SI25191A - Sistem modularnega pohištva in njegovi elementi - Google Patents

Abstract

Predmet izuma je sistem modularnega pohištva, ki je sestavljeno iz standardiziranih elementov. Elementi omogočajo enostavno sestavo poljubnega kosa pohištva, to je enostavno sestavitev določenega kosa pohištva, njegovo razstavitev in ponovno sestavitev drugačnega kosa pohištva. Sistem po izumu omogoča prostorske sestavitve pri vseh kotih, tudi različnih od 0 stopinj ali 90 stopinj. Sistem modularnega pohištva po izumu vključuje konstrukcijske elemente (1) z izvedenimi luknjami (2), vezne elemente inpovezovalne elemente (18, 21). Vezni elementi obstajajo v več različicah. Osnovni vezni element (4) je sestavljen iz vložka (5) in razpornega elementa (10). Vložek (5) je sestavljen iz plašča (7) in opcijsko zavihka (8). Vložek (5) lahko vključuje tudi naležni element (6). Razporni element (10) je sestavljen iz zagozde (11) in prvega poteznega elementa (12), pri čemer je prvi potezni element (12) oblikovan tako, da z drugim poteznim elementom (13), ki ni del osnovnega veznega elementa (4), tvori poteznisklop. Prvi (12) in drugi potezni element (13) sta vsakokrat oblikovana tako, da sta komplementarna en drugemu in ob sestavitvi oziroma ob medsebojnem spajanju tvorita potezni sklop, ki pri sestavljanju pohištva omogoči poteg zagozde (11) v plašč (7) vložka (4) in jo tam fiksira do razstavitve. Povezovalni elementi so istoravninski povezovalni elementi (18) za povezovanje konstrukcijskih elementov (1) med seboj v eni ravnini in kotni povezovalni elementi (21) za povezovanje konstrukcijskih elementov (1)med seboj v najmanj dveh ravninah.

Description

SISTEM MODULARNEGA POHIŠTVA IN NJEGOVI ELEMENTI

Izum se nanaša na sistem modularnega pohištva, ki prednostno vključuje standardizirane elemente.

Znano je mnogo sistemov modularne sestave pohištva. Večina predstavljenih sistemov uporablja kot osnovni konstrukcijski element podolgovate elemente, ki imajo po celotni površini ali pa vsaj na površini v delu, ki je predvidena za povezovanje, izvedene luknje oziroma odprtine, ki so prirejene za vstavitev povezovalnih elementov. Povezovalni elementi imajo prednostno za osnovo vijačno zvezo, lahko pa je povezovalni element v obliki zakovice/čepa. Povezovanje med posameznimi konstrukcijskimi elemeti je lahko izvedeno tudi preko zatičev, ki so izvedeni na povezovalnih elementih, in ki se zaskočijo v predvidene odprtine na konstrukcijskih elementih ali pa imajo povezovalni elementi na svoji površini izvedene izbokline, ki nalegajo v predvidene odprtine na konstrukcijskih elementih. Večina znanih sistemov modularne sestave pohištva omogoča le linijske ali pravokotne sestave.

V dokumentu EP 1416169 je predstavljen sistem, ki omogoča le linijske ali pravokotne sestave.

V dokumentu EP 2894270 je ravno tako predstavljen sistem s povezovalnim elementom, ki omogoča povezovanje posameznih elementov sistema v vodoravni ali navpični smeri.

V dokumentu EP0898454 je predstavljen sistem, ki omogoča konstrukcije pravokotnih sestavov.

V dokumentu WO 2012/015304 je predstavljen sistem, ki je primeren le za zelo majhne obremenitve.

-2·· ·· ·· · · · · · ···· · · · ··· • · · · · · ··* · · ··· • ·· · · · · ·· •·· ·· · · · · ··· · ·

Predloženi izum odpravlja eno ali več pomanjkljivosti navedenih v predhodno predlaganih sistemih. Sistem po izumu omogoča enostavno sestavljanje in razstavljanje poljubnega kosa pohištva ter prostorske sestavitve poljubnega kosa pohištva pri vseh kotih. Sistem nadalje omogoča izvedbo konstrukcije, ki lahko prenese velike obremenitve.

Po izumu je sistem modularnega pohištva opredeljen z neodvisnimi patentnimi zahtevki.

Sistem modularnega pohištva po izumu vključuje dva ali več konstrukcijskih elementov in vsaj en vezni element, pri čemer vsebuje vsak konstrukcijski element najmanj eno luknjo, v katero se vstavi vezni element. Vezni elementi obstajajo v več variantah.

V eni od variant je vezni element sestavljen iz enega para osnovnih veznih elementov. Oba osnovna vezna elementa sta sestavljena iz vložka in razpornega elementa. Vložek je sestavljen iz plašča in opcijsko zavihka. Razporni element prvega osnovnega veznega elementa v paru je sestavljen iz zagozde in prvega poteznega elementa. Razporni element drugega osnovnega veznega elementa v paru je sestavljen iz zagozde in drugega poteznega elementa, ki je komplementaren prvemu poteznemu elementu.

