SI25502A2 - Blazina za železniške tire - Google Patents

Abstract

Blazina za železniške tire (1) za uporabo pod železniškimi tirnicami v sklopu za pritrjevanje tirnic kot oblazinjenje in/ali električna izolacija, ima prvo in drugo glavno stran (2, 3), prva stran (2) ima del (20), na katerega nalega tirnica, na katerem leži noga železniške tirnice, ko je blazina (1) v uporabi, in stranska člena (4A, 4B) pritrjena na in ki se širita iz dveh nasprotnih robov prve strani (2) blazine (1). Stranska člena (4A, 4B) sta razporejena tako, da se nahajata na nasprotnih stranehželezniške tirnice, ko je blazina (1) v uporabi, tako da del (20) blazine (1) leži med navznoter obrnjenimi stranmi sten (41 A, 41B) stranskih členov (4A, 4B). Ko blazina (1) ni pod obremenitvijo in je nameščena tako, da leži na površini v prvo stranjo (2) blazine (1) navzgor in del površine, ki leži pod delom, na katerega nalega tirnica, je naklonski kot (alfa 1, alfa 2) med stranjo stene (41 A, 41 B) vsakega stranskega člena (4A, 4B) in tistim delom površine pod delom, na katerega nalega tirnica, nakaterem leži blazina (1), je večji od 90 stopinj. Ko blazina ni pod obremenitvijo, je prva stran v bistvu konveksna v navpični ravnini, ki je pravokotna na vzdolžno os tirnice, ko je blazina v uporabi.

Description

BLAZINA ZA ŽELEZNIŠKE TIRE

Pričujoči izum se nanaša na blazino za železniške tirnice.

Blazine za železniške tirnice se uporabljajo v sklopu za pritrjevanje železniških tirov pod samim železniškim tirom za zagotavljanje oblazinjenja in/ali električne izolacije. Do sedaj znane blazine imajo približno pravokoten del, na katere nalega tirnica s svojim spodnji delom (nogo), ko je blazina v uporabi, pri čemer so narejene iz odpornega materiala in imajo izbokline (npr. čepke ali rebra) ali vbokline na eni ali obeh straneh. Nekatere znane blazine imajo dele (“ušesa”), ki se širijo iz štirih kotov dela, na katerega nalega tirnica, in določajo vbokline na nasprotni strani dela, na katerega nalega tirnica, ki so oblikovane tako, da se povežejo z napravami za sidranje sponk železniških tirnic, s čemer se prepreči zdrs blazine.

Slika 1 prikazuje že znano železniško blazino 100, ki je bila opisana v dokumentu VV02007/096616, in ki ima pokončne strukture 400 narejene kot enoten kos skupaj z delom 200, na katerega nalega tirnica, ob nasprotnih robovih le-te tako, da se širijo samo po osrednjem delu vsakega roba, pri čemer pokončne strukture 400 tvorijo izolacijske člene za električno izolacijo noge tirnice od naprav sidranje sponk železniških tirnic. Ta znana blazina je namenjena za uporabo s sponko za tirnice, ki se stransko namesti na tirnico, kot je na primer sponka opisana v dokumentu VVO93/12294 ali W02007/096616. Takšna blazina, skupaj s prstnimi izolatorji na prstih sponk, lahko nadomesti uporabo dodatnih »stranskih« izolacijskih komponent, ki niso trdno pritrjene, v sklopih za pritrjevanje tirnic.

Ko se polaga železniška proga, se železniški tiri vstavljajo ali »nizajo« med napravami za sidranje sponk železniških tirnic nameščenimi na osnovo tirnic, pri čemer se blazine že prej namestijo na osnovo tirnic med naprave za sidranje. Če imajo blazine pokončne strukture kot so opisane v dokumentu VV02007/096616, lahko le-te otežijo nizanje tirnic, saj se noga tirnice tesno prilega med pokončne strukture.

Zaželeno je, da se zagotovi železniška blazina, ki dovoljuje enostavnejše nizanje železniških tirov.

