SI25849A

SI25849A - Izboljšan venturijev element in metoda izdelave omenjenega elementa

Info

Publication number: SI25849A
Application number: SI201900100A
Authority: SI
Inventors: Matej Pleterski; Domen Zorko; Ĺ˝iga Jeraj
Original assignee: Numip d.o.o.
Priority date: 2019-05-23
Filing date: 2019-05-23
Publication date: 2020-11-30
Also published as: EP3741444A1

Abstract

Izum spada na področje napeljav za dovajanje in razvod tekočin, kot tudi na področje venturijevih cevi za uporabo v razvodih čistih medijev. Predmet izuma je izboljšan venturijev element za uporabo v farmaciji in procesni industriji, ki omogoča višje diferenčne tlake v razvodih čistih tekočin in posledično turbulentni tok, s katerim je preprečena kontaminacija čistih tekočin. Izboljšan venturijev element po izumu rešuje problem zagotavljanja večjega diferenčnega tlaka s posebno obliko sploščenega dela, in sicer z notranjo konveksno obliko, prednostno v obliki približne številke 8, ki v primerjavi s konkurenčnimi produkti povzroča bistveno večji diferenčni tlak. Bistvena prednost zožitve cevi z notranjo konveksno obliko je v tem, da se s z njo doseže zelo velika redukcija prereza, ob minimalnem deformacijskem vplivu na območje izvleka oz. povratnega priključka obvoda. Zaradi signifikantno večje redukcije prereza je torej tlačna razlika višja, hitrost tekočine pa posledično večja.

Description

Izboljšan venturijev element in metoda izdelave omenjenega elementa

Področje tehnike

Izum spada na področje napeljav za dovajanje in razvod tekočin, kot tudi na področje venturijevih cevi za uporabo v razvodih čistih medijev. Predmet izuma je izboljšan venturijev element za uporabo v farmaciji in procesni industriji, ki omogoča višje diferenčne tlake v razvodih čistih tekočin in posledično turbulentni tok, s katerim je preprečen razvoj mikroorganizmov na stenah cevovodov.

Ozadje izuma in tehnični problem

Pričujoči izum izhaja iz potreb različnih uporabnikov v farmacevtski in procesni industriji, kjer se uporabljajo tako imenovani čisti mediji oziroma GMP mediji, ki so do odjemnih mest pripeljani po cevnih razvodih. Venturijevi cevni elementi so pomemben del omenjenih cevnih razvodov, še posebno v farmacevtskih postrojenjih za dovajanje čistih vod kot so demineralizirana ali purificirana voda, voda za injekcije, in podobno. Venturijevi elementi so zasnovani na Venturijevem efektu, ki je znižanje tlaka tekočine, ko le-ta teče skozi omejen del cevi. V dinamiki tekočin se hitrost nestisljive tekočine poviša skozi omejeni del cevi v skladu s principom o ohranjanju mase, medtem ko statični tlak pade v skladu s principom ohranitve mehanske energije. Naloga venturijevih elementov v razvodih tekočin je torej generiranje diferenčnega tlaka v obvodih na račun pretoka oziroma hitrosti tekočine v glavni veji. Ti obvodi so navadno uporabniška odvzemna mesta, ki niso vedno v uporabi, prav v tem času neuporabe pa je potrebno zagotoviti gibanje tekočine z dovolj veliko hitrostjo (turbulentni tok), da ne pride do rasti mikroorganizmov in posledične kontaminacije, ki lahko vodi tudi do kontaminacije farmacevtskega produkta.

Zahteve po učinkovitosti farmacevtskih venturijevih elementov bazirajo na standardnih projektantskih zahtevah za tovrstne elemente oziroma na predpostavki hitrosti tekočine v osnovni zanki 1 m/s ter premagovanja linijskih izgub obvodne zanke. Na primer, za dolžino obvodne zanke notranjega premera 10 mm, ki vsebuje 8 cevnih lokov, se lahko s pomočjo poznavanja želenih hitrosti (turbulentni tok) v obvodu preračuna tlačna izguba v tovrstnem obvodu, ki v tem primeru znaša 3 kPa. Tlačna razlika v obvodu, ki jo povzroča element s svojo obliko oziroma konstrukcijo (venturijev efekt), mora biti tako dovolj velika, da premaga vsoto uporov v obvodu in zagotovi dovolj veliko hitrost.

