SI26365A - Pomožni vitel, zlasti za uporabo na mobilnem hidravličnem dvigalu, in mobilno hidravlično dvigalo, opremljeno s tovrstnim vitlom - Google Patents

Abstract

Pomožni vitel (1) naj bi omogočal vleko izven delovnega območja dvigala (9) nahajajočega se bremena v omenjeno delovno območje dvigala (9) in torej v doseg prijemala (96) dvigala (9), po drugi strani pa bi naj bilo ob vnaprejšnji izključitvi sočasnega delovanja pomožnega vitla (1) in samega dvigala (9) uporabniku omogočeno bodisi motorno odvijanje vlečne vrvi (100) z navijalnega bobna (2) pomožnega vitla (1) z vnaprej določeno hitrostjo, ali pa po izbiri tudi ročno odvijanje vrvi (100) z navijalnega bobna(2) pomožnega vitla (1), in sicer s poljubno hitrostjo, ki je glede na vsakokratne razmere prepuščena izbiri uporabnika. V ta namen je po izumu predlagano, da je prenosnik (235) med gredjo pogonsko gredjo (40) hidromotorja (4) in gredjo (1) navijalnega bobna (2) na svoji primarni strani preko sklopke (7) mehansko, namreč v smislu možnosti prenašanja vrtilnega momenta, povezljiv s pogonsko gredjo (40) hidromotorja (4), na svoji sekundarni strani pa je mehansko, namreč v smislu možnosti prenašanja vrtilnegamomenta, permanentno povezan z gredjo (20) navijalnega bobna (2).

Description

Pomožni vitel, zlasti za uporabo na mobilnem hidravličnem dvigalu, in mobilno hidravlično dvigalo, opremljeno s tovrstnim vitlom

Izum se nanaša na pomožni vitel mobilnega hidravličnega dvigala, namreč vitel, ki je vgradljiv na običajno nosilno konstrukcijo mobilnega hidravličnega dvigala in je prirejen za transport predmetov, ki se nahajajo izven običajno razpoložljivega dosega prijemala dvigala v delovnem območju dvigala, v omenjeno delovno območje dvigala. Obenem pa se izum nanaša tudi na mobilno hidravlično dvigalo, ki je opremljeno s tovrstnim vitlom in se zahvaljujoč značilnostim slednjega odlikuje s prednostmi, kijih prinaša izpopolnjena zasnova pomožnega vitla.

Po mednarodni patentni klasifikaciji (MPK²⁰²² ‘) je izum na področju transporta po eni strani lahko uvrščen na področje vitlov, ki so namenjeni za posebne namene, v takem primeru pa je razvrščen v razred B 66 D 1/60. Po drugi strani je tovrsten izum sicer prav tako na področju transporta lahko razvrščen na področje, na cestna hidravličnih dvigal, ki so vgradljiva na cestna ali timična vozila ter obsegajo steber in vsaj en k slednjemu priključen krak s prijemalom, v takem primeru pa je izum po omenjeni klasifikaciji razvrščen v razred B 66 C 23/36 ali B 66 C 23/70 ali pa glede na svojo specifično konstrukcijo celo v razred B 66 C 25/00.

Izum temelji na problemu, kako zagotoviti pomožni škripec, ki bo po izbiri prigradljiv k običajnemu hidravličnemu mobilnemu dvigalu s stebrom in vsaj enim k slednjemu zasukljivo priključenim ter s pomočjo hidravličnega cilindra premakljivim krakom s prijemalom, ki s svojim dosegom definirajo delovno območje dvigala, kot tudi z vsaj dvema teleskopskima hidravličnima podpornima nogama za zagotavljanje stabilnosti dvigala zlasti med prenašanjem bremena, pri čemer naj bi tovrstni pomožni vitel omogočal vlečenje izven delovnega območja dvigala nahajajočega se bremena v omenjeno delovno območje dvigala in torej v doseg omenjenega prijemala, po drugi strani pa bi naj bilo ob vnaprejšnji izključitvi sočasnega delovanja pomožnega vitla in samega dvigala uporabniku omogočeno bodisi motorno odvijanje vrvi z navijalnega bobna pomožnega vitla z vnaprej določeno hitrostjo, ali pa po izbiri tudi ročno odvijanje vrvi z navijalnega bobna pomožnega vitla s poljubno hitrostjo, ki je glede na vsakokratne razmere prepuščena izbiri uporabnika.

