SI9012002A - Equipment for transformation of continuous layer of longitudinally oriented mineral fibres to the layer of upright oriented fibres for production of insulation boards - Google Patents

Description

TERMO - Industrija termičnih izolacij Škofja Loka, p.o.

Naprava za transformiranje iz vzdolžnoležečih mineralnih vlaken sestavljenega kontinuirnega sloja v sloj stoječih vlaken za izdelavo izolacijskih plošč

Izum se nanaša na napravo za transformiranje iz vzdolžnoležečih mineralnih vlaken sestavljenega kontinuirnega sloja v sloj stoječih vlaken za izdelavo izolacijskih plošč.

Ozadje izuma tvori težnja, da se pri izolacijskih ploščah iz mineralnih vlaken, narejenih po postopku centrifugiranja po stanju tehnike iz C 03 B Int. class., izkoristi možnost večje pohodne nosilnosti plošč, ki se ponuja s tem, če so vlakna plošče namesto na upogib obremenjena na uklon, kar pomeni, da so vlakna v vgrajenem stanju obremenjena v bistvu v smeri svojih osi.

Znano je, da so sloj mineralnih vlaken, ki je kontinuimo prihajal iz utrjevalne komore proizvodne Unije za izdelavo izolacijskih plošč, razrezovali na dolžinske odseke, pri čemer so vsak dolžinski odsek prevrnili čez njegov spodnji prednji rob, tako da so se dotlej ležeča vlakna odrezanca postavila pokonci, nakar so odrezance v tej legi drugega za drugim tikoma postavljali na z lepilnim sredstvom premazano folijsko podlago. Dolžinska dimenzija odrezanca, ki je enaka preskakovalnemu koraku razrezovalne naprave, je tedaj enaka debelini novega, sedaj segmentiranega sloja. Folijska podlaga je pri tem bila bodisi že odrezana na format bodoče segmentirane plošče in se je skupna dolžina nanizanih odrezancev ujemala z dolžino pole ali pa je bila brezkončna in so jo zatem razrezovali skupaj z na njej prilepljenimi odrezanci.

Ne glede na tehnološki pristop je tako dobljenim izolacijskim ploščam skupna pomanjkljivost, da so plošče v bistvu razrezane, kar se odraža kot nerodnost pri slehernem manipulacijskem posegu. Razen tega se kot pomanjkljivost pojavlja v primeru formatirane podlage dodatna skrb za brezhibno namestitev odrezancev na danem tlorisu podlage, v primeru brezkončne podlage pa skrb glede tega, da se odrezna linija, ki določa dolžino sestavljene plošče, ujema s stično linijo med dvema odrezancema v nizu.

Slednjič je pomanjkljivost stanja tehnike v tem, da je treba računati z materialnim problemom, ki ga predstavljata podložna folija in lepilno sredstvo tako vsak zase kot tudi v interakciji med seboj in z vlakni.

Cilj izuma je, odpraviti folijsko podlago, lepilo in ločenost med odrezanci v segmentirani izolacijski plošči.

Zastavljeni cilj je po izumu dosegljiv z naslednjimi temeljnimi značilnostmi:

Naprava za transformiranje iz vzdolžnoležečih mineralnih vlaken sestavljenega kontinuimega sloja v sloj stoječih vlaken za izdelavo izolacijskih plošč je vgrajena med vakuumsko in utijevalno postajo po sebi znane proizvodne linije, obsegajoče izdelavo mineralnih vlaken, tej sledeče formiranje in utrjevanje kontinuirno odvajanega sloja leteh ter izdelavo formatiranih izolacijskih plošč, narejenih z razrezovanjem tega sloja.

Naprava obsega prednostno v kompaktno celoto združene, druga drugi v smeri gibanja obdelovanca si sledeče kalibrimo-podajno partijo, segmentimo partijo in poravnalno partijo.

V kalibrimo-podajni partiji predmetne naprave je nad stacionarnim spodnjim nizom transportnih valjev razporejen z možnostjo prestavljanja po višini vgrajen zgornji niz vstopnih in kalibrimih valjev.