Po prvem aspektu pričujočega izuma je zagotovljena blazina za železniške tire za uporabo pod železniškimi tiri v sklopu za pritrjevanje tirov kot oblazinjenje in/ali električna izolacija, pri čemer ima blazina del, na katerega nalega tirnica, pri čemer na omenjenem delu leži noga železniške tirnice, ko je blazina v uporabi, in stranske dele, ki so pritrjeni in se razširjajo od prve glavne strani blazine na dveh nasprotnih straneh dela, na katerega nalega tirnica, pri čemer imajo stranski deli ustrezne navznoter obrnjene strani sten in so razporejene tako, da se nahajajo na ustreznih nasprotnih straneh železniških tirnic, ko je blazina v uporabi, tako da del, na katerega nalega tirnica leži med navznoter obrnjenimi stranmi sten omenjenih stranskih členov; pri čemer ima blazina, ko ni pod obremenitvijo, takšno konfiguracijo, da je naklonski kot med navznoter obrnjenimi stranmi sten vsakega stranskega člena in imaginarna ravnina, ki se razteza med dvema deloma, ki se nahajata na nasprotnih straneh dela, na katerega nalega tirnica, na drugi glavni strani blazine, večji od 90°.

Na ta način, ko blazina ni obremenjena in je nameščena tako, da leži na površini s prvo stranjo blazine najvišje in delom površine, ki leži pod delom blazine, na katerega nalega tirnica, je naklonski kot med navznoter obrnjenimi ploskvami sten vsakega stranskega člena in da je del površine pod delom, na katerega nalega tirnica in na katerem leži blazina, večji od 90°.

Ker so v blazini, ki predstavlja pričujoči izum, strani sten vsakega stranskega člena naklonjene glede na površino osnove tirnic, na katero je blazina položena, ko blazina ni obremenjena, se v tej konfiguraciji blazine razdalja med vrhovi stranskih členov blazine poveča v primerjavi z znanim stanjem tehnike, kar zagotavlja večjo tarčo za nizanje tirnic med napravami za sidranje sponk železniških tirnic na osnovo tirnic, s katero se uporablja blazina.

Blazina za železniške tire, ki predstavlja pričujoči izum, ima prvo glavno stran in drugo glavno stran, ki je nasproti prvi glavni strani, pri čemer je druga glavna stran prilagojena za kontakt z železniško osnovo, ko je blazina v uporabi pod železniškim tirom. Prva glavna stran vključuje prvo stran dela, na katerega nalega tirnica, na katero nalega noga železniškega tira, ko je blazina v uporabi, in dva stranska člena locirana tako, da del, na katerega nalega tirnica, leži med njima. Stranska člena se širita med omenjeno prvo glavno stranjo blazine stran od druge glavni strani blazine v smeri, ki je prečna glede na del, na katerega nalega tirnica, in so vsakokratni bližji konci sosedni prvi glavni strani blazine in so vsakokratni oddaljeni konci oddaljeni od prve glavne strani blazine. Druga glavna stran vključuje drugo stran dela, na katerega nalega tirnica nasproti omenjene prve strani dela, na katerega nalega tirnica. Ko blazina ni pod obremenitvijo, je omenjena prva stran dela, na katerega nalega tirnica, v bistvu konveksna v navpični ravnini, ki je pravokotna na vzdolžno os tirnice, ko je blazina v uporabi, in je omenjena druga stran dela, na katerega nalega tirnica, v bistvu konkavna v omenjeni navpični ravnini. Tako je razdalja med oddaljenimi konci stranskih členov večja kot med bližji konci stranskih členov. V prednostni izvedbi, ko blazina ni obremenjena, je druga stran v bistvu konkavna v navpični ravnini, ki je pravokotna na vzdolžno os tirov, ko je blazina v uporabi.

Ko železniška tirnica leži na delu blazine, na katerega nalega tirnica, je prednostno kot med navznoter obrnjenimi stranmi sten vsakega stranskega člena in delom površine pod delom, na katerega nalega tirnica, približno enak 90°.

Zaželeno je, da je blazina oblikovana tako, da se ob aplikaciji bremena na del, na katerega nalega tirnica, prve strani blazine v smeri proti drugi strani blazine, naklonski kot navznoter obrnjenih strani sten stranskih členov glede na del površine pod delom, na katerega nalega tirnica, spremeni od večjega kot 90° do v bistvu enakega 90°.