V nadaljnji varianti vložek osnovnega veznega elementa lahko dodatno vključuje naležni element, ki se nahaja na obodu plašča na delu, ki se nahaja nasproti dela, s katerim se vložek vstavlja v luknjo na konstrukcijskem elementu. Naležni element in plašč vložka sta izvedena kot enovit del.

V še nadaljnji varianti osnovni vezni element, ki vključuje naležni element, v paru z drugim osnovnim veznim elementom, ki vključuje naležni element, tvori enovit vezni element, pri čemer sta oba osnovna vezna elementa med sabo povezana z distančnikom. Razporni element enega osnovnega veznega elementa vključuje prvi potezni element, razporni element drugega osnovnega elementa vključuje drugi

-3• · ·· · · ·· · * · ···· · · · · · · • · · · · ···· · · ··· ··· ·· ·· · · · · · ·· potezni element, ki je komplementaren prvemu poteznemu elementu in sta oba pritrjena vsak na svojo pripadajočo zagozdo.

V še nadaljnji varianti osnovni vezni element, ki vključuje naležni element, v paru z drugim osnovnim veznim elementom, ki vključuje naležni element, tvori vezni element, pri čemer sta oba osnovna vezna elementa med sabo povezana z distančnikom in vezni element vključuje dodatni distančnik z integriranima naležnima elementoma na vsaki strani in je pri enem osnovnem veznem elementu med naležni element in plašč vložka integriran podaljšek. Razporni element enega osnovnega veznega elementa vključuje prvi potezni element, razporni element drugega osnovnega elementa vključuje drugi potezni element, ki je komplementaren prvemu poteznemu elementu in sta oba pritrjena vsak na svojo pripadajočo zagozdo.

Prvi in drugi potezni element sta vsakokrat oblikovana tako, da sta komplementarna en drugemu in ob sestavitvi oziroma ob mesdebojnem spajanju tvorita potezni sklop, ki pri sestavljanju pohištva omogoči poteg zagozde v plašč vložka in jo tam fiksira do razstavitve.

Sistem lahko dodatno vključuje najmanj en istoravninski povezovalni element z luknjami za povezovanje konstrukcijskih elementov v eni ravnini in/ali najmanj en kotni povezovalni element z najmanj enim poteznim elementom za povezovanje konstrukcijskih elementov v vsaj dveh ravninah.

Vezni elementi tvorijo čvrsto zvezo med najmanj dvema konstrukcijskima elementoma z ali brez istoravninskega povezovalnega elementa ali med enim konstrukcijskim elementom in enim kotnim povezovalnim elementom. Glede na namen uporabe, to je glede na kos pohištva, ki se sestavlja, se uporabi različne vezne elemente. Funkcija poteznega sklopa je dvojna, in sicer a) povlek zagozde v plašč vložka, ki se zaradi delovanja potezne sile razširi in zagozdo fiksira v plašč vložka; b) omogoča trdno povezavo med najmanj dvema konstrukcijskima elementoma z ali brez istoravninskega povezovalnega elementa ali med najmanj enim konstrukcijskim elementom in kotnim povezovalnim elementom.

Izum bo v nadaljevanju opisan na izvedbenih primerih in s pomočjo slik, ki prikazujejo:

slika 1: primer konstrukcijskega elementa slika 2: osnovni vezni element v aksonometričnem pogledu slika 3: prva varianta veznega elementa v aksonometričnem pogledu slika 4: druga varianta veznega elementa v aksonometričnem pogledu slika 5: nadaljnja varianta veznega elementa v aksonometričnem pogledu slika 6: primer istoravninskega povezovalnega elementa, slika 7: primer kotnega povezovalnega elementa slika 8: primeri istoravninskih in kotnih povezovalnih elementov slika 9: primer sestavljenega modularnega kosa pohištva.

Na sliki 1 je prikazan izvedben primer konstrukcijskega elementa 1. Konstrukcijski element 1 je lahko različnih ploščatih oblik, na primer v obliki letve, kvadratne, pravokotne ali trikotne plošče, pomembno je, da je ploščat in praviloma enake debeline. Prednostno je konstrukcijski element 1 iz lesa. Lahko je tudi iz drugih materialov, ki imajo trenje na površini in ostale karakteristike, na primer trdnost in elastičnost, primerljive lesu. Primerni materiali so na primer les, lesna tvoriva, vezana plošča, iverna plošča, lesni kompoziti, kompakt plošče, razni polimeri duroplasti, termoplasti, kot so ABS, Polystiren, PVC, karbon.....polimeri z gumo, lahke kovine.