Segmentima partija naprave obsega v pokončni smeri izmenično premočrtno gibljivo razporejeno rezalno pripravo, na nivoju transportne ravnine razporejeno zvračalno pripravo za odrezance in odnašalni transporter, ki povezuje območje pod zvračalno pripravo z vhodom v poravnalno partijo naprave.

Poravnalna partija pri tem obsega smotrno po dva medsebojno vsakokrat v bistvu tikoma poravnano razporejena spodnja in zgornja transporterja, pri čemer prejemni konec prednjega zgornjega transporterja sega nad oddajni konec v poravnalno partijo segajočega odnašalnega transporterja segmentirne partije.

Rezalna priprava je preko svojega jarma obešena na ojnici, ki sta preko ročic vezani na pogonsko gred ročičnega mehanizma.

Na uporabi brezkončnega rezalnega sredstva, kot je tračna žaga ali jeklena žica, zasnovana rezalna priprava je glede na sistemsko ravnino transportiranja tako poševno postavljena, da je njena v smeri transportiranja navzdolnja stran bolj dvignjena nad ravnino transportiranja kot njena glede na smer transportiranja navzgornja stran.

Kot operativni odsek služeči del brezkončnega rezalnega sredstva rezalne priprave je razporejen v pokončni ravnini med konzolno ploščo kot v segmentimo partijo segajočim podaljškom transportne ravnine spodnjega niza valjev kalibrimo-podajne partije in zvračalno pripravo segmentime partije in je ob straneh transportne proge voden z dvojicama pokončnih vodilnih valjev.

Izum v nadaljnjem konkretiziramo z izvedbenim primerom, predstavljenim na priloženem listu s samcato skico, ki kaže napravo za transformiranje iz vzdolžnoležečih mineralnih vlaken sestavljenega kontinuimega sloja v sloj stoječih vlaken za izdelavo izolacijskih plošč - v pogledu od strani.

Naprava obsega prednostno v kompaktno celoto združene, druga drugi v smeri gibanja obdelovanca si sledeče kalibrirno-podajno partijo I, segmentimo partijo II in poravnalno partijo III, ki so v proizvodno linijo, obsegajočo izdelavo mineralnih vlaken, tej sledeče formiranje in utrjevanje kontinuimo odvajanega sloja le-teh ter izdelavo formatiranih izolacijskih plošč, narejenih z razrezovanjem tega sloja, vgrajene med izhod (neprikazane) vakuumske postaje in vhod utijevalne postaje, katere del je na priloženi skici prikazan povsem na desni.

Kalibrimo-podajna partija I obsega spodnji niz 1 transportnih valjev in zgornji niz 2 stiskovalno-transportnih valjev. Transportni valji 3 spodnjega niza 1 valjev so si med seboj smotrno enaki, so poravnani in tako postavljeni, da premica, ki tangentno povezuje temena valjev 3, sovpada s spodnjo površino sloja S, s. Zgornji niz 2 transportnih valjev je za razliko od spodnjega po svojem bistvu dvodelen: sestoji iz sklopa vstopnih valjev 4 in sklopa kalibrirnih valjev 5. Slednji so smotrno enaki transportnim valjem 3 spodnjega niza 1 valjev in so razporejeni tako, da sta si niza med seboj vzporedna. Vstopni valji 4 zgornjega niza 2 valjev so smotrno večjega premera od premera kalibrirnih valjev 5, so medsebojno prav tako poravnani in postavljeni tako, da je njihova skupna poševnovznožna tangenta hkrati istosmiselno vznožna tangenta prvega sosednega kalibrimega valja 5, pri čemer ta tangenta z vodoravnico oklepa oster kot v smislu klinaste transformacije sprva večje debeline A sloja S plastično neporušno deformabilnih mineralnih vlaken proti manjši debelini a sloja s, ki je v bistvu določena s svetlino med nizoma transportnih valjev 3 in kalibrirnih valjev 5.

Za potrebe nastavljanja debeline a stisnjenega sloja 5 je zgornji niz 2 valjev 4, 5 po višini premakljivo nastavljiv. Vsi valji 3, 4, 5 so gnani po pravilu, da je obodna hitrost vseh valjev 3, 4, 5 enaka. Navzdolnje zadnja dvojica valjev 3, 5 spodnjega niza 1 in zgornjega niza 2 valjev je smotrno po navpičnici medsebojno poravnana, navzgomje prvi transportni valj 3 spodnjega niza 1 valjev pa je smotrno razumno daleč pred navzgomje prvim vstopnim valjem 4 zgornjega niza 2 valjev.