Pri obstoječih rešitvah se kažejo velike pomanjkljivosti pri doseganju ključnih karakteristik, torej zadostna tlačna razlika v obvodu in posledično želena hitrost tekočine. Generalno se vgradnja elementov izvaja tako, da je priključeni obvod najkrajše možne dolžine ter posledično minimalnih tlačnih izgub, kar v realnosti pomeni maksimalno 6 m. Zaradi neučinkovitosti znanih rešitev se razvodi čistih medijev v farmacevtski in procesni industriji v zadnjem času izvedejo na drugačne načine, kar pa pomeni višje stroške ter lahko tudi bolj zapletene razvode.

Tehnični problem, ki ga pričujoči izum rešuje, je konstrukcijska rešitev venturijevega elementa, ki bo zagotavljal večji diferenčni tlak ter bo omogočal turbulenten tok pri obvodih oziroma odjemnih mestih, s čemer bo preprečena kontaminacija tekočine v razvodu. Dodaten tehnični problem je tudi kako izdelati primeren venturijev element, da bo ustrezal vsem konstrukcijskim zahtevam za sisteme za razvod čistih tekočin.

Stanje tehnike

Obstoječe rešitve venturijevega elementa, bazirajo na principu venturijevega efekta povzročenega z obliko, ki je posledica hladnega deformiranja okrogle cevi. Taka oblika in princip izdelave je predstavljen v patentu US4690245A. Venturijev element je narejen iz okrogle cevi, običajno iz jekla, ki jo je možno deformirati. Na nasprotnih straneh cevi se z ustrezno napravo cev stisne, tako da se dobi po dolžini cevi ožjo regijo, ki ima prerez kot je prikazan na sliki 1. Tako je presek cevi zmanjšan za približno 40%, kar naj bi poskrbelo za dovolj velike tlačne razlike, ki služijo namenu uporabe pri dušenju zvoka izpušnih sistemov. Vse rešitve, ki bazirajo na principu izdelave po tem patentu izkazujejo ravno ali konkavno notranjo obliko. V primeru uporabe takega elementa kot pospeševalca tekočine v obvodu pa je potrebno na mestu sploščitve izdelati priključek povratka obvoda. Slednje bistveno omejuje možnost redukcije s sploščitvijo. V takem primeru se v praksi dosega redukcija prereza zgolj okrog 20%.

Patentna prijava US2004182172 opisuje merilec pretoka, ki ima vsaj en venturijev element ter senzorje tlaka, ki merijo tlak na različnih delih merilca, pri čemer ima eden izmed venturijevih elementov dve zožitvi in s tem dve različni tlačni razliki. Notranji presek cevi je zmanjšan s koncentričnim cilindričnim vstavkom v sredini cevi. Koncentrična oblika venturijevih elementov v razvodih čistih medijev ni zaželena, saj otežuje dreniranje teh sistemov.

Ena izmed variant venturijevega elementa je tudi cevni element sestavljen iz ekscentričnih reducirjev kot je prikazan v patentu US7299707B1 in na sliki 2. Le-ta razkriva venturijev element s cevnim telesom z dvema zožitvama, ki se vsaka iz svoje strani združita v valjastem grlu, pri čemer so spodnje stene vsakega dela medsebojno poravnane in imajo gladko površino. Slabosti ekscentičnega cevnega elementa se kažejo pri izdelavi le-tega. Zaradi svoje edinstvene oblike je proces izdelave več stopenjski, vključno z veliko mehanske obdelave komponent ter naknadnega spajanja, kar ima velik vpliv na stroškovno učinkovitost takega elementa.

Vse opisane znane rešitve se po svoji obliki razlikujejo od pričujočega izuma.

Opis rešitve tehničnega problema

Padec tlaka tekočine v sploščenem delu cevi in s tem povišanje hitrosti pretoka tekočine bi bilo možno v skladu s fizikalnimi zakonu povečati z dodatno zmanjšanim presekom sploščenega dela cevi, vendar pa je v farmacevtskih procesih stopnja sploščitve venturijevega elementa močno omejena, saj je potrebno na mestu največje zožitve prereza izdelati odcep za povratno vejo obtoka, zato bolj obsežno oženje v praksi niti ni možno.