Strani sten stranskih členov prednostno mejijo na stranske robove tirnice, ko je blazina v uporabi pod nogo tirnice. V skladu s tem, medtem ko je ločitev med stranskimi členi takšna, da se poveča tarča za nizanje, ko se tirnice nizajo, ko je tirnica spuščena na del, na katerega nalega tirnica, in se aplicira breme na blazino, blazina preide v drugo konfiguracijo, v kateri so površine sten pokončne in so lahko v tesnem stiku z nogo tirnice. V primeru, da je prva stran v bistvu konveksna, ko blazina ni pod obremenitvijo, je prednostno prva stran v bistvu ravna, ko železniški tir leži na delu blazine, na katerega nalega tirnica. V primeru, da je druga stran v bistvu konkavna, ko blazina ni pod obremenitvijo, je prednostno druga stran v bistvu ravna, ko železniški tir leži na delu blazine, na katerega nalega tirnica.

Stranski členi so lahko takoj odstranljivi od preostanka blazine. Tako se lahko stranski členi, ki se obrabljajo mnogo hitreje kot preostali del blazine, lahko individualno menjajo brez potrebe po dvigovanju tirnice in menjavi celotne blazine. Prednostno so stranski členi mehansko spojeni z drugim delom blazine. Alternativno, in še bolj prednostno, so del, na katerega nalega tirnica, in stranski členi blazine narejeni iz materiala ali materialov, ki se obrabljajo približno enako hitro in posledično potrebujejo menjavo ob približno enakem času. Nadalje, tesna povezava med delom, na katerega nalega tirnica, in stranskimi členi zmanjša tveganje za električno uhajanje med deli.

Zaželeno je, da je višina strani stene stranskih členov v bistvu enaka višine stranskega roba noge železniškega tira, ko tirnica leži na delu blazine, na katerega nalega tirnica.

Stranski členi so lahko oblikovani tako, da ne štrlijo nad robom noge tirnice tako, da bi posegali v nameščanje sponke tirnic na ali iz tirnice, bodisi vzdolžno bodisi bočno.

Izrastki iz prve strani ali vdolbine na prvi strani so lahko razporejene po delu, na katerega nalega tirnica.

Prednostno so stranski členi narejeni iz električno izolacijskega materiala in so oblikovani in razporejeni tako, da tvorijo izolacijske člene za električno izolacijo noge tirnice od naprav za sidranje sponk tirnic, ki se nahajajo na katerikoli strani tira, ko je blazina v uporabi.

Stranski členi so zaželeno oblikovani iz materiala, ki ima večjo kapaciteto obremenitve kot del blazine, na katerega nalega tirnica.

Zaželeno je tudi, da so stranski členi oblikovani tako, da prenesejo stransko obremenitev, ki jo povzroči noga tirnice, ko je blazina v uporabi pod nogo tirnice.

Vsakokratni oddaljeni deli stranskih členov so prednostno oblikovani tako, da se oddaljujejo eden od drugega.

Prednostno se vsak stranski člen razprostira samo ob osrednjem delu roba prve strani blazine.

Po izvedbenem primeru drugega aspekta pričujočega izuma je zagotovljen sklop za pritrjevanje železniških tirov, ki vključuje blazino za železniške tire po prvem aspektu pričujočega izuma in dve sponki za pritrjevanje tirov, pri čemer ima vsaka člen za električno izolacijo, ki se nahaja na prstnem delu sponke.

Izum bo nadalje opisan s pomočjo primera in slik, ki prikazujejo:

Slika 1 (opisana zgoraj) prikazuje znano blazino za železniške tire;

Slika 2 prikazuje končni pogled blazine za železniške tire, ki prikazuje izvedbeni primer v prvi konfiguraciji;

Slika 3 prikazuje tloris blazine iz slike 2 v drugi konfiguraciji;

Slika 4 prikazuje prerez po liniji Χ-Χ v sliki 3 blazine iz slike 2 v drugi konfiguraciji;

Slika 5 prikazuje detajl, ki je v obkroženem delu A slike 4;

Slika 6 prikazuje perspektivni pogled na del blazine, ki predstavlja pričujoči izum, pred povezavo na preostanek blazine; in

Slika 7 prikazuje stranski in perspektivni pogled na sklop za pritrjevanje tirov, ki vključuje blazino, ki predstavlja pričujoči izum.