Segmentima partija II obsega med drugim rezalno pripravo 6, zvračalno pripravo 7 in odnašalni transporter 8.

Rezalna priprava 6 obsega dvojico kolutov 9, ki sta razporejena v skupni, proti vodoravnici tako nagnjeni ravnini, da je glede na gibanje obdelovanca navzdolnja stran ravnine bolj dvignjena nad vodoravnico od navzgomje, in izven območja širine sloja obdelovanca. Eden od kolutov 9 je opremljen z lastnim (neprikazanim) elektromotornim pogonom za izvajanje delovnega hoda, drugi pa z (neprikazano) napenjalno pripravo za samodejno napenjanje (neprikazanega) brezkončnega rezalnega sredstva, prednostno tračne žage, dasiravno je možno tudi kako drugo rezalno sredstvo, npr. jeklena žica. Za primer uporabe tračne žage sta v območju ob straneh obdelovanca predvideni dvojici pokončnih vodilnih valjev 10, ki sta sestavni del po višini gibljivega rezalnega sklopa in vodita vodoravni odsek brezkončnega rezalnega sredstva, ki kot tak dejansko izvaja operacijo rezanja, v ravnini pravokotno na površino obdelovanca.

Za izvajanje pomičnega hoda, ki v tem primem poteka v pokončni ravnini, je rezalna priprava 6 obešena na ročični mehanizem 11, ki obsega z lastnim pogonom opremljeno pogonsko gred 12, na katero sta vrtilnofiksno priključeni ročici 13, s katerima sta povezani v bistvu pokončni ojnici 14, na katerih spodnja konca je slednjič priključen v navpični ravnini gibljivo voden jarem 15 rezalne priprave 6.

Vrtenje pogonske gredi 12 ročičnega mehanizma 11 je povezano z vrtenjem valjev 3, 4, 5 spodnjega niza 1 in zgornjega niza 2 valjev posredno preko (neprikazanega) prenosnika s sklopko za enosmerno vklapljanje, ki omogoča kratkotrajno zaustavitev napredovalnega gibanja sloja s, ko ročični mehanizem 11 izvaja (navzdolnji) podajni in (navzgomji) vračalni hod rezalne priprave 6, ter pospešeno gibanje sloja 5 (s katerim se kompenzira med zastojem nabrana zaloga enakomerno neprekinjeno dotekajočega sloja S), koje rezalna priprava 6 zunaj vplivnega prostora sloja s.

Trajanje zastoja pri pomikanju sloja s pri vsakokratni rezalni operaciji in stopnja pospešitve temu sledečega pomika sloja s sta okoliščini, ki sta podrejeni na eni strani čisto geometričnim podatkom, kot sta debelina a sloja s in korak (= ekvivalent debelini b bodoče izolacijske plošče) med enim in drugim mestom razreza, in na drugi čisto tehnološkim okoliščinam, kot so stanje, sestava in struktura obdelovanca in karakteristika rezalnega orodja.

Pravkar opisana izvedbena opcija, t.j. kombinacija prekinjanja pomičnega gibanja obdelovanca in v smeri gibanja obdelovanca stacionarne rezalne priprave, je osnovana na pogoju, da obdelovanec na tej stopnji brez nadaljnjega (brez škode) prenese notranje sunke in snovne premike (zbijanje oz. kopičenje vlaken v trenutku zaustavitve pomikanja in temu sledeče razvlačenje le-teh). Če ta pogoj ne bi bil izpolnjen, je rešitev po izumu brez nadaljnjega možno razširiti v tem smislu, da se jarem 15 rezalne priprave 6 obesi na (neprikazan) vzdolžno izmenično premočrtno premakljiv suport, katerega napredovalno gibanje bi bilo usklajeno z gibanjem obdelovanca, vračalno gibanje pa bi bilo smotrno pospešeno, kot je to znano iz tehnologij razrezovanja kontinuirno premikajočih se pramenskih proizvodov na vnaprej opredeljene dolžinske odseke.