Nekatere smiselno podobne rešitve so že opisane v stanju tehnike. Tako je npr. v US 4,917,567 opisan mobilen delovni stroj, ki poleg mobilnega ogrodja oz. podvozja vključuje dvigalo in je v ta namen opremljen z dvokrako nosilno konstrukcijo, pri čemer je prvi krak s svojim prvim koncem zasukljivo priključen na ogrodje stroja in premakljiv s pomočjo hidravličnega cilindra, ki je po eni strani členkasto priključen na prvi krak in po drugi strani na omenjeno ogrodje. Podobno je drugi krak s svojim prvim koncem zasukljivo priključen k prvemu kraku in opremljen s hidravličnim cilindrom, kije po eni strani členkasto priključen na prvi krak in po drugi strani prav tako členkasto na drugi krak. Nadalje je drugi krak na svojem preostalem prostem koncu opremljen s prijemalom za prijemanje vsakokratnega bremena. Že zahvaljujoč opisani zasnovi je tovrsten delovni stroj zmožen zgrabiti breme, ki se nahaja znotraj dosega njegovih krakov s prijemalom, torej znotraj delovnega območja, ga po potrebi dvigniti in prenesti oz. pretovoriti na drugo mesto, ki se nahaja znotraj delovnega območja krakov. V primeru, kadar bi bilo potrebno zgrabiti breme, ki se nahaja izven delovnega območja stroja, pa tovrstna zasnova kot taka tega ne omogoča To bi bilo izvedljivo kvečjemu s premikom mobilnega ogrodja stroja v želeno smer, kadar to seveda omogoča sama konfiguracija terena. Temu v izogib pa je delovni stroj opremljen s pomožnim vitlom, ki je vgrajen na prostem koncu drugega kraka v bližini omenjenega prijemala. Pomožni vitel obsega okrov, s katerim je pritrjen na omenjen drugi krak delovnega stroja. V okrovu je na gredi vrtljivo vgrajen motorno gnan navijalni boben, na kateri je navita vrv ustrezne natezne trdnosti. Med vrtenjem omenjenega motorno gnanega bobna se vrv nanj navija, med vrtenjem bobna v obratno smer pa se vrv z bobna odvija. Kadar se breme nahaja izven delovnega območja omenjenih krakov s prijemalom, lahko z bobna odvijejo toliko vrvi, da vrv potegnejo do bremena in slednje pričvrstijo na pritrdilni element, s katerim je opremljen prost konec vrvi. Potem vrv postopoma navijajo na boben, kar privede do vlečenja bremena v smeri proti pomožnemu vitlu in s tem tudi proti delovnemu območju samih krakov s prijemalom. Ko breme dospe v delovno območje krakov in prijemala, povezavo med bremenom in vrvjo odpravijo ter preostanek odvite vrvi navijejo nazaj na boben dvigala, nakar s prijemalom zgrabijo breme in ga prenesejo na drugo želeno mesto v delovnem območju dvigala. V omenjenem primeru ni izključena možnost sočasne uporabe dvigala in pomožnega vitla in v določenih primerih bi bilo lahko celo koristno, če bi med delovanjem pomožnega vitla premikali in/ali zasukali podvozje in kraka ali pa dvignili/spustili katerega izmed krakov, ker bi s tem lahko pospešili vlečenje bremena ali pa omogočili, da bi se breme lažje izognilo oviram na podlagi. Vendar pa v takem primeru zaradi naglega spreminjanja položaja prijemališča vlečne sile nastopi tveganje, da bi s takimi manevri ogrozili stabilnost delovnega stroja na vsakokratni podlagi in tvegali prevračanje. Problem te vrste je še zlasti lahko pereč pri vleki težjih bremen, npr. hlodovine, po zahtevnem terenu in s pomočjo lažjega oz. manj robustnega delovnega stroja. Drug problem, ki izhaja iz tovrstne zasnove, pa je povezan z motornim pogonom navijalnega bobna. Hitrost navijanja ali odvijanja vrvi je običajno enaka in vnaprej določena. Med vlečenjem bremena to rešujejo na tak način, da v odvisnosti od terena breme z omenjeno hitrostjo povlečejo za določeno razdaljo in potem ustavijo pogon bobna, nakar po potrebi breme preusmerijo ali prilagodijo terenu in ga zatem spet premaknejo za določeno razdaljo. Problem pa je pravzaprav morda še celo težji pri odvijanju vrvi. Med odvijanjem vrvi z vnaprej določeno hitrostjo, namreč jeklene pletene žične vrvi, mora namreč uporabnik vrv vseskozi vzdrževati v dovolj napetem stanju, ker bi sicer vrv zaradi svoje prožnosti uhajala v različne smeri in bi se ob zadostni ohlapnosti celo oblikovala v zanke. Vzdrževanje napetosti vrvi med premikanjem po terenu pa v praksi ni ravno preprosto. V primeru spravila hlodovine to lahko pomeni, da mora uporabnik s prostim koncem vrvi od dvigala pa do bremena po različno konfiguriranem terenu prehoditi tudi 50 ali 100 m. Če je hitrost vrvi premajhna, gre vse skupaj zelo počasi in nastopi problem učinkovitosti in zbranosti pri delu, če pa je hitrost prevelika, se uporabnik sovpada z omenjeno problematiko premalo napete vrvi.

Podobno dvigalo s pomožnim vitlom, namreč dvigalo mobilnega gozdarskega delovnega stroja z vrtljivim stebrom, k slednjemu priključenim prvim krakom in k slednjemu priključenim nadaljnjim teleskopskim krakom, je opisano v EP 3 219 660 BI. Tovrstno dvigalo, katerega kraka sta premakljiva s pomočjo hidravličnih cilindrov, je opremljeno s hidravlično gnanim pomožnim vitlom, ki je vgrajen v okrovu na prostem koncu teleskopskega drugega kraka in v bližini prijemala dvigala. Pri omenjeni rešitvi sta za pogon dvigala in pogon pomožnega vitla predvidena ločena in alternativno delujoča hidravlična tokokroga, kar pomeni, da med delovanjem dvigala ni mogoče uporabljati pomožnega vitla ali obratno. V takih primerih je vrtenje navijalnega bobna z vrvjo v pomožnem vitlu izvedljivo s pomočjo hidromotorja, smer vrtenja hidromotorja pa je spremenljiva s preklapljanjem hidravličnih ventilov in preusmerjanjem smeri dotoka hidravličnega medija v hidromotor. V takem primeru se torej navijalni boben vrti v eno ali drugo smer, tako da se vrv bodisi navija ali odvija, pri čemer pa je odvijanje vrvi v vsake primeru motorno in s vrši z vnaprej določeno kotno hitrostjo vrtenja bobna, tako da hitrost vrvi med navijanjem/odvijanjem v resnici niti ni povsem konstantna, temveč se spreminja v odvisnosti od položaja vsakokratnega odseka vrvi glede na polmer njenega položaja naleganja na predhodnih ovojih že navite vrvi na bobnu. Vendar pa tudi v takem primeru konstantna kotna hitrost vrtenja hidromotorja in bobna ter od nje matematično odvisna hitrost odvitega konca vrvi ne ustrezata nujno potrebam uporabnika v vsakokratni situaciji med premikanjem na različnih razdaljah in po različnih terenih, tako da je odvijanje vrvi običajno bodisi prepočasno ali pa prehitro, uporabnik pa v takem primeru nima na voljo praktično nobene druge izbire ali možnosti.

