SI9012413A - Postopek za proizvodnjo tulcev nabojev za ognjeno orožje in tako dobljeni tulec - Google Patents

Abstract

Izum za proizvodnjo tulcev metkov za strelno orožje , sestavljen iz treh elementov, ki so cilindrična cev (2), del za ojačitev (3), ki se ga da vstavi v cev (2) in podnožje (4), ki se lahko natakne na cev (2), predvideva: 1) uporabo dela za ojačitev (3), narejenega iz materiala, ki se praktično ne deformira in ki že ima najmanj en krožni zobec (31), ki formira izboklino na njem; 2) uporabo podnožja (4) z odprtimi čelnimi stranmi različnih premerov, tako da se oblikuje spojni del v obliki poševnega prehoda(43), ki je nagnjen in definira ležišče (45), v katero se lahko namestijo zobec (31) za utrditev dela za ojačitev (3) in en konec (21) cevi (2); in 3) izdelava tulca z vstavljanjem cevi (2) v podnožje (4) tako, da gre del (41) manjšega premera podnožja (4) z vstavljanjem dela (3) za ojačitev najprej skozi podnožje in nato v cev (2) tako, da se zapogne ustrezni del konca (21) vse do naleganja na steno ležiča (45), definiranega s spojnim elementom (43) podnožja (4) in nazadnje z upogibanjem dela (42) večjega premera podnožja (4) tako, da nalega na del za ojačitev (3), Izum se nanaša tudi na tulec, narejen po tem postopku.

Description

POSTOPEK ZA PROIZVODNJO TULCEV NABOJEV ZA STRELNO OROŽJE IN TAKO DOBLJEN TULEC

Ta izum se nanaša na postopek za proizvodnjo tulcev nabojev za strelno orožje, tipa s tremi elementi, ter na tako dobljen tulec.

Danes se tulci za strelno orožje, še posebej tulci za lov in strelstvo, iz ekonomskih razlogov tako proizvodnje kot uporabe, ter zaradi dejstva, da se oni le enkratno uporabijo in v večini primerov odvržejo, proizvajajo iz več delov, ki se med seboj spojijo, in ki so le z manjšim delom izdelani iz dragih materialov, kot je naprimer kovina.

Postopek proizvodnje, ki se najbolj uporablja za proizvodnjo tulcev tipa s tremi elementi, predvideva uporabo ene cevi iz plastičnega materiala ali iz papirja, enega cilindričnega dela za ojačitev, ravno tako iz plastičnega materiala ali papirja, ter enega kovinskega podnožja.

Podnožje cilindrične oblike, ki je na enem svojem koncu v glavnem zaprto, ima vzdolž zunanjega roba tega konca izboklino ali poševni prehod, ki znotraj podnožja definira žleb, ki ima vlogo ležišča. Ravno tako ima podnožje središčno odprtino, skozi katero se vstavi inicialna kapica za vžig smodnika. Cev je cilindrična in predvidena, da se vstavi v podnožje in se vsaj dotakne njegovega zaprtega konca. Pravzaprav bi cev lahko imela svoj rob na koncu upognjen k osi same cevi iz razlogov, ki bodo pojasnjeni kasneje. Del za ojačitev je ravno tako z zunanje strani cilindričen in ima središčno odprtino, ki mora biti koaksialna z odprtino podnožja zaradi vstavljanja inicialne kapice. Ojačitev se ravno tako izdeluje iz materiala, ki se lahko deformira in to iz razlogov, ki bodo postali očitni iz nadaljnega opisa postopka.