Izboljšan venturijev element po izumu rešuje problem zagotavljanja večjega diferenčnega tlaka s posebno obliko sploščenega dela, in sicer z konveksno notranjo obliko, prednostno v obliki približne številke 8, ki v primerjavi s konkurenčnimi produkti povzroča bistveno večji diferenčni tlak. Bistvena prednost zožitve cevi v obliki črke 8 je v tem, da se z njo doseže zelo velika redukcija prereza, ob minimalnem deformacijskem vplivu na območje izvleka oz. povratnega priključka obvoda. Zaradi signifikantno večje redukcije prereza je torej tlačna razlika višja, hitrost tekočine pa posledično večja. Kljub temu pa je dimenzija sploščenega dela (spodnji ali zgornji del številke 8) še vedno dovolj velika, da omogoča izvedbo obvoda oziroma priklopa na odjemno mesto.

Izboljšan venturijev element je v bistvu cevni element z zožitvijo narejeno s preoblikovanjem. Na predelu osnovne oblike in na predelu zožitve sta izdelana odcepa za priključitev obtočne zanke, zožitev pa se izdela z deformacijo ob uporabi preoblikovalnih pestičev in sicer tako, da se na mestih delovanja oziroma stiska pestičev doseže konveksna notranja oblika.

Deformirani prerez je navadno v obliki številke 8 in je lahko simetričen ali nesimetričen. Prav tako je možno zožitev preoblikovati v druge oblike simetričnih in nesimetričnih prerezov kot na primer: številka 8 s sploščenim in podaljšanim sredinskim delom (oblika kosti), oblika črke B, oblika klasične žarnice itd. Notranji površini cevi sta lahko povsem staknjeni, lahko pa je med njima tudi prostor, običajno dimenzij od 0,5 mm do 10 mm.

Izboljšan venturijev element je lahko narejen iz deformabilnih kovinskih cevi s katerimkoli premerom, običajno pa so premeri primerni za razvode med 29 in 85 mm. Material ima navadno hrapavost notranje površine manjšo od 0,8 pm.

Lahko se ga vgradi v glavne veje razvodov čistih tekočin, nanj pa se poveže obtočna zanka, ki navadno služi kot občasno odjemno mesto. Slednja je navadno izdelana iz cevi manjših premerov kot glavna. Sam element se lahko privari v razvodni sistem ali pa se vgradi s pomočjo razstavljive mehanske zveze. Enako velja za priključitev obvodne zanke.

Metoda izdelave izboljšanega venturijevega elementa obsega sledeče korake: a) izbor cevi ustreznega materiala, dimenzij in debeline, b) izdelava izvlekov oz. odcepov za priključitev obvod z znanimi metodami, c) vstavitev elementa v prosto gibljivo zadrževalno kletko, ki omejuje deformacijo prečno na smer delovanja pestičev,

d) izdelava redukcije prereza na mestu povratnega priključka, tako da se dobi prerez želene oblike, torej notranje konveksne oblike, prednostno v obliki številke 8, s pomočjo preoblikovalnih pestičev, od katerih je vsaj eden premičen,

e) pri čemer je globina stiska odvisna od želene redukcije prereza, navadno se deformacija izdela do stopnje, ko se notranji površini cevi na mestih delovanja pestičev stakneta.

Naprava za oblikovanje venturijevega elementa po izumu je sestavljena iz dveh preoblikovalnih pestičev, ki sta nameščena vsak na svojem nosilcu, pri čemer je vsaj en izmed pestičev premakljivo vpet v ohišju naprave. Oblika pestičev je lahko takšna, da se zagotovi deformirani prerez specifične oblike v dolžini približno trikratnika premera odcepa razvoda, običajno približno 40 mm. Kot prehoda tekočine v zožitev je lahko okrog 60°, kot na izhodni strani tekočine pa okrog 30°. Slednje ni ključno, saj element deluje tudi v obratni smeri pretoka tekočine, vendar je njegov učinek manjši. Slednja obsega tudi gibljivo zadrževalno kletko vpeto s pomočjo zadrževalnih elementov. Gibljiva zadrževalna kletka ima dimenzije prilagojene cevi, tako da se lahko vanjo namesti cev za preoblikovanje. Glede na izbor pestičev je lahko prerez venturijevega elementa v obliki številke 8, v obliki kosti, v obliki črke B ali katerikoli drugi obliki, ki ima notranjo konveksno površino. Stisk pestičev se običajno izvede s silo 20 do 80 kN, največkrat pa se uporabi sila od 60 do 70 kN, da notranji površini dosežeta najoptimalnejšo obliko.