Izum se nanaša na pomožni vitel, ki je še zlasti primeren za uporabo na mobilnem hidravličnega dvigalu. Tovrsten vitel v splošnem obsega vsaj

- okrov, ki je opremljen z vsaj eno smiselno ravno in togo primarno steno in prirejen za vgradnjo pomožnega vitla na omenjeno dvigalo, še zlasti na primarni krak dvigala,

- hidromotor, kije opremljen s pogonsko izstopno gredjo in hidravlično povezan v hidravlični tokokrog pomožnega vitla, ki je pri pomožnem vitlu, kadar je ta vgrajen na omenjeno dvigalo, izveden kot alternativno s hidravličnim tokokrogom na dvigalu delujoč hidravlični tokokrog, ki je varovan proti sočasnemu delovanju s hidravličnim tokokrogom dvigala med samega delovanjem dvigala, kot tudi gredi v omenjenem okrovu uležajen in okoli svoje vzdolžne geometrijske osi skupaj z omenjeno gredjo v eno ali drugo smer vrtljiv navijalni boben z na sebi navito vlečno vrvjo, ki je preko svoje gredi in prenosnika gnan z omenjeno pogonsko gredjo omenjenega hidromotorja.

Po izumu je v kontekstu rešite uvodoma zastavljenega problema predlagano, daje omenjeni prenosnik na svoji primarni strani preko sklopke mehansko, namreč v smislu možnosti prenašanja vrtilnega momenta, povezljiv s pogonsko gredjo hidromotorja, na svoji sekundami strani pa je mehansko, namreč v smislu možnosti prenašanja vrtilnega momenta, permanentno povezan z gredjo navij alnega bobna.

Pri tem pa primarni del sklopke predstavlja integralni del pogonske gredi hidromotorja, sekundarni del sklopke pa integralni del neposredno ob omenjeni primarni steni okrova pomožnega vitla vgrajenega prenosnika. Pri tem je primarni del sklopke skupaj s pogonsko gredjo in hidromotorjem vzdolž osrednje geometrijske osi pogonske gredi premakljiv v smeri proti sekundarnemu delu sklopke oz. prenosniku ob primarni steni okrova, obenem pa je v omenjeni smeri vseskozi podprt s silo vzmeti, ki zadostuje za vzdrževanje oblikosklepne povezave med primarnim delom in sekundarnim delom sklopke. Po drugi strani pa je primarni del sklopke vsaj začasno premakljiv tudi v nasprotni smeri, namreč v smeri vstran od primarne stene okrova in proti sili omenjene vzmeti, in sicer vsaj za tolikšno razdaljo, da se med primarnim delom in sekundarnim delom sklopke prekine njuna medsebojna oblikosklepna povezava in s tem odpravi možnost prenosa vrtilnega momenta preko omenjene sklopke.

Pri prednostni izvedbi izuma omenjeni prenosnik sestoji iz dvojice medsebojno sodelujočih zobnikov, in sicer iz sekundarnega zobnika, ki je nameščen na gredi navijalnega bobna, in sicer v območju med slednjim in primarno steno okrova vitla, in ki je okoli vzdolžne geometrijske osi vrtljiv skupaj z gredjo in navijalnim bobnom, kot tudi iz primarnega zobnika, ki je prirejen za ubiranje z omenjenim sekundarnim zobnikom in ki je prosto vrtljivo vgrajen na osi, ki je v primarni steni okrova fiksno vgrajena na ustreznem odmiku od omenjene gredi navijalnega bobna, vzdolžna geometrijska os omenjene osi pa poteka vzporedno z vzdolžno geometrijsko osjo gredi navijalnega bobna in obenem soosno z vzdolžno geometrijsko osjo pogonske gredi hidromotorja, pri tem pa je sekundami del sklopke izveden integralno z omenjenim primarnim zobnikom, medtem ko je primarni del sklopke izveden integralno s pogonsko gredjo hidromotorja.

Po izumu je nadalje lahko prednostno, če je v območju primarnega dela prenosnika poleg omenjene primarne stene okrova v notranjosti slednjega na voljo tudi sekundarna stena, ki je smiselno vzporedno odmaknjena od omenjene primarne stene in opremljena s skoznjim prehodom, tako da se primarni zobnik nahaja med primarno steno in sekundarno steno, sklopka med gredjo hidromotorja in primarnim zobnikom pa poteka skozi omenjen prehod v sekundami steni. Obenem je hidromotor vgrajen na nosilcu hidromotorja, omenjeni nosilec pa je s pomočjo vsaj treh glede na omenjeno vzdolžno geometrijsko os simetrično razporejenih vodilnih vijakov, opremljenih s podpornimi vzmetmi, vgrajen na sekundami steni, in sicer na tak način, da je nosilec skupaj s hidromotorjem vzdolž omenjenih vodilnih vijakov in vzdolž omenjene osrednje geometrijske osi pogonske gredi in primarnega zobnika pritisnjen proti sekundami steni s pomočjo omenjenih vzmeti na omenjenih vijakih, po izbiri pa je lahko za vnaprej določeno razdaljo in proti sili omenjenih vzmeti premakljiv tudi v nasprotni smeri, namreč v smeri vstran od sekundarne stene, in sicer vsaj za tolikšno razdaljo, da se odpravi oblikosklepna povezava med primarnim delom in sekundarnim delom sklopke. Obenem so v omenjenem nosilcu hidromotorja na proti sekundami steni obrnjeni strani na voljo vsaj trije kot slepe luknje zasnovani in glede na omenjeno vzdolžno geometrijsko os pogonske gredi hidromotorja simetrično razporejeni hidravlični cilindri, v vsakem izmed njih pa je vstavljen v smeri proti sekundami steni premakljiv in proti cilindru s tesnilom tesnjen bat. Vsak izmed omenjenih cilindrov je v svoji notranjosti, namreč v območju za pripadajočim batom, opremljen s hidravličnim vodom, ki je hidravlično in preko ustreznih krmilnih sredstev povezan s hidravličnim tokokrogom pomožnega vitla, tako daje vsakokraten bat zahvaljujoč pritisku hidravličnega medija premakljiv ven iz pripadajočega cilindra v smeri proti sekundami steni vsaj za tolikšno razdaljo, ki je potrebna za prej omenjen zadosten odmik nosilca hidromotorja od sekundarne stene, po zmanjšanju tlaka hidravličnega medija pa je vsakokraten bat povračljiv nazaj v notranjost cilindra zahvaljujoč sili vzmeti in potiskanju nosilca hidromotorja v smeri proti sekundami steni.