Slika 2 prikazuje železniško blazino 1, ki predstavlja pričujoči izum v prvi konfiguraciji, v kateri blazina 1 ni pod obremenitvijo. Blazina 1 je narejena iz materiala, kot je poliuretan, ki oblazini in električno izolira. Blazina ima prvo glavno stran 2 in drugo glavno stran 3, pri čemer je prva glavna stran 2 na vrhu, ko je blazina 1 v uporabi. Prva stran 2 ima del 20, na katerega nalega tirnica, na katerem leži noga železniške tirnice, ko je blazina v uporabi (Slika 7). Čez del 20, na katerega nalega tirnica, ki je približno pravokotne oblike, so razporejeni izrastki v obliki čepkov 21. V tem izvedbenem primeru druga glavna stran 3 nima izrastkov. V drugih izvedbenih primerih (niso prikazani), so izrastki lahko narejeni kot rebra ali druge oblike, ali so lahko nadomeščeni z vdolbinami v prvi strani, in/ali ima dodatno ali alternativno tudi druga stran izrastke ali vdolbine.

Tipično, a ne nujno potrebno, je debelina blazine približno 3,75 mm med izrastki in približno 7,5 mm skozi izrastek.

Iz štirih kotov dela 20, na katerega nalega tirnica, se stransko širijo deli (»ušesa«) 5, ki definirajo vdolbine 6 na nasprotnih straneh od dela 20, pri čemer so vdolbine 6 oblikovane tako, da povežejo z vsakokratno napravo za sidranje sponk tirnic (glej sliki 3 in 7) in preprečujejo zdrs blazine 1.

Iz nasprotnih robov dela 20 prve strani 2 se ob vsakem osrednjem delu med ušesi 5 navzgor širita stranska člena 4A in 4B. Vsak stranski člen 4A, 4B vključuje steno 40A, 40B, ki imata na eni strani notranjo stran stene 41 A, 41 B, katerih notranje strani stene 41 A, 42A so obrnjene ena proti drugi na nasprotnih straneh dela 20, na katerega nalega tirnica, in ki imata na drugi strani zunanje strani stene 45A, 45B. Na oddaljenih koncih vsakega izmed stranskih členov 4A/4B, na vrhu sten 40A, 40B, se nahaja del 42A, 42B stranskega člena 4A, 4B, ki se oddaljuje stran od nasprotnega stranskega člena 4A, 4B, tako da je razdalja med stranskima členoma 4A, 4B na bližjih delih le-teh manjša kot razdalja med deli 42A, 42B stranskih členov 4A, 4B na oddaljenih koncih. Te značilnosti so jasneje prikazane na sliki 5.

Stranska člena 4A, 4B sta narejena iz električno izolacijskega materiala in sta oblikovana in nameščena tako, da tvorita izolacijske člene za električno izolacijo naprav za sidranje sponk tirnic, ko je blazina v uporabi. Material, iz katerega sta stranska člena 4A, 4B narejena, je narejen tako, da zdrži stranske obremenitve od noge tirnice, ki nastane ob uporabi blazine, in se zato težje obrablja kot del 20 blazine 1. Kljub temu je zaželeno, da so del, na katerega nalega tirnica, in stranska člena oblikovani tako, da se obrabljajo s približno enako hitrostjo. V tem primeru je debelina stranskih členov 4A, 4B na stenah 40A, 40B večja kot debelina materiala blazine med izrastki 21, vendar pa to ni nujno, saj je relativna debelina materiala blazine med izrastki 21 in stenami 40A, 40B stranskih členov po navadi določena le z dimenzijo sklopa, za katerega je blazina namenjena. V pričujočem primeru, ko je material blazine med izrastki 21 debel približno 3,75 mm, so stene 40A, 40B debele približno 5,5 mm. V tem izvedbenem primeru, ko je blazina 1 v njeni prvi konfiguraciji, sta prva in druga glavna stran 2 in 3 ukrivljeni. Natančneje, prva stran 2 je konveksna in druga stran 3 je konkavna. V tej konfiguraciji, ko je blazina položena tako, da leži na osnovi tirov s prvo stranjo blazine navzgor, sta notranji strani sten 41 A, 41B nagnjeni glede na osnovo tirov pod koti ai, 02, ki sta večja od 90°, torej sta topa kota. V tem izvedbenem primeru je ukrivljenost R1 prve strani 2 enaka ukrivljenosti R2 druge strani 3, ali je prednostno malce večja tako, da ima blazina enako debelino po celi njeni dolžini. Višina najvišje toče dela, na katerega nalega tirnica, na osnovo je prednostno v rangu med 10 mm do 30 mm.