V prednostni zasnovi naprave je mesto razrezovanja obdelovanca nespremenljivo in razporejeno med mirujočo oporno konzolno ploščo 16, s katero se zaključuje transportna ravnina spodnjega niza 1 transportnih valjev 3, in zvračalno pripravo 7. Slednja obsega na osi 17 pritrjeno, od osi 17 naprej v smeri gibanja obdelovanca segajočo nadaljnjo oporno konzolno ploščo 18, ki je krmiljeno zavihtljiva iz vodoravnega položaja, v katerem se njena naležna površina ujema s transportno ravnino obdelovanca, dol za kot velikosti okoli 90 ° in nazaj v začetni položaj. Razsežnost konzolne plošče 18 v smeri napredovanja obdelovanca je smotrno odmerjena v skladu z načrtovano največjo možno debelino b končnega proizvoda. ZvraČalna priprava 7 je aktivirana hkrati z aktiviranjem napredovalnega pomika obdelovanca, t.j., ko je rezalna priprava 6 v položaju nad obdelovancem.

Odnašalni transporter 8 segmentirne partije II s svojim prejemnim koncem zavzema prostor pod konzolno ploščo 16 in zvračalno pripravo 7 in s svojim oddajnim koncem sega v območje poravnalne partije III. V prednostni zasnovi izuma, ko se stremi za tem, da je transportna ravnina proizvodne linije v bistvu uniformna, se odnašalni transporter 8 v smeri napredovalnega gibanja vzpenja do stopnje, ko temenska linija oddajnega konca transporteija 8 sovpada s splošno transportno ravnino.

Očitno je, da je dana postavitev odnašalnega transporterja 8 vzročno povezana z okoliščino, da je zvračanje odrezancev P osnovano na po sebi najpreprostejši rešitvi problema obračanja, t.j. na gravitacijskem zdrsu odrezanca P vzdolž konzolne plošče 18 zvračalne priprave 7. S tem pa izum ne izključuje možnosti zamenjave zvračalne priprave 7 s kako drugo, tedaj smotrno istonivojsko obračalno pripravo, ki bi omogočala istonivojsko razporeditev odnašalnega transporterja 8. Seveda pa izum navsezadnje ne izključuje možnosti dvonivojskega transporta, ko bi bil odnašalni transporter 8 lahko vodoraven. V tem primeru načeloma tudi ne bi bilo več potrebe po nagnjeni postavitvi rezalne priprave 6.

Pri dani postavitvi odnašalnega transporterja 8 je višinski odmik njegovega prejemnega konca od zvračalne priprave 7 odmerjen v glavnem v odvisnosti od dimenzije b, računajoč s tem, da je obdelovanec na tej stopnji oblikovno in strukturno nestabilen in da zato kako izrazito padanje odrezancev P na transporter 8 ne pride v poštev. Bolj kot za padanje gre tu za prizanesljivo prekladanje.

Poravnalna partija III predmetne naprave obsega spodnji transporter 19 ali niz v bistvu tikoma razporejenih spodnjih transporterjev 19 (v narisanem slučaju dva transporterja 19) in zgornji transporter 20 ali niz prav tako v bistvu tikoma razporejenih zgornjih transporterjev 20 (v narisanem slučaju prav tako dva transporteija 20), ki vzajemno delujejo kot priprava za dokončno poravnavo spodnje in zgornje površine nanizanih odrezancev P pred vstopom novoformiranega pramena v utrjevalno postajo.

Hitrost transportiranja segmentiranega sloja v območju poravnalne partije III je usklajena s povprečno hitrostjo dotoka sloja j (povprečje hitrosti gibanja in mirovanja). Vrednosti sta v bistvu enaki, ko je a=b, sicer sta različni. Glede na hitrost transporta v poravnalni partiji III je naravnana hitrost odnašalnega transporterja 8 segmentirne partije II. Ta je zadosti velika, da odnašalni transporter 8 koračno prispevajoče odrezance P na vstopu v poravnalno partijo III zlaga tikoma drugega do drugega. Ker je gradivo odrezancev na tej stopnji še lepljivo, se odrezanci P med homogeniziranjem v poravnalni partiji III med seboj trajno sprimejo.