Venturijev element po izumu je visoko učinkoviti cevni element, ki omogoča cenejšo in tehnično manj zahtevno rešitev priprave odjemnega mesta predvsem pri razvodih čistih tekočin, saj je njegova vloga generiranje diferenčnega tlaka ter posledično prisilna cirkulacija tekočine v obvodu s hitrostmi, ki zagotavljajo turbulenten tok. V primerjavi z znanimi rešitvami, element po izumu generira diferenčne tlake ter hitrosti v obvodih višje za faktor 5 in več. Nadalje, to tudi pomeni, da se lahko z višjim diferenčnim tlakom postavi tudi daljša obtočna zanka odjemnega mesta, kar z znanimi venturijevimi elementi ni bilo izvedljivo. Posledično lahko pričujoči izum spremeni način zasnove strojnih inštalacij za potrebe odjemnih mest GMP medijev in bistveno olajša izvedbo le teh.

Izboljšan venturijev element po izumu bo v nadaljevanju natančneje opisan s pomočjo izvedbenih primerov in slik, ki prikazujejo:

Slika 1 Prečni prerez venturijevega elementa

Slika 2 Znan ekscentrični venturijev element

Slika 3a Prečni prerez izboljšanega venturijevega elementa po izumu: prerez v približni obliki številke 8

Slika 3b Prečni prerez izboljšanega venturijevega elementa po izumu v obliki v obliki številke 8 s podaljšanim srednjim delom

Slika 4 Stranski prerez izboljšanega venturijevega elementa po izumu ter shematskim prikazom možnosti vgradnje v glavno linijo razvoda čiste tekočine in obvodno zanko z odvzemnim ventilom

Slika 5 Izmerjen diferenčni tlak (poln lik) in obtočna hitrost (prazen lik) v odvisnosti od pretoka pri znanih venturijevih elementih (trikotniki) in pri venturijevem elementu po izumu (krogci)

Slika 6 Graf simulirane razlike hitrostni profilov med znanim venturijevim elementom in venturijevim elementom po izumu

Slika 7 Prečni prerez orodja za preoblikovanje elementov

Slika 8 Vzdolžni prerez orodja za preoblikovanje elementov

Slika 1 prikazuje znan venturijev element v preseku, kjer je vidno, da je cev na enem delu S sploščena na tak način, da je prerez v sploščenem delu ovalen. Notranja površina S1 takšnega elementa je torej ravna. Slika 2 prikazuje znan ekscentrični venturijev element, kjer so spodnje stene vsakega dela cevi vključno z zožitvami S' medsebojno poravnane in imajo gladko površino ST. Obe znani rešitvi se po obliki prečnega prereza razlikujeta od pričujočega izuma, in sicer v tem, da ima venturijev element 1, T po izumu dodatno zmanjšan prerez sploščenega dela 1s, 1s', tako da ima njegov prečni prerez 1p, 1p' približno obliko številke 8 kot je prikazano na sliki 3. Oblika prereza je lahko tudi katerakoli druga kot je opisano zgoraj, vendar pa je izvedba prereza v obliki številke 8 prednostna izvedba izuma.

Slika 4 prikazuje stranski prerez izboljšanega venturijevega elementa 1 po izumu ter shematskim prikazom možnosti vgradnje v glavno linijo 2 razvoda čiste tekočine in obvodno zanko 3 z odvzemnim ventilom 4. Puščice prikazujejo smer premikanja tekočine v razvodu.

Prednostni izvedbeni primer venturijevega elementa po izumu je bil uporabljen za testiranje in primerjavo z obstoječimi rešitvami. Meritve so bile opravljene na namenskem sistemu za umerjanje, ki je vseboval zalogovnik vode, črpalko, dušilni ventil, Corriolisov merilnik ter cevovod s priklopnima fitingoma, kjer se je priključil venturijev element. Med obvodnima priključnima mestoma elementa sta se priključila tlačna senzorja, nanju pa gladka cev iz umetne mase dolžine 4m in notranjega premera 11 mm, v kateri je bil vgrajen še merilnik pretoka. Tlačna razlika je tako merjena med pripravljenima priključkoma obtočne veje, hitrost pa je izračunana iz izmerjenega pretoka na notranji premer cevi.