Sliki 3 in 4 prikazujeta blazino iz slike 2, ko je le-ta v drugi konfiguraciji, kot se zgodi ob obremenitvi, torej, ko noga tirnice (ni prikazana v teh slikah, glej sliko 7) leži na delu 20, na katerega nalega tirnica. Ko je blazina v njeni drugi konfiguraciji, sta glavni strani 2 in 3 blazine 1 v bistvu ravni. V drugi konfiguraciji sta notranji strani sten 41 A, 41B nagnjeni glede na osnovo tirov pod koti βι, β2, ki so približno enaki 90°. V tej konfiguraciji je ločitev med notranjimi stranmi sten 41 A, 41B prednostno enaka širini noge tirnice, s katero naj bi se blazina uporabljala, tako da, ko tirnica leži na delu 20 blazine 1, notranje strani sten 41 A, 41B stranskih členov 4A, 4B mejijo na robove noge tirnice (navkljub temu je v praksi dopuščena toleranca v širini noge tirnice, zato mora biti zagotovljena razdalja, tako da je ločitev med notranjimi stranmi sten v bistvu enaka največji širini noge tirnice). Podobno, ko je širina blazine 1 med zunanjimi stranmi sten 45A in 45B stranskih členov 4A, 4B v bistvu enaka vrzeli med napravami za sidranje sponk tirnic, tako da zunanje strani sten 45A, 45B mejijo na sprednje strani naprav za sidranje sponk tirnic (ponovno je dovoljena razdalja, saj je v praksi širina približno enaka najmanjši vrzeli med napravami za sidranje sponk tirnic).

Stranski členi 4A, 4B so narejeni kot en kos skupaj z delom 20 blazine 1, na katerega nalega tirnica. Vsak stranski člen 4A, 4B je lahko oblikovan tako, da ima prirobnico 43A, 43B na bližjem koncu stranskega člena 4A, 4B, pri čemer ima prirobnica luknje 44A, 44B. Med proizvodnjo blazine sta stranska člena 4A, 4B lahko nameščena v kalup blazine, tako da se naredijo del 20, na katerega nalega tirnica, in ušesa 6, pri čemer material po robu dela 20 napolni luknje 44A, 44B in ob ohlajevanju združi stranska člena 4A, 4B s preostankom blazine 1. Lahko se uporabijo tudi druge metode povezovanja dveh delov blazine, kot je na primer ultrazvočna deformacija.

Blazina 1, ki predstavlja pričujoči izum, se ugodno uporablja v sklopu za pritrjevanje tirnic, v katerem imajo sponke 7 za pritrjevanje tirnic prstne dele 71, ki nosijo nogo tirnic, s prstnimi izolatorji 8 kot so prikazani na sliki 7. Takšna razporeditev zmanjšuje celokupno število komponent v sklopu za pritrjevanje tirnic, s čemer se zmanjša delo in polaganje komponent, ter posledično tudi čas, ki je potreben za namestitev sklopa za pritrjevanje tirnic.

Claims (17)