Da pri vstopu odrezancev P v poravnalno partijo III ne pride do mečkanja, je vstopni konec prvega zgornjega transporterja 20 pomaknjen nad oddajni konec odnašalnega transporteija 8. V danem primeru slednji sega v območje poravnalne partije III in se transporter 20 ravna po gabaritih partije III, alternativno pa se lahko odnašalni transporter 8 drži gabaritov segmentirne partije II in bi bil zato prejemni konec transporterja 20 pomaknjen v območje segmentirne partije II.

V gornjem opisu smo se dotaknili samo izumiteljsko bistvenih stvari. Ocenjujemo, da so ostale značilnosti naprave, ki so neizogibne za kompletiranje in oživitev le-te, v domeni rutinskega projektantskega znanja in je zato podroben opis le-teh odveč.

ZA

TERMO Industrija termičnih izolacij Škofja Loka, p.o

21364 ΜΤΕΚΪΗΑ PISARNA ljubijan* t

Claims (7)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Naprava za transformiranje iz vzdolžnoležečih mineralnih vlaken sestavljenega kontinuimega sloja v sloj stoječih vlaken za izdelavo izolacijskih plošč, vgrajena med vakuumsko in utijevalno postajo po sebi znane proizvodne linije, obsegajoče izdelavo mineralnih vlaken, tej sledeče formiranje in utrjevanje kontinuimo odvajanega sloja leteh ter izdelavo formatiranih izolacijskih plošč, narejenih z razrezovanjem tega sloja.
2. 2. Naprava po zahtevku 1, označena s tem, da obsega prednostno v kompaktno celoto združene, druga drugi v smeri gibanja obdelovanca si sledeče kalibrimo-podajno partijo (I), segmentimo partijo (II) in poravnalno partijo (III).
3. 3. Naprava po zahtevku 2, označena s tem, da je v kalibrimo-podajni partiji (I) nad stacionarnim spodnjim nizom (1) transportnih valjev (3) razporejen z možnostjo prestavljanja po višini vgrajen zgornji niz (2) vstopnih valjev (4) in kalibrimih valjev (5).
4. 4. Naprava po zahtevku 2, označena s tem, da segmentima partija (II) obsega v pokončni smeri izmenično premočrtno gibljivo razporejeno rezalno pripravo (6), na nivoju transportne ravnine razporejeno zvračalno pripravo (7) za odrezance (P) in odnašalni transporter (8), ki povezuje območje pod zvračalno pripravo (7) z vhodom v poravnalno partijo (III).
5. 5. Naprava po zahtevku 2 ali 4, označena s tem, da poravnalna partija (III) obsega smotrno po dva medsebojno vsakokrat v bistvu tikoma poravnano razporejena spodnja transporterja (19) in zgornja transporterja (20), pri čemer prejemni konec prednjega zgornjega transporterja (20) sega nad oddajni konec v poravnalno partijo (III) segajočega odnašalnega transporterja (8) segmentirne partije (II).
6. 6. Naprava po zahtevku 4, označena s tem, da je rezalna priprava (6) preko svojega jarma (15) obešena na ojnici (14), ki sta preko ročic (13) vezani na pogonsko gred (12) ročičnega mehanizma (11).

   Ί. Naprava po zahtevku 4 ali 6, označena s tem, da je na uporabi brezkončnega rezalnega sredstva, kot je tračna žaga ali jeklena žica, zasnovana rezalna priprava (6) glede na sistemsko ravnino transportiranja tako poševno postavljena, da je njena v smeri transportiranja navzdolnja stran bolj dvignjena nad ravnino transportiranja kot njena glede na smer transportiranja navzgornja stran.
7. 8. Naprava po zahtevku 4, 6 ali 7, označena s tem, da je kot operativni odsek služeči del brezkončnega rezalnega sredstva rezalne priprave (6) razporejen v pokončni ravnini med konzolno ploščo (16) kot v segmentirno partijo (II) segajočim podaljškom transportne ravnine spodnjega niza (1) valjev (3) kalibrirno-podajne partije (I) in zvračalno pripravo (7) segmentirne partije (II) in je ob straneh transportne proge voden z dvojicama pokončnih vodilnih valjev (10).