Kot je razvidno iz slike 5 se razmerje Δρ in doseženih obtočnih hitrosti povečuje z višanjem pretoka. S trikotniki so označene vrednosti za znan venturijev element za velikostni razred DN40, medtem ko krogci označujejo vrednosti za izboljšan venturijev element po izumu. Izmerjen diferenčni tlak je prikazan s polnim likom, obtočna hitrost pa s praznim likom. Znan venturijev element ima Δρ med približno 0 in 0,4, medtem ko ima izboljšan venturijev element diferencialni tlak med približno 0,1 in 2,7. Podobna razlika je bila izmerjena tudi za obtočne hitrosti, ki znašajo med 0 in 0,08 m/s za znane elemente ter 0,1 do 0,62 m/s za element po izumu. V povprečju je za merjeno območje Δρ med priključkoma obvoda 5-krat višji kot pri znanih rešitvah, obtočna hitrost pa 8krat.

Na sliki 6 je prikazana simulirana razlika hitrostni profilov med znanim in izboljšanim venturijevim elementom. Na levi strani so rezultati za znan venturijev element, na desni pa za izboljšan venturijev element. Na skali sivin je predstavljena hitrost v m/s. Razvidna je očitna razlika v hitrosti na mestu zoženja preseka elementa po izumu (črtkan pravokotnik), kar botruje rezultatom predstavljenim na sliki 5. Opazno je namreč povišanje hitrosti iz okoli 1 do 2 m/s na do 3,9 m/s pri elementu po izumu, medtem ko je pri znanem elementu hitrost na vseh mestih približno enaka, in sicer med 1 in 2 m/s. Pri tem je hitrost tekočine v obvodni zanki okoli 0 m/s pri znanem venturijevem elementu, hitrost tekočine v obodni zanki pri elementu po izumu pa v zgornjem delu med 0,2 in 0,8 m/s, v spodnjem delu pa okoli 0 m/s.

Slika 7 prikazuje prečni prerez naprave za izdelavo venturijevega elementa. Naprava 10 za izdelovanje izboljšanega venturijevega elementa po izumu je sestavljena iz štirih vodil 11 z dvema nosilcema 12a, 12b, preoblikovalnih pestičev 13a, 13b, izmed katerih je vsaj eden premičen. V ohišju, ki ga sestavljajo vodila 11, je s pomočjo zadrževalnih elementov 14a, 14b vpeta gibljiva zadrževalna kletka 15, ki je prilagojena za sprejem cevi 16, ki jo je potrebno preoblikovati v venturijev element po izumu. Bistven del naprave 10 sta preoblikovalna pestiča 13a, 13b, katera s svojo obliko povzročita negativ na preoblikovalnem kosu (značilna oblika števila 8). Njuna oblika na delu, ki pride v kontakt s cevjo, je v preseku prednostno trikotna, lahko pa je tudi trapezasta, če se želi dobiti prerez z obliko kosti. Pestiča sta lahko tudi različnih oblik, na primer en raven, drugi približno trikoten, da se dobi prerez v obliki črke B. Proces hladnega preoblikovanja povzroči deformacijo v vseh smereh, pri čemer je v vertikalni smeri deformacija želena, v horizontalni smeri pa deformacijo omejimo s prosto gibljivo zadrževalno kletko.

Slika 8 prikazuje stranski prerez naprave za izdelavo venturijevega elementa. Jasno je razvidna razlika v naklonih zoženja preseka venturijevega elementa. Ta medsebojna geometrijska razlika botruje k hitrejšemu zvišanju hitrosti, kar pa posledično pomeni tudi višji diferenčni tlak znotraj zanke.

Opisana naprava se uporabi v metodi izdelave izboljšanega venturijevega elementa, pri čemer se najprej izbere primerna cev, nato pa se izdelajo odcepi za priključitev obvod z znanimi metodami. V gibljivo zadrževalno kletko se namesti cev za preoblikovanje, s stiskom na nosilce s preoblikovalnimi pestiči pa se izdela redukcija prereza, tako da ima notranjo konveksno obliko, prednostno v obliki številke 8. Prednostno se stisk izvede do stika obeh notranjih površin cevi, lahko pa se zaključi tudi prej, da ostane želeni prostor med obema notranjima površinama.