-2Ojačitev se naprimer vtakne v konec cevi in ta konec se vstavi v podnožje vsaj toliko, da se dotakne zaprtega dna omenjenega podnožja. Če je rob cevi upognjen, kot je zgoraj omenjeno, se ojačitev vstavi v cev, ter se jo porine tako daleč, da nalega na ta upognjen rob. Potem, ko so trije elementi postavljeni pravilno na svoja mesta in na prikladen način pridržani, se deluje s pritiskom na del za ojačitev, ki mora med to operacijo forsiranja izpolniti dve osnovni funkciji. Prva je, da pritisne cev ob notranjo površino podnožja, ter druga, da radialno deformira konec cevi s tem, da ga porine v ležišče, ki je definirano z poševnim prehodom podnožja. Očitno so med to operacijo materiali cevi in posebej ojačitve podvrženi mehanskim napetostim, ki niso zanemarljive, in ki lahko nepopravljivo poškodujejo ta del, če se ne kontrolirajo na pravilen način. Poglejmo naprimer področje cevi, ki je v stiku z ojačitvijo in s podnožjem. Če na del za ojačitev deluje večja sila od predvidene, ima lahko za posledico preveliko gnetenje cevi ter zato oslabitev glede na raztezanje, kar zmanjša odpornost ob izstrelitvi.

Ta zapletena in delikatna faza postopka je vsekakor neizbežna za preprečitev tveganja, da se ob izstrelitvi cev oddvoji od podnožja in vstopi v cev puške, kar bi imelo nevarne posledice.

Ta faza postopka ima cilj doseči tudi, da dno tulca sestavljeno iz ojačitve in iz podnožja, kjer se nahaja inicialna kapica, nudi trden odpor udarni igli v trenutku, ko udari v inicialno kapico. Karakteristike trdnosti in odpornosti je mogoče doseči le s preprečitvijo relativnega gibanja med elementi, kar mora biti preračunano zelo točno, da bi se preprečile nepravilnosti ob vžigu ali odsotnost vžiga inicijalne kapice ter s tem tudi smodnika.

Naslednji cilj izuma, ki ga je treba doseči v isti fazi postopka, je da se preprečijo oziroma zmanjšajo na minimum izgube plinov izgorevanja, ki imajo tendenco da vstopijo med cev in del za ojačitev, in ki z deformiranjem podnožja spreminjajo dimenzije tulca.

Bistvenih problemov je veliko; predvsem je potrebno razdelati potrebo po tehnično zelo zapletenih strojih z veliko kapaciteto. Pravzaprav je potrebno v tej fazi delovati z veliko silo na omejenem prostoru, ki ga predstavlja notranjost tulca. Poleg tega mora element, ki pride v stik z delom za ojačitev, in ki nanj deluje z omenjeno silo stiskanja, imeti dobro

-3definiran sklop, da lahko deluje s to silo točno, tako da zagotovi tesno spajanje treh delov ter potrebno trdnost dna tulca.

Poleg tega je potrebno računati s številnimi zunanjimi negativnimi faktorji, ki lahko ogrozijo operacijo in ki prepečujejo, da bi bili trije deli med seboj trdni. Med te negativne faktorje je potrebno prištevati majhne dimenzije ležišča določenega s poševnim prehodom, težavno enakomerno in konstantno prodiranje materijala, ki ga sestavlja del za ojačitev in cev v ležišče poševnega prehoda, da bi se naredil sklop, ki se redno imenuje zobec za sidranje ter morebitno elastično vračanje materiala, ki predstavlja del za ojačitev.

Vse kar je do sedaj rečeno, je še otežkočeno zaradi problemov, ki se pojavljajo pri nedestruktivni kontroli ob uporabi tehničnih oziroma vizuelnih sredstev, brezhibnega oblikovanja perifernega zobca za sidranje na delu za ojačitev, ki je praktično edini element, ki je zmožen zagotoviti vez med tremi elementi.

Ta izum ima za cilj omogočiti proizvodnjo tulcev nabojev za metke tipa s tremi elementi¹¹, za strelno orožje, za katere je možno zagotoviti, da v katerekoli fazi izstrelitve obdržijo spoj med tremi elementi, pri čemer se ne zahteva uporaba znatnih sil stiskanja, ki bi lahko v fazi sestavljanja tulca deformirale en ali več elementov, ki sestavljajo tulec, in pri tem spremenile geometrijo.

