S tem se prepreči izločanje kapelj iz varilne taline.

Za nadaljnjo pojasnitev izuma se sklicujemo na izvedbene primere načrta, kjer kaže sl. 1 v cev vtaknjeno sondo po izumu v vzdolžnem prerezu, sl. 2, 3 in 4 vsakokrat povečan detajl prednostne zasnove sonde v območju preusmerjevalne naprave.

Ustrezno sl. 1 vsebuje sonda 1 po izumu centrimo enoto 2, preusmerjevalno enoto 4, fokusirno enoto 6 kot tudi pogonsko enoto 8, ki so razporejene druga za drugo vzdolž vzdolžne osi 10 sonde 1. Sonda 1 je vstavljena v cev 12, ki jo je potrebno obdelati, in štrli s svojim oglavnim delom, obsegajočim preusmerjevalno enoto 4, v notranjost v cev 12 vtaknjene spojne cevi 14, ki naj se jo zvari s cevjo 12.

Centrirna enota 2 obsega gred 21, ki je na tistem koncu sonde 1, ki leži s strani glave, s krogelnimi ležaji 22 vrtljivo uležajena na preusmerjevalni enoti 4 in s kapasto matico 23 fiksirana v osni smeri. Centrirna enota obsega vsaj tri kolesa 24, od katerih sta na sl. predstavljena le dva, ki so preko vrtilnega zgibnega pogona vsakokrat vzmetno uležajeni z dvema zgiboma 25. Zgiba 25 tvorita par krakov enakokrakega trikotnika in se stikata v vrtilnem zgibu 26, ki sprejema kolo 24. Na gredi 21 sta zgiba 25 prav tako premakljivo uležajena z vrtilnima zgiboma 28. Eden od teh dveh vrtilnih zgibov 28 je silosklepno povezan z gibljivo prirobnico 29, ki obdaja gred 21. Na gredi 21 je na njenem prostem koncu pritrjena nadaljnja prirobnica 30. Med prirobnico 29 in prirobnico 30 je razporejena spiralna vzmet 31, tako da sledi radialno navznot usmerjeno gibanje kolesa 26 nasproti delovanju te spiralne vzmeti 31. Na gredi 21 razporejena distančna tulka 27 preprečuje zložitev vrtilnega zgiba 26 in olajša vnos sonde 1 v cev 12.

Preusmerjevalna enota 4 obsega valjasto ohišje 40, v katerem je razporejeno preusmerjevalno zrcalo 41. Slednje sestoji iz masivnega valjastega bakrenega bloka, ki na svojem k centrirni enoti 2 obrnjenem koncu obsega prirobnično razširitev 42, katera je namenjena osni pritrditvi preusmeijevalnega zrcala 41 s kapasto matico 43. Bakreni blok je na svojem od prirobnične razširitve 42 proč obrnjenem koncu opremljen s poševno k svoji vzdolžni osi orientirano čelno ploskvijo. Ta čelna ploskev je oslojena z zrcalno prevleko in tvori zrcalno ploskev 44. Kot zrcalna prevleka je predviden npr. dielektricni sloj, prednostno titanov nitrid (TiN), ali kovinski sloj, prednostno naparjeno zlato (Au). Odbojni sloj je lahko dodatno opremljen še z zaščitnim slojem iz kvarca.

Zrcalna ploskev 44 je znotraj sonde 1 razporejena tako, da njena normala 18 z vzdolžno osjo 10 sonde oklepa kot/3_p kije večji od 45°, prednostno pa znaša med 50° in 60°. Snop 58 laserskih žarkov, ki se širi v sredini vzdolž vzdolžne osi 10 in zadeva ob zrcalno ploskev 44, se s tem preusmeri poševno naprej. Središčni žarek preusmerjenega snopa 59 laserskih žarkov izstopi glede na vzdolžno os 10 pod kotom β₂, ki leži med 60° in 80°, iz ohišja 40 skozi izstopno odprtino 45. V primeru na sl. je kot izstopna odprtina 45 predvidena prav tako poševno k vzdolžni osi 10 potekajoča izvrtina.