Pri alternativni različici izuma pa lahko omenjeni prenosnik predstavlja tudi verižno gonilo, pri katerem je na gredi navijalnega bobna namesto sekundarnega zobnika vgrajeno sekundarno verižno kolo, na osi pa je namesto primarnega zobnika prosto vrtljivo vgrajeno primarno verižno kolo. Pri tem pa sta omenjeni verižni kolesi vzajemno in z možnostjo prenosa vrtilnega momenta vrtljivi s pomočjo ustrezne verige. Tudi v takem primem pa je lahko sekundami del sklopke izveden integralno s primarnim verižnim kolesom.

Pri vsaki izmed omenjenih izvedb izuma je sklopka lahko na voljo kot parkljasta sklopka.

Predmet izuma je tudi mobilno hidravlično dvigalo, ki v splošnem obsega ogrodje s hidravlično premakljivima teleskopskima podpornima nogama, na omenjenem ogrodju pa je okoli vertikalne geometrijske osi zasukljivo vgrajen hidromotorno gnan steber, h kateremu je na njegovem prostem koncu okoli horizontalne osi zasukljivo priključen primarni krak, na prostem koncu slednjega pa je prav tako okoli horizontalne osi zasukljivo priključen sekundami krak, ki je na svojem prostem koncu opremljen s hidravličnim prijemalom, ki je po izbiri okoli vertikalne geometrijske osi vrtljivo s pomočjo hidravlične rotacijske enote. Tovrstno dvigalo je v območju omenjenega ogrodja načeloma pritrdljivo na vsakokratno vozilo. Omenjen primarni krak je podprt s hidravličnim cilindrom, ki je po eni strani členkasto priključen k stebru in po drugi strani prav tako členkasto k primarnemu kraku, medtem ko je po izbiri teleskopsko podaljšljiv sekundami krak podprt s hidravličnim cilindrom, ki je po eni strani členkasto priključen k primarnemu kraku (94) in po drugi strani prav tako členkasto k sekundarnemu kraku. Pogon omenjenih hidravličnih cilindrov) in ostalih vsakokrat razpoložljivih hidravličnih pogonskih sredstev na dvigalu kot takem je zagotovljen s pomočjo hidravličnega tokokroga dvigala, ki je bodisi avtonomen ali pa hidravlično povezljiv s hidravličnim tokokrogom na vozilu, na katerega je pritrjeno dvigalo.

Po izumu je predvideno, da je tovrstno dvigalo opremljeno s hidravlično gnanim pomožnim vitlom v skladu s predhodno opisanimi značilnosttmi, pri tem pa je vsekakor tudi zagotovljeno, da sta hidravlična tokokroga dvigala in omenjenega pomožnega vitla vzpostavljiva alternativno, da je torej pri aktivnem hidravličnem tokokrogu dvigala, s katerim je zagotovljeno delovanje dvigala, hidravlični tokokrog pomožnega vitla za zagotavljanje delovanja pomožnega vitla deaktiviran, ali obratno, da je torej hidravlični tokokrog pomožnega vitla za zagotavljanje delovanja pomožnega vitla lahko aktiviran edino v primeru deaktiviranega hidravličnega tokokroga dvigala, s katerim je sicer možno zagotoviti delovanje dvigala. Pri prednostni izvedbi dvigala po izumu je okrov pomožnega vitla razporejen na primarnem kraku dvigala, še zlasti pa je prednostno, če je okrov pomožnega vitla privijačen na primarni krak v bližini stebra dvigala.

Izum bo v nadaljevanju podrobneje obrazložen s primerom izvedbe pomožnega vitla in tudi dvigala, ki je opremljeno s tovrstnim vitlom, in sicer v povezavi s priloženo skico, pri čemer

Sl. 1 kaže s pomožnim vitlom opremljeno mobilno hidravlično dvigalo po izumu, ponazorjeno v izometriji;

Sl. 2 kaže z dvigala odstranjen pomožni vitel v narisu;

Sl. 3 kaže pomožni vitel v prerezu v vzdolžni osrednji ravnini I - I po Sl. 2, in sicer v stanju aktivirane sklopke, ko je ročno odvijanje vrvi onemogočeno;

Sl. 4 kaže pomožni vitel v prerezu v vzdolžni osrednji ravnini I - I po Sl. 2, in sicer v stanju deaktivirane sklopke, ko je ročno odvijanje vrvi omogočeno;

Sl. 5 kaže pomožni vitel v prerezu v lomljeni ravnini II - II po Sl. 2, in sicer v stanju aktivirane sklopke, ko je ročno odvijanje vrvi onemogočeno;

Sl. 6 kaže pomožni vitel v prerezu v lomljeni ravnini II - II po Sl. 2, in sicer v stanju deaktivirane sklopke, ko je ročno odvijanje vrvi omogočeno;

Sl. 7 pa kaže pomožni vitel v prerezu v prečni ravnini III - III po Sl. 2, in sicer v stanju deaktivirane sklopke, ko je omogočeno ročno odvijanje vlečne vrvi z navij alnega bobna pomožnega vitla.

Na Sl. 1 je prikazano mobilno hidravlično dvigalo 9, ki obsega ogrodje 91 s hidravlično premakljivima teleskopskima podpornima nogama 92', 92, na ogrodju 91 je okoli vertikalne geometrijske osi 910 zasukljivo vgrajen steber 93.