Drugi cilj izuma je zagotoviti proizvodnjo tulcev na enostaven, racionalen in ekoknomičen način z odstranitvijo zgoraj naštetih neprijetnosti.

Izum, kot je označen v patentnih zahtevah, rešuje omenjeni problem s pomočjo postopka za proizvodnjo tulcev metkov za strelno orožje in tulcev dobljenih s tem postopkom, katerega karakteristike bodo postale jasnejše iz podrobnega opisa, ki je v nadaljevanju podan za enega najugodnejših načinov izvedbe, kot primer brez kakršnihkoli omejitev, s pomočjo priloženih slik, na katerih:

Slika 1 prikazuje, v aksialnem preseku, tri elemente, ki sestavljajo tulec metka za strelno orožje glede na ta izum, in so pripravljeni za izvedbo postopka glede na izum;

Slike 2 do 4 prikazujejo, v aksialnem preseku, tri elemente, ki so prikazani na sliki 1 med etapami, ki tvorijo dele postopka glede na izum;

-4Slika 5 prikazuje, v aksialnem preseku, neko drugo obliko izvedbe tulca prikazanega na sliki 4; in

Slike 6 do 8 prikazujejo tri različne oblike izvedbe dela za ojačitev prikazanega na sliki 1.

Sklicujoč se na priložene slike omogoča postopek glede na izum proizvodnjo tulcev, ki so splošno označeni z 1, sestavljenih iz treh elementov, in to so cilindrična cev 2, del za ojačitev 3, ki se ga vstavi v cev 2 in podnožje 4.

Postoppek o katerem je govora predvideva predvsem, da se del za ojačitev proizvaja iz materiala, ki je v bistvu nespremenljive oblike in mora biti že oblikovan tako, da ima vsaj en periferni zobec 31 na koncu, ki predstavlja izboklino na delu za ojačitev. Krožni zobec 31 ima maksimali zunanji premer 3d, ki je večji od zunanjega premera 2d cevi 2. Zobec je zašiljen h krožni cilindrični površini dela za ojačitev 3. Očitno se izraz “nespremenljive oblike ne sme razumeti dobesedno, pač pa le pove, da del za ojačitev 3, med vsemi etapami postopka glede na izum, ni izpostavljen nikakršnim znatnim deformacijam. Poleg tega želi izraz “nespremenljive oblike napraviti jasno razliko med delom za ojačitev 3, glede na izum, in delom za ojačitev tradicionalnega tipa, ki je bil drastično deformiran, spremenjene geometrijske oblike in mehanskih karakteristik: pravzaprav je imelo močno stiskanje za cilj povečati trdnost podnožja, vendar je bilo treba za dosego tega rezultata drastično zmanjšati možnost izbire profila tistega dela ojačitve, ki pride v stik s smodnikom, ko je tulec izdelan.

Poleg tega predvideva postopek glede na izum, da mora biti podnožje 4 ravno tako oblikovano na ustrezen način in ga morata sestavljati dva dela 41 in 42, ki sta koaksialna in različnih notranjih premerov, ustrezno 41 d in 42d. Manjši premer 41 d je v bistvu enak zunanjemu premeru 2d cevi 2, medtem ko je večji premer 42d v bistvu enak z največjemu premeru 3d krožnega zobca 31 dela za ojačenje 3. Vezni del, ki spoji dela 41 in 42, oblikuje na podnožju 4 poševni prehod 43, ki je nagnjen tako, da ustreza krožnemu zobcu 31 in definira znotraj poševnega prehoda 43 ležišče 45 dovolj velikih dimenzij, da sprejme zobec 31 kakor tudi konec 21 cevi 2.