Preusmerjevalno zrcalo 41 je razen tega proti zavrtitvi v ohišju 40 varovano z vzporedno k njegovi vzdolžni osi 10 potekajočim utorom 46 kot tudi moznikom 47.

Z uporabo masivnega bakrenega bloka kot preusmerjevalnega zrcala 41 se zmanjša segrevanje zrcalne površine z laserskim žarkom 58 in podaljša življenjska doba zrcalne prevleke.

Ohišje 40 preusmerjevalne enote 4 je na svojem od preusmerjevalnega zrcala 41 proč obrnjenem koncu na notranjem obodu opremljeno z zobatim vencem 48, v katerega prijemlje s pogonsko enoto 8 gnan pastorek 49. Ta pastorek 49 je torzijskosklepno povezan z gibko gredjo 50, ki je sklopljena s pogonsko gredjo v pogonski enoti 8 razporejenega elektromotorja 81. Preko pastorka 49, gnanega z elektromotorjem 81, se ohišje 40 prestavi v vrtilno gibanje, tako da se mesto F, na katerega trči izstopajoči snop 59 laserskih žarkov na notranji plašč spojne cevi 14, ki jo je potrebno zvariti, giblje v obodni smeri in opise krožnico.

Med preusmerjevalno enoto 4 in pogonsko enoto 8 je razporejena fokusirna enota 6, katere ohišje 60 je togo povezano z ohišjem 80 pogonske enote 8. Ohišje 60 obsega osrednjo izvrtino 61, v katero je na strani, obrnjeni k pogonski enoti 8, vstavljena tulka 62 za sprejem vodnika 63 svetlobnih valov. Vodnik 63 svetlobnih valov sega s svojim prostim koncem 64 v izvrtino 61 in se osno centrira s tulko 62. S svojim drugim koncem je vodnik 63 svetlobnih valov priključen na neprikazan laser, prednostno togotelesni laser, zlasti na Nd:YAG togotelesni laser.

Na k preusmerjevalnemu zrcalu 41 obrnjenem koncu fokusime enote 6 je razporejen fokusirni element, prednostno leča 65 ali lečje, ki fokusira iz konca 64 vodnika 63 svetlobnih valov izstopajoč divergenten snop 57 laserskih žarkov. Položaj gorišča F snopa 59 laserskih žarkov se da nastaviti s spremembo odmika med koncem 64 in lečo 65.

Ohišje 40 obdaja ohišje 60 v območju leče 65 in je s kroglastimi ležaji 66 in distančnimi tulkami 68 vrtljivo uležajeno na ohišju 60 ter z njim osno silosklepno povezano. Z vrtenjem pastorka 49 se tako prestavi v vrtenje le ohišje 40, ki nosi preusmerjevalno enoto 41. Leča 65 in vodnik 63 svetlobnih valov ne sodelujeta pri tem vrtilnem gibanju.

Lečo 65 nosi več medsebojno silosklepno povezanih in nevrtečih se ohišnih delov 60a, 60b, 60c, ki štrlijo v notranjost ohišja 40. Ohišna dela 60b in 60c tvorita približno kot črka V zasnovan vmesni prostor 71, ki je z izvrtinami 78a povezan s tokovnim kanalom 70, razporejenim v ohišnem delu 60c. Ta tokovni kanal 70 vodi zaščitni plin, npr. argon, v vmesni prostor 71, nahajajoč se med lečo 65 in prostim koncem 64 vodnika 63 svetlobnih valov. V tokovni kanal 70 je vstavljena reducirna šoba 77, ki zoži prečni prerez. Zaščitni plin, ki teče v tokovnem kanalu 70 nad reducirno šobo 77, vstopi v vmesni prostor 71 skozi izvrtine 78a, zapusti vmesni prostor 71 skozi nadaljnje izvrtine 78b v ohišnem delu 60b, izstopi v obročast kanal 79 in od tam nadaljuje v vmesni prostor 72, nahajajoč se med lečo 65 in preusmerjevalnim zrcalom.