K omenjenemu stebru 93 je na njegovem prostem koncu okoli horizontalne osi 930 zasukljivo priključen primarni krak 94, na prostem koncu slednjega pa je prav tako okoli horizontalne osi 940 zasukljivo priključen sekundami krak 95, ki je na svojem prostem koncu opremljen s hidravličnim prijemalom 96, ki je po izbiri okoli vertikalne geometrijske osi 960 vrtljivo s pomočjo hidravlične rotacijske enote 97. Tovrstno dvigalo 9 je v območju omenjenega ogrodja 91 pritrdljivo na vsakokratno vozilo, ki na skici ni prikazano. Primarni krak 94 je podprt s hidravličnim cilindrom 934, ki je po eni strani členkasto priključen k stebru 93 in po drugi strani prav tako členkasto k primarnemu kraku 94. Sekundami krak 95 je podprt s hidravličnim cilindrom 945, ki je po eni strani členkasto priključen k primarnemu kraku 94 in po drugi strani prav tako členkasto k sekundarnemu kraku 95. Sekundami krak 95 je po izbiri teleskopsko podaljšljiv. Pogon hidravličnih cilindrov 934, 945 in ostalih hidravličnih pogonskih sredstev, npr. rotacijske enote 97, ki so vezana na delovanje samega dvigala 9, je zagotovljen s pomočjo hidravličnega tokokroga dvigala 9, v katerega so poleg neprikazanih rezervoarja in črpalke vključena tudi primerna, prav tako neprikazana krmilna sredstva za uravnavanje dotekanja in odtekanja hidravličnega medija do posameznih komponent, kakor je to pač potrebno zaradi posamičnega ali usklajenega sočasnega delovanja posameznih komponent. Hidravlični tokokrog dvigala 9 je po izbiri lahko avtonomen ali pa hidravlično povezljiv s hidravličnim tokokrogom na vozilu, na katerega je pritrjeno dvigalo 9.

Kot je razvidno na Sl. 1, je na primarnem kraku 93 dvigala vgrajen pomožni vitel 1, ki obsega navijalni boben 2 (Sl. 2 - 7) z na sebi navito vlečno vrvjo 100, kije na svojem prostem koncu 101 opremljena s povezovalnim sredstvom 102 za povezavo vrvi 100 z vsakokratnim, na skici neprikazanim bremenom. Kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju, pomožni vitel 1 med drugim obsega tudi hidravlični tokokrog, ki je lahko hidravlično povezan bodisi s hidravličnim tokokrogom dvigala 9 ali pa bodisi neposredno ali posredno s hidravličnim tokokrogom vozila, na katerem je pritrjeno dvigalo 9. Pri tem pa je v vsakem primeru pa zagotovljeno alternativno delovanje hidravličnih tokokrogov dvigala 9 in pomožnega vitla 1, kar pomeni, da je med delovanjem dvigala 9 hidravlični tokokrog pomožnega vitla 1 popolnoma nedejaven, ali obratno. S tem je preprečeno, da bi bilo med delovanjem pomožnega vitla 1 možno kakorkoli premikati dvigalo 9, ali pa obratno, da bi bilo torej med aktivno uporabo dvigala 9 možno kakorkoli aktivirati pomožni vitel 1.

Pomožni vitel 1 obsega okrov 10, v območju katerega je pomožni vitel 1 povezan z dvigalom 9. V prikazanem primeru (Sl. 1) je okrov 10 pomožnega vitla 1 pritrjen na primarni krak 94 v bližini stebra 93 dvigala 9, pritrditev ogrodja 10 pa je izvedljiva npr. s pomočjo primernih vijakov. V okrovu 10 pomožnega vitla 1 je okoli svoje vzdolžne geometrijske osi 200 vrtljivo uležajena gred 20 navijalnega bobna 2, pri čemer je med okrovom 10 in navijalnim bobnom 2 na gredi 20 nameščen skupaj z gredjo 20 in bobnom 2 vrtljiv sekundami zobnik 25.

Nadalje je v okrovu 10 na primernem odmiku od omenjene gredi 20 navijalnega bobna 2 fiksno vgrajena os 3, na kateri je glede na omenjeno os 3, katere vzdolžna geometrijska os 300 je vzporedna z vzdolžno geometrijsko osjo 200 gredi 20 navijalnega bobna 2, prosto vrtljivo nameščen primarni zobnik 35, ki je prirejen za ubiranje z omenjenim sekundarnim zobnikom 25 na gredi 20 navijalnega bobna 2. Primarni zobnik 35 in sekundarni zobnik 25 skupaj tvorita prenosnik 235 in se nahajata ob primarni zunanji steni 11 okrova 10, na nasprotni strani primarnega zobnika 25 pa je v notranjosti okrova 10 na voljo sekundama stena 12 okrova 10, na kateri je pritrjen nosilec 5 pogonskega hidromotorja 4.

Omenjeni nosilec 5 hidromotorja 4 je vgrajen na vnaprej določeni razdalji od omenjene sekundarne stene 12 okrova 10 in je s slednjo povezan s pomočjo vodilnih vijakov 51, 5Γ, 51, vzdolž katerih je za vnaprej določeno razdaljo načeloma premakljiv proti sekundami steni 12 ali pa vstran od nje. Vendar pa je zahvaljujoč vzmetem 52, ki so na voljo na omenjenih vijakih 51, 5Γ, 51, nosilec 5 hidromotorja 4 vseskozi pritisnjen v smeri proti omenjeni sekundami steni 12 in torej tudi proti prej omenjeni osi 3, v območju katere pa je v omenjeni sekundami steni 12 na voljo skoznji prehod 120. V prikazanem primem so predvideni trije vijaki 51, 5Γ, 51, ki so v obodni smeri glede na omenjeno geometrijsko os 300 enakomerno razporejeni.

Nadalje je samem v nosilcu 5 hidromotorja 4 na voljo skupina hidravličnih batov 55, 55', 55, izmed katerih je vsak s pomočjo tesnila 57 zatesnjeno vstavljen v pripadajočem cilindru 56 in s pomočjo hidravličnega medija, pritekajočega skozi hidravlični vod 58 premakljiv iz notranjosti nosilca 5 navzven v smeri proti sekundarni steni 12 okrova 10. Podobno kot prej omenjeni vijaki 51, 5Γ, 51, ki so v obodni smeri glede na omenjeno geometrijsko os 300 enakomerno razporejeni, so tudi v prikazanem primem trije bati 55, 55', 55, v obodni smeri glede na omenjeno geometrijsko os 300 enakomerno razporejeni, povrhu tega pa je vsak izmed njih razporejen v območju med omenjenimi vijaki 51, 5 Γ, 51.