Začenši z delom za ojačitev 3 in podnožjem 4, konstruiranih kot je zgoraj opisano

-5predvideva postopek glede na izumm naslednje etape:

- vstavljanje cevi 2 v podnožje 4 tako, da gre konec 21 cevi 2 preko linije označene s 44, ki razdvaja poševni prehod 43 od dela 41, za dolžino I, ki ni manjša od aksialne dolžine krožnega zobca 31 (glej sliko 2);

- vstavljanje dela za ojačitev 3 v podnožje 4 in v konec 21 cevi 2 vse dokler se krožni zobec 31 ne pritisne ob ustrezen konec 21 cevi 2 in dokler se ta konec 21 ne deformira, da pride do naleganja na steno ležišča 45 (glej sliko 3); in

- upogibanje dela 42 podnožja 4 k svoji osi vse do naleganja na del za ojačitev 3 (glej sliko 4).

Dolžina I konca 21 cevi 2 lahko varira nad omenjenim minimumom, ki omogoča uporabo dela za ojačitev 3, katerega krožni zobec 31 se vstavlja tako, da je v neposrednem stiku z delom 42 podnožja 4 (glej sliko 4), pa vse do vrednosti, ki je večja od aksialne dimenzije zobca 31, merjeno paralelno z njegovim izvodom, tako da se konec 21 cevi 2 rasteza k delu podnožja 4 za krožnim zobcem 31 (glej sliko 5). V tem zadnjem primeru mora biti premer 3d krožnega zobca 31 v bistvu enak premeru 42d dela 42 podnožja 4 zmanjšan za dve debelini cevi 2.

Očitno je, da postopek glede na ta izum predvideva uporabo že oblikovanih elementov ter njihovo sestavljanje in medsebojno utrditev, zaradi uporabe njihovih konstruktivnih oblik, ki ostanejo brez sprememb med vsemi etapami sestavljanja.

Z drugimi besedami, vzdrževanje zveze med cevjo 2, delom za ojačitev 3 in podnožja 4 je zagotovljeno z njihovimi geometrijskimi oblikami, ki so popolnoma vidne ter jih je lahko kontrolirati pred etapo sestavljanja, in ostanejo nespremenjene v etapi o kateri je govora.

To pomeni, da je stroj, ki je potreben za sestavljanje treh elementov; to so del za ojačitev 3, cev 2 in podnožje 4, relativno enostaven in poceni, še posebej če se primerja s tistimi, ki se sedaj uporabljajo. Iz tega izhaja drastično zamanjšanje splošnih stroškov za proizvodnjo tulcev, tako da se dosežejo znatne prednosti v ekonomiki delovne sile, v porabi primarnih materialov ter pri vzdrževanjem postroja. Dejansko je v dosedanjih postrojih, zaradi znatnih sil, ki delujejo na zelo majhnem prostoru kot je naprimer notranjost cevi, potrebno stalno servisirati stroje največjih točnosti, še posebej stroje obremenjene s stiskanjem. Iz stališča primarnih materialov je njihova potrošnja brez dvoma

-6manjša, ker je podnožje odprto in ne zaprto kot pri poznanih načinih. Poleg tega se zahvaljujoč postopku glede na izum lahko izpusti operacija upogibanja enega roba cevi z namenom, da se izboljša vez med tremi elementi.

Če se sedaj pogleda tulec 1 dobljen po postopku glede na izum in ki je prikazan na sliki 4, se lahko vidi, da tulec sestavlja cev 2, ki jo obdaja podnožje 4 z odprtimi stranmi, in del za ojačitev 3, ki je vstavljen v notranjost cevi 2 in izdelan tako, da ima na enem svojem koncu krožni zobec 31, ki tvori izboklino na samem delu za ojačitev 3.

Zaradi tega, ker del za ojačitev 3 ni podvržen znatnim deformacijam med etapo sestavljanja, mu je možno dati tako geometrijsko obliko, ki omogoča najboljšo funkcijo tulca 1 in njegov najboljši balistični izkoristek.