Zaščitni plin, ki na takšen način obteka lečo 65 in teče mimo preusmerjevalnega zrcala 41, zapusti sondo skozi izstopno odprtino 45. S tem se z zaščitnim plinom ne opiha le varilno mesto, temveč pride poleg tega tudi do hlajenja optičnih elementov, na katere udarjata laserska žarka 57 in 58. Razen tega se z navzven usmerjenim zaščitnim plinskim tokom prepreči usedanje varilne pare na preusmerjevalno zrcalo.

Ί

Pri primer po sl. je izstopna odprtina 45 tvoijena z izvrtino v steni ohišja 40, usmerjeno poševno naprej. S tem dodatno prejme zaščitni plin, ki teče skozi izstopno odprtino 45, osno tokovno komponento, ki podpira odvajanje varilne pare iz območja izstopne odprtine 45.

Tokovni kanal 70 je poleg tega povezan z radialnim odcepnim tokovnim kanalom 73, ki sega v obročast utor 74 ohišje 60 obdajajoče tulke 75. Tulka 75 tvori kot mašeta zasnovano razširitev sonde 1. Vzporedno z vzdolžno osjo 10 sonde 1 je tulka 75 opremljena z več izvrtinami 76, ki vzpostavljajo povezavo k obročastemu utoru 74. Skozi prečni kanal 73 se od zaščitnega plinskega toka, ki vstopa izhajajoč od pogonske enote 8 v tokovni kanal 70, odcepi radialni delni plinski tok, ki se v obročastem utoru 74 preusmeri v osno smer in na čelni ploskvi tulke 75, obrnjeni k preusmeijevalni enoti 4, izstopa v kanal, nahajajoč se med cevjo 12 in zunanjim plaščem sonde 1. S tem je v območju varilnega mesta zagotovljeno vzdrževanje učinkovite atmosfere zaščitnega plina. Razen tega se pri taljenju nastala varilna para z osnim tokom učinkovito odvaja od varilnega mesta, s čimer se zmanjša nevarnost usedanja varilne pare v notranjosti sonde 1.

Za nastavitev količinskega razmerja med zaščitnim plinskim tokom, ki se pretaka znotraj sonde 1 k preusmerjevalnemu zrcalu 41, in radialno navzven odvedenim zaščitnim plinskim tokom je predvidena v tokovni kanal 70 vstavljena reducima šoba 77.

Ohišje 80 pogonske enote 8 je na svojem od fokusirne enote 6 proč obrnjenem koncu predvidena za sprejem neprikazane potisne gibke cevi, skozi katero se k sondi vodi zaščitni plin in sprejme vode 82, ki so potrebni za vodnik 63 svtlobnih valov in električno oskrbo elektromotorja 81.

Pri izvedbenem primeru po sl. 2 je preusmerjevalno zrcalo 41 opremljeno s središčno izvrtino 51, ki izhajajoč od prirobnične razširitve 42 vodi v notranjost preusmerjevalnega zrcala 41 in je povezana z izvrtino 52, potekajočo poševno navzven in na zrcalni ploskvi 44 v območju izstopne odprtine 45 izstopajočo v izrez 56. Prirobnična razširitev 42 je na svoji h kapasti matici 43 obrnjeni čelni strani opremljena z več radialnimi utori 54. Ti radialni utori 54 tvorijo povezavo med osrednjo izvrtino 51 in znotraj kapaste matice 43 poševno navzven potekajočimi izvrtinami 55.

Zaščitni plinski tok, ki se širi vzdolž preusmerjevalnega zrcala 41 znotraj ohišja 40, se tako pred zapustitvijo ohišja skozi izstopno odprtino 45 še enkrat razcepi. Delni plinski tok prispe skozi izvrtino 52 v izvrtino 51 preusmerjevalnega zrcala 41 in izstopi skozi izvrtine 55 v kapasti matici 43 iz sonde 1. S tem plinskim tokom v notranjosti preusmeijevalnega zrcala 41 se izboljša hlajenje preusmerjevalnega zrcala 41 in podaljša njegovo življenjsko dobo.