Vsak izmed hidravličnih cilindrov 56 je smiselno izveden kot slepa luknja v nosilcu hidromotorja 5 in v območju za batom 55, 55', 55 opremljen s hidravličnim vodom za 58 za dovajanje ali odvajanje hidravličnega medija. Vsak izmed razpoložljivih vodov 58 je hidravlično povezan v hidravlični tokokrog pomožnega vitla. Kadar po vodih 58 doteka dovolj komprimiran hidravlični medij, se bati 55, 55', 55' pomaknejo ven iz nosilca 5 hidromotorja 4 v smeri proti sekundarni steni 12 okrova 10. Med napredovanjem batov 55, 55', 55 v smeri ven iz nosilca 5 se nosilec 5 hidromotorja 4 skupaj s slednjim vzdolž vijakov 51, 5Γ, 51 odmakne od sekundarne stene 12, sočasno pa se vzmeti 52 napenjajo. Po odpravi tlaka hidravličnega medija vzmeti 52 potiskajo nosilec 5 hidromotorja 4 v smeri proti sekundami steni 12, bati 55, 55', 55 vračajo nazaj v cilindre 56 in hidravlični medij se po vodih 58 vrača nazaj v hidravlični tokokrog vitla 1.

Podobno kot omenjeni cilindri 56 z bati 55, 55', 55 je tudi na omenjenem nosilcu 5 pritrjeni hidromotor 4 hidravlično povezan v hidravlični tokokrog pomožnega vitla 1. Med dovajanjem hidravličnega medija z ene ali druge strani v hidromotor 4 se gred 40 hidromotorja, ki je soosna z omenjeno geometrijsko osjo 300 osi 3 in primarnega zobnika 35, vrti v eno ali drugo smer okoli omenjene geometrijske osi 300.

Gred 40 hidromotorja 4 je na svojem prostem koncu opremljena s primarnim delom 71 parkljaste sklopke 7, sekundami del 72 parkljaste sklopke 7 pa je na voljo na omenjenem primarnem zobniku 35 na osi 3. Hod sklopke 7, namreč razdalja, ki je potrebna za vzpostavitev medsebojne oblikosklepne povezave obeh delov 71, 72, sklopke 7, je smiselno usklajena z razdaljo, za katero je nosilec 5 hidromotorja 4 zahvaljujoč ven iz nosilca 5 premakljivim batom 55, 55', 55 premakljiv vzdolž omenjenih vijakov 51, 5 Γ, 51 proti sili vzmeti 56 na vijakih 51, 5Γ, 51. Kadar je sklopka 7 aktivirana in je torej med primarnim delom 71 in sekundarnim delom 72 sklopke 7 vzpostavljena oblikosklepna povezava, se z gredi 40 hidromotorja 4 na primarni zobnik 35 lahko prenaša navor. Pri deaktivirani sklopki 7 se vrtilni moment z gredi 40 hidromotorja 4 ne prenaša na primarni zobnik 35.

Med delovanjem pomožnega vitla 1 se hidromotorju 4 dovaja hidravlični medij in gred 40 hidromotorja 4 se vrti z določeno vrtilno hitrostjo v želeno smer. Vrtilni moment se z gredi 40 preko sklopke 7 prenaša na primarni zobnik 35, ta pa ubira s sekundarnim zobnikom 25 na gredi 20 navijalnega bobna 2. Med vrtenjem bobna 2 v eno smer se vlečna vrv 100 z bobna 2 odvija, s spremembo smeri dovajanja hidravličnega medija v hidromotor 4 pa se smer vrtenja gredi 40 spremeni, posledično pa se spremeni tudi smer vrtenja navijalnega bobna 2, nakar se vlečna vrv 100 na boben 2 navija.

Kadar pa uporabnik navzlic delovanju hidromotorja 4 in vrtenju pogonske gredi 40 želi vlečno vrv 100 z navijalnega bobna 2 odvijati ročno in s poljubno hitrostjo, to lahko doseže s tem, da preko primernih krmilnih elementov vzpostavi dotok hidravličnega medija po hidravličnih vodov v omenjene cilindre 56 v nosilcu 5 hidromotorja 4, tako da bati 55, 55', 55 izstopijo iz nosilca 5 in slednjega odrinejo od sekundarne stene 12 okrova 10 vitla 1 proti sili omenjenih vzmeti 56 na vijakih 5Γ, 52', 52. V takem primeru se oblikosklepna zveza med primarnim delom 71 in sekundarnim delom 72 skozi omenjen prehod 120 v sekundami steni potekajoče sklopke 7 prekine, s tem pa tudi prenos navora z gredi 40 hidromotorja 4 na gred 20 navijalnega bobna 2. Odtlej je primarni zobnik 35, na osi 3 prosto vrtljiv, zato se med ročnim odvijanjem vlečne vrvi 100 z navijalnega bobna 2 skupaj z gredjo 20 bobna 2 in sekundarnega zobnika 25 lahko in popolnoma neodvisno od vrtenja gredi 40 hidromotorja 4 prosto vrti tudi primarni zobnik 35. Po zaključenem ročnem odvijanju vlečne vrvi 100 z bobna 2 se tlak hidravličnemu mediju skozi omenjene vode 58 odvzame, bati 55, 55', 55 se med vračanjem nosilca 5 v izhodiščni položaj zaradi pritiska vzmeti 52 vrnejo v cilindre 56, pri čemer se med primarnim delom 71 in sekundarnim delom 72 sklopke 7 spet vzpostavi oblikosklepna povezava, ki omogoča prenos navora s hidromotorja 4 na navijalni boben 2.