Naprimer del 38 ojačitve 3, ki je določen, da pride v stik s smodnikom, in ki je lahko naprimer v obliki vdolbine, kot je prikazano na priloženih slikah, je lahko predviden tudi z izboklinami 33, ki so razporejene vzdolž podaljška aksialne odprtine 32, narejene v delu za ojačitev 3 za namestitev inicialne kapice 5 za vžig smodnika. Izbokline 33 imajo nalogo, da preprečijo, da bi smodnik 6, ki je nameščen in stisnjen v vdolbini 38, ugasnil plamen inicialne kapice 5, nameščene v ustrezni odprtini 32. Z drugimi besedami služijo izbokline 33, naprimer v obliki lamel, ki se razprostirajo v radialnih smereh okoli odprtine 32, povečanju fronte plamena za inicialno kapico 5.

Aksialna odprtina 32 na delu za ojačitev 3 je lahko izdelana na razne načine z namenom da se v njej omogoči namestitev različnih tipov inicialnih kapic 5: naprimer, lahko se znotraj odprtine 32 predvidi nek trden element 34, ki predstavlja neke vrste nakovala za tip inicialne kapice poznane pod imenom Berdan (glej sliko 7).

Del za ojačitev 3 ima lahko na zunanji strani krožni žleb 35 (glej sliko 6). Med žlebom 35 in vdolbino 38 je postavljena pregrada 37, ki se lahko zvije pod pritiskom smodnika ob izstrelitvi metka. V tej obliki izvedbe je predvideno formiranje pregrade 37, ki se lahko upogne, kar je v skladu s prej opisanim konceptom, da je v bistvu oblika dela za ojačitev nespemenljiva. Dejansko pregrada 37 ne pretrpi nikakršne deformacije med etapo sestavljanja treh elementov, ki sestavljajo tulec 1 in pod silami, ki delujejo med temi etapami, vendar pregrada dopušča deformacijo, ki je na drugi strani celo predvidena, šele

-7po teh etapah in to takrat, ko se jo podvrže silam mnogo večjih vrednosti od tistih, ki se javljajo med etapami postopka sestavljanja glede na izum.

Na sliki 8 je prikazana oblika izvedbe, ki je posebno zanimiva kar zadeva ekonomiko s primarnimi materiali: del za ojačitev 3 je v resnici predviden, na strani na kateri je predvideno upogibanje roba dela 42 podnožja 4, s sredstvi za olajšanje, naprimer s slepimi vdolbinami 36. To je mogoče zato, ker del za ojačitev ne pretrpi nikakršne deformacije med sestavljanjem tulca 1, zato je lahko del za ojačitev predviden v kakršnikoli obliki, pod pogojem, da ima krožni zobec 31.

Očitno je, zaradi možnosti spreminjanja geometrijske oblike dela za ojačitev 3 skoraj poljubno in odvisno od karakteristik, ki se jih želi od tulca, kar pa ne velja za dele za ojačitev, poznane že od prej, da del 3 za ojačitev postane aktiven, ker sprememba njegove oblike povzroči različno obnašanje tulca.

Izum glede na svoj koncept ponuja številne modifikacije in variante, ki vse spadajo v okvir zaščite izuma. Poleg tega je možno vse detajle zamenjati z elementi, ki so tehnično ekvivalentni.