Izstopna odprtina 45 in izrez 56 sta priključena neposredno drug na drugega, tako da se izognemo mrtvemu prostoru, ki ga obtekajoči zaščitni plin ne bi zajel. Takšni mrtvi prostori med preusmerjevalnim zrcalom 41 in ohišno steno, v kateri je razporejena izstopna odprtina 45, bi namreč vodili k vrtinčenju in s tem k povečanju usedanja varilne snovi na zrcalno ploskev 44.

S sl. se poleg tega vidi, da iz sonde 1 izstopajoči snop 59 laserskih žarkov v gorišču F naleti poševno na površino cevi 14. Med normalami 16, izhajajočimi iz gorišča F in stoječimi pravokotno na notranjo površino cevi 14, in srednjim žarkom izstopajočega laserskega snopa 59 je prednostno predviden kot β₃, ki znaša med 10° in 30°.

V izvedbenem primeru po sl. 3 je v preusmerjevalni enoti 4 predvideno preusmerjevalno zrcalo 141, katerega zrcalna ploskev 144 je konakvno ukrivljena. Preusmerjevalno zrcalo 141 je v tej izvedbi namenjeno tako preusmerjanju snopa 58 laserskih žarkov, ki se širijo v notranjosti sonde, kot tudi fokusiranju tega snopa 58 laserskih žarkov na zunaj sonde 1 ležeče gorišče F. Pri tej izvedbi ni več potrebna razporeditev leč za fokusiranje iz vodnika svetlobnih valov izstopajočih laserskih žarkov.

Ustrezno sl. 4 je lahko konkavnemu preusmerjevalnemu zrcalu 141a predprigrajena kolimatorska leča 65a, ki iz vodnika 63 svetlobnih valov izstopajoči snop 57 laserskih žarkov kolimira v vzporeden snop 58a, ki se zatem fokusira s preusmerjevalnim zrcalom 141a in preusmeri. S tem je pri enaki oddaljenosti gorišča F od preusmerjevalnega zrcala 141a omogočen večji odmik med vodnikom 63 svetlobnih valov in preusmeijevalnim zrcalom 141a.

Claims (20)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Priprava za lasersko varjenje cevi 12,14 po notranji površini le-te s sondo 1, ki se jo da uvesti v cev 12, 14, značilna po tem, da sonda obsega najmanj en optični element (41, 65) za fokusiranje in preusmerjanje snopa (57) laserskih žarkov, ki se širi znotraj sonde (1) vzdolž vzdolžne osi (10) le-te, ki ustvarja preusmerjen snop (59) laserskih žarkov, kije fokusiran v žarišče (F) zunaj sonde (1), katerega smer širjenja je usmerjena poševno glede na vzdolžno os (10).
2. 2. Priprava po zahtevku 1, značilna po tem, da je kot (/32) srednjega žarka preusmerjenega snopa (59) laserskih žarkov glede na vzdolžno os velikosti med 60° in 80°.
3. 3. Priprava po zahtevku 1, značilna po tem, da sonda (1) obsega fokusirno enoto (6) z najmanj eno lečo (65) kot tudi preusmerno enoto (4) s preusmernim zrcalom (41) z ravno odbojno površino (44), katere normala (18) na površino oklepa z vzdolžno osjo (10) sonde (1) kot (/31) večji od 45°.
4. 4. Priprava po zahtevku 3, značilna po tem, da ta kot (/31) znaša med 50° in