Claims

Patentni zahtevki

1. Izboljšan venturijev element, ki je oblikovan kot cevni element z zožitvijo, notranjost omenjene zožitve ima konveksno obliko.
2. Izboljšan venturijev element po zahtevku 1, značilen po tem, da je prečni prerez omenjene zožitve lahko v obliki številke 8, v obliki črke B, v obliki številke 8 s podaljšanim srednjim delom, ali v obliki klasične žarnice, prednostno v obliki številke 8.
3. Izboljšan venturijev element po zahtevku 1 ali 2, značilen po tem, da je prečni prerez omenjene zožitve simetričen ali nesimetričen.
4. Izboljšan venturijev element po kateremkoli izmed predhodnih zahtevkov, značilen po tem, da sta notranji površini cevnega elementa lahko povsem staknjeni ali pa je med njima prostor.
5. Izboljšan venturijev element po kateremkoli izmed predhodnih zahtevkov, značilen po tem, da se zožitev izdela s postopkom hladnega preoblikovanja s pomočjo preoblikovalnih pestičev, ki cev stisnejo in oblikujejo ustrezno zožitev.
6. Izboljšan venturijev element po kateremkoli izmed predhodnih zahtevkov, značilen po tem, da je dolžina zožitve približno trikratnik premera odcepa, običajno približno 40 mm.
7. Izboljšan venturijev element po kateremkoli izmed predhodnih zahtevkov, značilen po tem, da je narejen iz deformabilnih kovinskih cevi s katerimkoli premerom, prednostno s premerom med 29 in 85 mm.
8. Razvodni sistem za čiste tekočine z izboljšanim venturijevim elementom po kateremkoli izmed zahtevkov od 1 do 7, na katerega se poveže obtočna zanka.
9. Metoda izdelave izboljšanega venturijevega elementa po kateremkoli izmed predhodnih zahtevkov, ki vključuje sledeče korake:

a) Izbor cevi ustreznega deformabilnega materiala, dimenzij in debeline,

b) Izdelava izvlekov oz. odcepov za priključitev obvod z znanimi metodami, c) Vstavitev elementa v prosto gibljivo zadrževalno kletko, ki omejuje deformacijo prečno na smer delovanja pestičev,

d) Izdelava redukcije prereza na mestu povratnega priključka, tako da se dobi prerez s konveksno obliko notranjosti, prednostno v obliki številke 8, s pomočjo stiska preoblikovalnih pestičev, od katerih je vsaj eden premičen.
10. Metoda po predhodnem zahtevku, značilna po tem, da je globina stiska pestičev odvisna od želene redukcije prereza, prednostno do stopnje, ko se notranji površini cevi na mestih delovanja pestičev stakneta.
11. Metoda po kateremkoli izmed zahtevkov od 9 do 11, značilna po tem, da postopek hladnega preoblikovanja povzroči deformacijo v vseh smereh, pri čemer je deformacija v horizontalni smeri omejena s prosto gibljivo zadrževalno kletko.
12. Naprava za izdelovanje izboljšanega venturijevega elementa po kateremkoli izmed zahtevkov od 1 do 7, ki je sestavljena iz ohišja, v katerem so nameščeni:

- dva preoblikovalna pestiča, ki sta nameščena vsak na svojem nosilcu, pri čemer je vsaj en izmed pestičev premično vpet v ohišju naprave; in

- gibljiva zadrževalna kletka, premično vpeta, pri čemer so zadrževalni elementi prilagojeni tako, da se lahko vanjo namesti cevni element za preoblikovanje v izboljšan venturijev element po kateremkoli izmed zahtevkov od 1 do 7.
13. Naprava po zahtevku 12, značilna po tem, da se obliko preoblikovalnih pestičev izbere na podlagi želenega prereza izbranega v skupini prerezov z notranjo konveksno površino, kot so oblika številke 8, oblika črke B, oblika številke 8 s podaljšanim srednjim delom, ali oblika klasične žarnice.
14. Naprava po kateremkoli izmed zahtevkov od 12 to 13, značilna potem, daje oblika obeh preoblikovalnih pestičev različna ali enaka, odvisno od simetričnosti oziroma nesimetričnosti prereza.
15. Naprava po kateremkoli izmed zahtevkov od 12 to 14, značilna potem, daje oblika vsaj enega izmed preoblikovalnih pestičev na delu, ki pride v kontakt s cevjo, v preseku trikotna ali trapezasta.