Claims (14)

1. PATENTNI ZAHTEVKI:

   1. Postopek za proizvodnjo tulcev metkov za strelo orožje takega tipa, ki imajo tri elemente, ki so cilindrična cev (
2. 2), del za ojačitev (3), ki se vtakne v en konec cevi (2) in podnožje (4), ki je primerno, da sprejme vsaj konec (21) cevi (2) napolnjen z delom za ojačitev (3), označen s tem, da predvideva: da se del za ojačitev izdela iz materiala, ki je v bistvu nespremenljive oblike in oblikovan tako, da ima na enem svojem koncu rob ali krožni zobec (31) za utrditev, ki štrli bočno iz tega dela za ojačitev (3); omenjeni krožni zobec (31) ima zunanji premer, ki ni manjši od zunanjega premera cevi (2) in je nagnjen h krožni cilindrični površini dela za ojačitev (3); da se podnožje (4) izdela z odprtimi bazami in iz dveh koaksialnih delov (41, 42), katerih notranji premeri (41 d, 42d) so različni; najmanjši (41 d) od dveh notranjih premerov je v bistvu enak zunanjemu premeru cevi (2), in največji (42d) je v bistvu enak zunanjemu premeru krožnega zobca (31) dela za ojačitev (3); vezni del med dvema deloma (41, 42) podnožja (4) različnih notranjih premerov je nagnjen na isti način kot krožni zobec (31) omenjenega dela za ojačitev (3) tako da oblikuje poševni prehod (43), ki znotraj podnožja (4) tvori ležišče za sprejem omenjenega krožnega zobca (31) dela za ojačitev in konca (21) cevi (2); in ki predvideva naslednje etape: vstavljanje cevi (2) v podnožje (4) tako, da gre eden izmed koncev (21) cevi (2) preko linije (44) spajanja dela najmanjšega premera (41) in poševnega prehoda (43) podnožja (4) s koncem (21) za dolžino (I), ki ni manjša od aksialne dolžine omenjenega poševnega prehoda (43); vstavljanje dela za ojačitev (3) v del z največjim premerom (42) podnožja (4), da zobec (31) za utrditev dela za ojačitev (3) pritisne ob odgovarjajoči prosti konec (21) cevi (2) in da ga brez deformiranja omenjenega zobca (31) za utrditev pritisne ob poševni prehod (43) podnožja (4) tako, da se ta konec (21) cevi (2) brezhibno privije ob površino ležišča, definiranega z omenjenim poševnim prehodom (43); upogibanje s stiskanjem, valjanjem ali čim drugim dela največjega premera podnožja (4) vse dokler ne nalega na del za ojačitev (3), ki se nahaja znotraj njega.

   -92. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da je zunanji premer (3d) krožnega zobca (31) dela za ojačitev (3) v bistvu enak največjemu notranjemu premeru (42d) omenjenega podnožja (4), zmanjšanega za dvakratno debelino omenjene cevi (2).
3. 3. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da gre omenjena cev (2) preko linije (44) spoja med delom (41) neymanjšega premera in poševnim prehodom (43) podnožja (4) za konec (21) cevi (2) dolžine (I), ki ni manjša od aksialne dolžine omenjenega poševnega prehoda (43), merjeno paralelno z eno od njenih uvodnic.
4. 4. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da gre omenjena cev (2) preko linije (44) spoja med delom (41) najmanjšega premera in poševnega prehoda (43) podnožja (4) za konec (21) cevi (2) dolžine (I), ki ni manjša od aksialne dolžine omenjenega poševnega prehoda (43) merjeno paralelno z eno od njenih uvodnic, vendar toliko, da ko se del za ojačitev (3) popolnoma porine v podnožje (4) in v cev (2), ta zadnja ne štrli iz omenjenega dela za ojačitev (3).
5. 5. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da gre omenjena cev (2) preko linije (44) spoja med delom (41) najmanjšega premera in poševnega prehoda (43) podnožja (4) za konec (21) cevi (2) dolžine (I), ki ni manjša od aksialne dolžine omenjenega poševnega prehoda (43), merjeno paralelno z eno od njenih uvodnic, vendar toliko da, ko se del za ojačitev (3) popolnoma porine v podnožje (4) in v cev (2), ta zadnja štrli iz omenjenega dela za ojačitev (3) in je zbita med površino ustrezne baze podnožja (4) in upognjenim robom podnožja (4) na njemu.
6. 6. Tulec tipa sestavljenega iz treh elementov, ki jih predstavljajo cev (2), del za ojačitev (3), ki je vstavljen v cev (2) in podnožje (4), ki obdaja cev (2) na njenem koncu (21), nataknjeno na del za ojačitev (3) in, ki je dobljen z uporabo postopkov, opisanih v prejšnjih zahtevkih, označen s tem, da je podnožje (4) cevaste cilindrične oblike in ima dve odprti bazi različnih premerov, tako da se oblikuje poševni prehod (43), ki znotraj podnožja (4) definira ležišče (45), da je omenjeni del za ojačitev (3) izdelan iz materiala, ki je v bistvu nespremenljive oblike in je tako konstruiran, da ima na enem od svojih koncev, neodvisno od etape sestavljanja tulca, krožni neprekinjeni zobec (31) za utrditev,