Po izumu je možna tudi alternativna izvedba, ki na skici sicer ni prikazana, strokovnjaku pa bo vsekakor tudi brez tega razumljiva. Pri omenjeni izvedbi prenosnik 235 predstavlja verižno gonilo, pri katerem je na gredi 2 navijalnega bobna 2 namesto sekundarnega zobnika 25 vgrajeno sekundarno verižno kolo, na osi 3 pa je namesto primarnega zobnika 35 prosto vrtljivo vgrajeno primarno verižno kolo. Omenjeni verižni kolesi sta vzajemno in z možnostjo prenosa vrtilnega momenta vrtljivi s pomočjo ustrezne verige. V takem primeru je tudi sekundarni del 72 sklopke 7 izveden integralno s primarnim verižnim kolesom. Razdalja med geometrijsko osjo 300 pogonske gredi 40 hidromotorja 4 in geometrijsko osjo 200 gredi 20 navijalnega bobna je sicer v takem primeru nekoliko večja, vendar pa pomožni vitel tudi v taki zasnovi načeloma lahko prav tako dobro deluje.

Claims (9)

1. Pomožni vitel (1), zlasti za uporabo na mobilnem hidravličnega dvigalu (9), obsegajoč vsaj

- okrov (10), kije opremljen z vsaj eno smiselno ravno in togo primarno steno (11) in prirejen za vgradnjo pomožnega vitla (1) na omenjeno dvigalo (9), še zlasti na primarni krak (94) dvigala (9),

- hidromotor (4), ki je opremljen s pogonsko izstopno gredjo (40) in hidravlično povezan v hidravlični tokokrog pomožnega vitla (1), ki je pri pomožnem vitlu (1), vgrajenem na omenjeno dvigalo (9), izveden kot alternativno s hidravličnim tokokrogom na dvigalu (9) delujoč hidravlični tokokrog, ki je varovan proti sočasnemu delovanju s hidravličnim tokokrogom dvigala (9),

- na gredi (20) v omenjenem okrovu (10) uležajen in okoli svoje vzdolžne geometrijske osi (200) skupaj z omenjeno gredjo v eno ali drugo smer vrtljiv navijalni boben (2) z na sebi navito vlečno vrvjo (100), ki je preko prenosnika (235) gnan z omenjeno pogonsko gredjo (40) omenjenega hidromotorja (4), označen s tem, da je omenjeni prenosnik (235) na svoji primarni strani preko sklopke (7) mehansko, namreč v smislu možnosti prenašanja vrtilnega momenta, povezljiv s pogonsko gredjo (40) hidromotorja (4), na svoji sekundami strani pa je mehansko, namreč v smislu možnosti prenašanja vrtilnega momenta, permanentno povezan z gredjo (20) navijalnega bobna (2).

2. Pomožni vitel (1) po zahtevku 1, označen s tem, da primarni del (71) sklopke (7) predstavlja integralni del pogonske gredi (40) hidromotorja (4), sekundarni del (72) sklopke (7) pa integralni del neposredno ob omenjeni primarni steni (11) okrova (10) pomožnega vitla (1) vgrajenega prenosnika (235), pri čemer je primarni del (71) sklopke (7) skupaj s pogonsko gredjo (40) in hidromotorjem (4) vzdolž osrednje geometrijske osi (300) pogonske gredi (40) premakljiv v smeri proti sekundarnemu delu (72) sklopke (7) oz. prenosniku (235) ob primarni steni (11) okrova (1), obenem pa je v omenjeni smeri vseskozi podprt s silo vzmeti (52), ki zadostuje za vzdrževanje oblikosklepne povezave med primarnim delom (71) in sekundarnim delom (72) sklopke (7), po drugi strani pa je vsaj začasno premakljiv tudi v nasprotni smeri, namreč v smeri vstran od primarne stene (11) okrova (10) in proti sili omenjene vzmeti (52), in sicer vsaj za tolikšno razdaljo, da se med primarnim delom (71) in sekundarnim delom (72) sklopke (7) prekine njuna medsebojna oblikosklepna povezava in s tem odpravi možnost prenosa vrtilnega momenta preko omenjene sklopke (7).

3. Pomožni vitel (1) po zahtevku 1 ali 2, označen s tem, da omenjeni prenosnik (235) sestoji iz dvojice medsebojno sodelujočih zobnikov (25, 35), in sicer iz sekundarnega zobnika (35), kije nameščen na gredi (20) navijalnega bobna (20), in sicer v območju med slednjim in primarno steno (11) okrova (10) vitla (1), in ki je okoli vzdolžne geometrijske osi (200) vrtljiv skupaj z gredjo (20) in navijalnim bobnom (2), kot tudi iz primarnega zobnika (35), ki je prirejen za ubiranje z omenjenim sekundarnim zobnikom (25) in ki je prosto vrtljivo vgrajen na osi (3), ki je v primarni steni (11) okrova (10) fiksno vgrajena na ustreznem odmiku od omenjene gredi (20) navijalnega bobna (2), vzdolžna geometrijska os (300) omenjene osi (3) pa poteka vzporedno z vzdolžno geometrijsko osjo (200) gredi (20) navijalnega bobna (2) in obenem soosno z vzdolžno geometrijsko osjo pogonske gredi (40) hidromotorja (4), pri čemer je sekundami del (72) sklopke (7) izveden integralno z omenjenim primarnim zobnikom (35), medtem ko je primarni del (71) sklopke (7) izveden integralno s pogonsko gredjo (40) hidromotorja (4).