1. Patentni zahtevki

   1. Blazina (1) za železniške tire za uporabo pod železniškimi tiri v sklopu za pritrjevanje tirnic kot oblazinjenje in/ali električna izolacija, pri čemer ima blazina (1) del (20), na katerega nalega tirnica, pri čemer na omenjenem delu (20) leži noga železniškega tira, ko je blazina (1) v uporabi in ima stranska člena (4A, 4B) pritrjena na in ki se širita iz prve glavne strani (2) blazine (1) na dveh nasprotnih straneh dela (20), na katerega nalega tirnica, pri čemer imata stranska člena (4A, 4B) navznoter obrnjene strani sten (41 A, 41B) in so razporejeni tako, da se nahajajo na nasprotnih straneh železniške tirnice, ko je blazina (1) v uporabi tako, da del (20), na katerega nalega tirnica, leži med navznoter obrnjenimi stranmi sten (41 A, 41 B) omenjenih stranskih členov (4A, 4B); značilna po tem: da ima blazina (1), ko ni pod obremenitvijo, takšno konfiguracijo, da je naklonski kot (ai, 02) med navznoter obrnjenimi stranmi sten (41A, 41 B) vsakega stranskega člena in imaginarno ravnino, ki se razteza med dvema deloma, ki se nahajata na nasprotnih straneh dela (20), na katerega nalega tirnica, druge glavne strani blazine (1), večji kot 90°; in ko blazina (1) ni pod obremenitvijo, je prva stran (2) v bistvu konveksna v navpični ravnini, ki je pravokotna na vzdolžno os tirnice, ko je blazina (1) v uporabi.
2. 2. Blazina za železniške tire po predhodnem zahtevku, pri čemer je, ko blazina (1) ni pod obremenitvijo, druga stran (3) v bistvu konkavna v navpični ravnini, ki je pravokotna na vzdolžno os tirnice, ko je blazina v uporabi.
3. 3. Blazina za železniške tire po kateremkoli izmed predhodnih zahtevkov, pri čemer je, ko železniška tirnica leži na delu (20) blazine (1), omenjeni naklonski kot (ai, 02) približno enak 90°.
4. 4. Blazina za železniške tire po zahtevku 2 ali 3, pri čemer je blazina (1) konfigurirana tako, da se ob aplikaciji bremena na del (20), na katerega nalega tirnica, prve strani (2) blazine (1) v smeri proti drugi strani (3) blazine (1), omenjeni naklonski kot spremeni iz večjega od 90° do približno enakega 90°.
5. 5. Blazina za železniške tire po zahtevku 3 ali 4, pri čemer je prva stran v bistvu ravna, ko železniška tirnica leži na delu (20) blazine (1), na katerega nalega tirnica.
6. 6. Blazina za železniške tire po zahtevku 3 ali 4, ko se bere skupaj z zahtevkom 2, pri čemer je druga stran v bistvu ravna, ko železniška tirnica leži na delu (20) blazine (1), na katerega nalega tirnica.
7. 7. Blazina za železniške tire po kateremkoli izmed predhodnih zahtevkov, pri čemer so del (20), na katerega nalega tirnica, in stranska člena (4A, 4B) blazine (1) narejeni iz materiala ali materialov, ki se obrabljajo s približno enako hitrostjo.
8. 8. Blazina za železniške tire po kateremkoli izmed predhodnih zahtevkov, pri čemer sta omenjena stranska člena (4A, 4B) mehansko povezana z drugim delom blazine (1).
9. 9. Blazina za železniške tire po kateremkoli izmed predhodnih zahtevkov, pri čemer je višina strani stene stranskega člena (4A, 4B) približno enaka višine stranskega roba noge železniške tirnice, ko tirnica leži na delu (20) blazine (1), na katerega nalega tirnica.
10. 10. Blazina za železniške tire po kateremkoli izmed predhodnih zahtevkov, pri čemer so izrastki (21), ki se širijo iz prve strani (2), ali vdolbine, ki se nahajajo na prvi strani (2), razporejeni po delu (20), na katerega nalega tirnica.
11. 11. Blazina za železniške tire po kateremkoli izmed predhodnih zahtevkov, pri čemer sta omenjena stranska člena (4A, 4B) narejena iz električno izolacijskega materiala in sta oblikovana ter nameščena tako, da tvorita izolacijske člene za električno izolacijo noge tirnice od naprave za sidranje sponk tirnic, ki se nahaja na katerikoli strani tirnice, ko je blazina (1) v uporabi.
12. 12. Blazina za železniške tire po kateremkoli izmed predhodnih zahtevkov, pri čemer sta stranska člena (4A, 4B) narejena iz materiala, ki ima večjo kapaciteto prenašanja obremenitev kot del (20) blazine (1), na katerega nalega tirnica.
13. 13. Blazina za železniške tire po kateremkoli izmed predhodnih zahtevkov, pri čemer sta stranska člena (4A, 4B) oblikovana tako, da zdržita stranske obremenitve povzročene s strani noge tirnice, ko je blazina (1) v uporabi pod nogo tirnice.
14. 14. Blazina za železniške tire po kateremkoli izmed predhodnih zahtevkov, pri čemer strani sten (41 A, 41B) stranskih členov (4A, 4B) mejijo na stranske robove noge tirnice, ko je blazina (1) v uporabi pod nogo tirnice.
15. 15. Blazina za železniške tire po kateremkoli izmed predhodnih zahtevkov, pri čemer so vsakokratni oddaljeni konci stranskih členov (4A, 4B) oblikovani tako, da se širijo stran eden od drugega.
16. 16. Blazina za železniške tire po kateremkoli izmed predhodnih zahtevkov, pri čemer se vsak stranski člen (4A, 4B) širi samo ob osrednjem delu roba prve strani (2) blazine (1).
17. 17. Sklop za pritrjevanje tirov, ki vključuje blazino (1) za železniške tire po kateremkoli izmed predhodnih zahtevkov in dve sponki (7) za pritrjevanje tirnic, vsaka izmed katerih ima člen (8) za električno izolacijo, ki se nahaja na prstnem delu (71) sponke (7).