   60°.
5. 5. Priprava po zahtevku 1 ali 2, značilna po tem, da sonda (1) obsega vboklo preusmerno zrcalo (141), ki je predvideno tako za fokusiranje kot tudi za preusmerjanje snopa (57) laserskih žarkov.
6. 6. Priprava po zahtevku 5, značilna po tem, da je pri sondi (1), ki je preko svetlobnega vodnika (63) optično priključena na primeren laser, med koncem (64) svetlobnega vodnika (63) in vboklim zrcalom (141) predvideno sredstvo za kolimiranje snopa (57) laserskih žarkov, ki izhaja iz svetlobnega vodnika (63).
7. 7. Priprava po enem od zahtevkov 3 do 6, značilna po tem, da je preusmerno zrcalo (41,141) narejeno iz gradiva visoke toplotne prevodnosti.
8. 8. Priprava po zahtevku 7, značilna po tem, da je odbojna površina (44, 144) preusmernega zrcala (41,141) po postopku izparevanja prevlečena z zlatom.
9. 9. Priprava po enem od zahtevkov 1 do 8, značilna po tem, da je za odvajanje preusmerjenega snopa (59) laserskih žarkov iz sonde (1) predvidena izhodna luknja (45), ki skoznjo iztekajočemu delnemu toku zaščitnega plina podeli osno komponento.
10. 10. Priprava po zahtevku 9, značilna po tem, da so predvidena sredstva, s katerimi se iz toka zaščitnega plina, ki struja znotraj sonde (1), na izhodni luknji (45) odvaja delen plinski tok, ki se ga vodi skozi kanale (52, 54, 55), razporejene znotraj sonde (1).
11. 11. Priprava po zahtevku 10, značilna po tem, da so kanali (52, 54, 55) spojeni z vgreznitvijo (56) preusmernega zrcala (41, 141), ki se nahaja neposredno proti izhodni luknji (45).
12. 12. Priprava po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da so v sondi (1) predvideni pretočni kanali (73, 74, 76), s katerimi se del zaščitnega plina, ki struja znotraj sonde (1) v smeri proti preusmernemu zrcalu (41,141), odvaja in se kot osna komponenta strujanja vodi na zunanjo površino sonde (1).
13. 13. Priprava po zahtevku 12, značilna po tem, da je v sondi (1) predvideno sredstvo (77) za nastavljanje količinskega razmerja dveh delnih plinskih tokov.
14. 14. Priprava po zahtevku 13, značilna po tem, da je v pretočnem kanalu (70) za delni plinski tok predvidena redukcijska šoba (77).
15. 15. Priprava po enem od zahtevkov 12 do 14, značilna po tem, da je za odvajanje ven ločenega delnega plinskega toka predviden tulec (75), ki oklepa sondo (1) in ki ima na svoji notranji površini obročast žleb (74), ki je povezan s pretočnim kanalom (73) za delni plinski tok, izvedenim v sondi (1), in ki ima aksialne luknje (76), ki so speljane od čelne strani tulca (75), kije obrnjena h glavi sonde (1), pa do obročastega žleba (74).
16. 16. Postopek laserskega varjenja cevi 12, 14 po notranji površini le-te s sondo 1, ki se jo da uvesti v cev 12,14, značilen po tem, da snop (57) laserskih žarkov, ki se širi znotraj sonde vzdolž vzdolžne osi le-te, preusmerjamo poševno glede na vzdolžno os (10) sonde (1) in ga fokusiramo v določeni točki na notranji površini cevi (14).
17. 17. Postopek po zahtevku 16, značilen po tem, da je mesto varjenja prekrito s tokom zaščitnega plina, ki ima osno komponento strujanja, ki je usmerjena proč od izpustne luknje (45) za preusmerjen in fokusiran snop (59) laserskih žarkov.
18. 18. Postopek po zahtevku 17, značilen po tem, da del zaščitnega plina, ki znotraj sonde (1) struja proti izhodni luknji (45), odvajamo pred dosegom izhodne luknje (45) in ga z osno komponento strujanja odvajamo v medprostor med cevjo (14) in sondo (1).
19. 19. Postopek po enem od zahtevkov 16 do 18, značilen po tem, da iz toka zaščitnega plina, ki struja znotraj sonde (1) proti izpustni luknji (45), odvajamo še en delni tok z osno usmerjeno komponento strujanja, ki teče znotraj sonde (1).
20. 20. Postopek po enem od zahtevkov 16 do 19, značilen po tem, da uporabljamo laser s trdnim delovnim gradivom kontinuirnega sevanja.