4. Pomožni vitel (1) po kateremkoli izmed zahtevkov 1-3, označen s tem, da je v območju primarnega dela prenosnika (235) poleg omenjene primarne stene (11) okrova (10) v notranjosti slednjega na voljo tudi sekundama stena (12), ki je smiselno vzporedno odmaknjena od omenjene primarne stene (11) in opremljena s skoznjim prehodom (112), tako da se primarni zobnik (35) nahaja med primarno steno (11) in sekundarno steno (12), sklopka (7) med gredjo (40) hidromotorja (4) in primarnim zobnikom (35) pa poteka skozi omenjen prehod (112) v sekundami steni (12), in s tem, da je hidromotor (4) vgrajen na nosilcu (5) hidromotorja (4), omenjeni nosilec (5) pa s pomočjo vsaj treh glede na omenjeno vzdolžno geometrijsko os (300) simetrično razporejenih vodilnih vijakov (51, 5Γ, 51), opremljenih s podpornimi vzmetmi (52), vgrajen na sekundami steni (12), in sicer na tak način, da je nosilec (5) skupaj s hidromotorjem (4) vzdolž omenjenih vodilnih vijakov (51, 5 Γ, 51) in vzdolž omenjene osrednje geometrijske osi (300) pogonske gredi (40) in primarnega zobnika (35) pritisnjen proti sekundarni steni (12) s pomočjo omenjenih vzmeti (52), po izbiri pa je za vnaprej določeno razdaljo in proti sili omenjenih vzmeti (52) premakljiv tudi v nasprotni smeri, namreč v smeri vstran od sekundarne stene (12), in sicer vsaj za tolikšno razdaljo, da se odpravi oblikosklepna povezava med primarnim delom (71) in sekundarnim delom (72) sklopke (7), in s tem, da so v omenjenem nosilcu (5) hidromotorja (4) na proti sekundarni steni (12) obrnjeni strani na voljo vsaj trije kot slepe luknje zasnovani in glede na omenjeno vzdolžno geometrijsko os (300) pogonske gredi (40) hidromotorja (4) simetrično razporejeni hidravlični cilindri (56), v vsakem izmed njih pa je vstavljen v smeri proti sekundami steni (12) premakljiv in proti cilindru (56) s tesnilom (57) tesnjen bat (55, 55', 55), razen tega pa je vsak izmed omenjenih cilindrov (56) v svoji notranjosti, namreč v območju za pripadajočim batom (55, 55', 55) opremljen s hidravličnim vodom (58), ki je hidravlično in preko ustreznih krmilnih sredstev povezan s hidravličnim tokokrogom pomožnega vitla (1), tako da je vsakokraten bat (55, 55', 55) zahvaljujoč pritisku hidravličnega medija premakljiv ven iz pripadajočega cilindra (56) v smeri proti sekundarni steni (12) vsaj za tolikšno razdaljo, ki je potrebna za prej omenjen zadosten odmik nosilca (5) od sekundarne stene (12), po zmanjšanju tlaka hidravličnega medija pa je vsakokraten bat (55, 55', 55) povračljiv nazaj v notranjost cilindra (56) zahvaljujoč sili vzmeti (52) in potiskanju nosilca (5) hidromotorja (5) v smeri proti sekundami steni (12).

5. Pomožni vitel (1) po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da prenosnik (235) predstavlja verižno gonilo, pri katerem je na gredi (20) navijalnega bobna (2) namesto sekundarnega zobnika (25) vgrajeno sekundarno verižno kolo, na osi (3) je namesto primarnega zobnika (35) prosto zasukljivo vgrajeno primarno verižno kolo, pri čemer sta omenjeni verižni kolesi vzajemno in z možnostjo prenosa vrtilnega momenta vrtljivi s pomočjo ustrezne verige, in pri čemer je sekundami del (72) sklopke (7) izveden integralno s primarnim verižnim kolesom.

6. Pomožni vitel (1) po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da sklopko (7) predstavlja parkljasta sklopka.

7. Mobilno hidravlično dvigalo (9), obsegajoče ogrodje (91) s hidravlično premakljivima teleskopskima podpornima nogama (92', 92), na omenjenem ogrodju (91) je okoli vertikalne geometrijske osi (910) zasukljivo vgrajen hidromotomo gnan steber (93), h kateremu je na njegovem prostem koncu okoli horizontalne osi (930) zasukljivo priključen primarni krak (94), na prostem koncu slednjega pa je prav tako okoli horizontalne osi (940) zasukljivo priključen sekundarni krak (95), ki je na svojem prostem koncu opremljen s hidravličnim prijemalom (96), ki je po izbiri okoli vertikalne geometrijske osi (960) vrtljivo s pomočjo hidravlične rotacijske enote (97), pri čemer je tovrstno dvigalo (9) v območju omenjenega ogrodja (91) pritrdljivo na vsakokratno vozilo, in pri čemer je primarni krak (93) podprt s hidravličnim cilindrom (934), ki je po eni strani členkasto priključen k stebru (93) in po drugi strani prav tako členkasto k primarnemu kraku (94), po izbiri teleskopsko podaljšljiv sekundami krak (95) pa je podprt s hidravličnim cilindrom (945), ki je po eni strani členkasto priključen k primarnemu kraku (94) in po drugi strani prav tako členkasto k sekundarnemu kraku (95), in pri čemer je pogon omenjenih hidravličnih cilindrov (934, 945) in ostalih vsakokrat razpoložljivih hidravličnih pogonskih sredstev na dvigalu (9) zagotovljen s pomočjo hidravličnega tokokroga dvigala (9), ki je bodisi avtonomen ali pa hidravlično povezljiv s hidravličnim tokokrogom na vozilu, na katerega je pritrjeno dvigalo (9), označeno s tem, da je opremljeno s hidravlično gnanim pomožnim vitlom (1) po kateremkoli od predhodnih zahtevkov, pri tem pa je zagotovljeno, da sta hidravlična tokokroga dvigala (9) in pomožnega vitla (1) vzpostavljiva alternativno, daje torej pri aktivnem hidravličnem tokokrogu dvigala (9) za zagotavljanje delovanje dvigala (9), hidravlični tokokrog pomožnega vitla (1) za zagotavljanje delovanja pomožnega vitla (1) deaktiviran, ali obratno, daje torej hidravlični tokokrog pomožnega vitla (1) za zagotavljanje delovanja pomožnega vitla (1) lahko aktiviran le v primeru deaktiviranega hidravličnega tokokroga dvigala (9), s katerim je možno zagotoviti njegovo delovanje.

8. Dvigalo po zahtevku 7, označeno s tem, daje okrov (10) pomožnega vitla razporejen na primarnem kraku (94) dvigala (9).

9. Dvigalo po zahtevku 7 ali 8, označeno s tem, daje okrov (10) pomožnega vitla privijačen na primarni krak (94) v bližini stebra (93) dvigala (9).