   -10ki se ga namesti skupno z enim koncem (21) cevi (2) v ležišče (45), ki je definirano s poševnim prehodom (43) podnožja (4); rob na koncu dela (42) največjega premera podnožja (4) je zapognjen k svoji osi tako da zapre omenjeno ležišče (45), ki je definirano s poševnim prehodom (43) in tako pritrdi krožni zobec (31) dela za ojačitev (3) in ustrezni konec (21) cevi (2) ob notranjo steno omenjenega poševnega prehoda (43), ki definira omenjeno ležišče (45).
7. 7. Tulec po zahtevku 6, ki ima v delu za ojačitev (3) aksialno odprtino (32), označen s tem, da ima na koncu omenjene aksialne odprtine (32) dela za ojačitev (3) in to na strani, ki pride v stik s smodnikom (6), več izboklin (33), primernih da preprečijo, da bi smodnik, ki se nahaja v cevi (2), pogasil plamen inicialne kapice (5).
8. 8. Tulec po zahtevku 7, označen s tem, da se izbokline (33), obrnjene od omenjenega dela za ojačitev (3) proti področju aksialne odprtine (32) na strani, ki pride v stik s smodnikom, sestojijo iz enakega števila lamel, razporejenih vzdolž radialne smeri dela za ojačitev (3).
9. 9. Tulec po zahtevku 1, označen s tem, da ima aksialna odprtina (32) omenjenega dela za ojačitev (3) obliko, ki ustreza obliki inicialne kapice (5), ki je nameščena znotraj njega.
10. 10. Tulec po zahtevku 9, označen s tem, da ima omenjeni del za ojačitev (3) znotraj svoje aksialne odprtine (32) element (34), ki je koaksialen z odprtino in predstavlja nakovalce za inicialno kapico (5), ki se namesti v notranjosti iste aksialne odprtine (32), ki ni popolnoma zapolnjena z omenjenim nakovalcem.
11. 11. Tulec po zahtevku 6, označen s tem, da je omenjeni del za ojačitev (3) oblikovan tako, da ima, neodvisno od etape sestavljanja tulca, konstrukcijo v funkciji boljšega balističnega izkoristka in večje varnosti.
12. 12. Tulec po zahtevku 6, označen s tem, da je omenjeni del za ojačitev (3) oblikovan tako, da ima neodvisno od etape sestavljanja tulca konstrukcijo, ki ga naredi primernega

    -11za aksialno upogibanje vsaj na njegovem notranjem delu v omenjeni cevi (2) ob delovanju pritiska smodnika (6) pri izgorevanju.
13. 13. Tulec po zahtevku 12, označen s tem, da ima omenjeni del za ojačenje (3) krožni žleb (35), ki je ločen od smodnika s pregrado (37), katere debelina je dovolj majhna, da se lahko upogiba pod pritiskom smodnika (6) ob izgorevanju.
14. 14. Tulec po zahtevku 6, označen s tem, da ima omenjeni del za ojačitev (3) na strani, ki ne pride v stik s smodnikom, najmanj en žleb ali vdolbino (36) za olajšanje.