Posamezen konstrukcijski element 1 mora v delu, ki je predviden za povezovanje, vsebovati vsaj eno luknjo 2, v katero se vstavi vezni element, tako da se konstrukcijska elementa 1 preko lukenj 2, ki nalegata ena nad drugo, z veznim elementom povežeta v trden spoj. Konstrukcijski element 1 ima lahko izvedenih več lukenj 2, pri čemer so razmiki D med središči lukenj enaki ali določeni razdalji ali večkratniku te razdalje, in sicer je razmik D med luknjami 2 prednostno med 3 in 5 kratnikom debeline d konstrukcijskega elementa. Luknje 2 so razporejene tako, da se nahajajo na isti osi, na paralelnih oseh ali na medsebojno pravokotnih oseh. Pri sestavljanju modularnega pohištva luknje 2 enega konstrukcijskega elementa 1 nalegajo na luknje 2 drugega konstrukcijskega elementa 1, tako da je omogočena • · ·« ·· · · · ·· • · · · ··· ··· • · · · · · ··· · · ··· • ·· ···· · · ··« · · ·· · · ··· ··

-5vstavitev veznega elementa v luknji 2 in s tem tvorjenje trdne zveze med dvema konstrukcijskema elementoma 1. Luknje 2 na konstrukcijskem elementu 1 so prednostno krožne oblike in imajo prednostno na vsakokratnih zgornjih površinah konstrukcijskih elementov 1 izveden ugreznjen rob 3. Ugreznjen rob 3 omogoča enostavno vstavitev veznega elementa v luknjo 2, poleg tega pa pri vstavitvi veznega elementa v luknjo 2 naležni element 6 vložka 5 tesno nalega v ugreznjen rob 3 in na ta način vložek 5 ne štrli iz ravnine konstrukcijskega elementa 1. Horizontalni presek luknje 2 konstrukcijskega elementa 1 je prilagojen horizontalnemu preseku zunanjega dela vložka 5 tako, da zračnost med luknjo 2 in zunanjim delom vložka 5 ne presega 2 mm. Prednostno zračnost ne presega vrednosti tretjine višine zavihka 8 veznega elementa.

V izvedbenem primeru prikazanem na sliki 1 je konstrukcijski element 1 izveden kot podolgovata letev iz lesa z izvedenimi luknjami 2 v obliki kroga z ugreznjenim robom 3 v obliki prisekanega stožca. Razdalja D med luknjami 3 je definirana glede na debelino d konstrukcijskega elementa in je med 3 in 5 kratnikom debeline d konstrukcijskega elementa.

Na sliki 2 je predstavljen osnovni vezni element 4. Sestavljen je iz vložka 5 in razpornega elementa 10. Vložek 5 je izveden iz prožne plastike in je sestavljen iz plašča 7 in zavihka 8. Vložek 4 lahko dodatno vključuje tudi naležni element 6. Naležni element 6 in ugreznjen rob 3 imata enako obliko, in sicer imata prednostno obliko prisekanega stožca. Po vstavitvi vložka 5 v luknjo 2, naležni element 6 tesno nalega na ugreznjen rob 3. Plašč 7 vložka 5 je na notranji strani izveden konično. Material iz katerega je narejen plašč 7 oziroma vložek 5 mora imeti ustrezno prožnost, da se zagozda 11 razpornega elementa 10 ob sestavljanju lahko potegne v plašč 7 vložka 5 in razširi plašč 7. Ko je osnovni vezni element 4 vstavljen v luknjo 2 konstrukcijskega elementa 1, se plašč 7 zaradi vpotega razpornega elementa 10 razširi in se plašč 7 s svojo zunanjo stranjo pritisne ob notranjo površino luknje 2, pri čemer se zaradi trenja ustvari trdna zveza med osnovnim veznim elementom 4 in konstrukcijskim elementom 1. Za lažjo razširitev plašča 7 ima plašč 7 opcijsko po svojem obodu lahko izvedeno najmanj eno bistveno vzdolžno zarezo 9. V izvedbenem primeru prikazanem na sliki 2, ima plašč 7 izvedenih več zarez 9. V • ·

-6primeru, da ima plašč 7 izveden zavihek 8, je premer oboda plašča 7 v predelu zavihka 8 večji od premera luknje 2, vendar manjši od premera luknje 2 v najširšem predelu ugreznjenega roba 3. Višina plašča 7 v predelu brez naležnega elementa 6 in zavihka 8 je enaka globini luknje 2 v predelu brez ugreznjenega roba 3, tako da vezni element v sestavljenem stanju ne štrli iz površine konstrukcijskega elementa 1. Funkcija naležnega elementa 6 je tudi, da ojači konstrukcijo vložka na mestu spoja.

Razporni element 10 je sestavljen iz zagozde 11 in prvega poteznega elementa 12, pri čemer je prvi potezni element 12 oblikovan tako, da z drugim poteznim elementom 13, ki ni del osnovnega veznega elementa 4, tvori potezni sklop, ki pri sestavljanju omogoči poteg zagozde 11 v plašč 7 vložka 4 in jo tam fiksira do razstavitve. V izvedbenem primeru na sliki 2 je prvi potezni element 12 oblikovan kot matica z glavo, pri čemer je drugi potezni element 13 oblikovan kot vijak z glavo. Možno je tudi obratno, da je prvi potezni element 12 oblikovan kot vijak z glavo, in je drugi potezni element 13 oblikovan kot matica z glavo. Bistveno je, da sta prvi in drugi potezni element vsakokrat oblikovana tako, da sta komplementarna en drugemu in ob sestavitvi oziroma ob medsebojnem spajanju tvorita potezni sklop, ki pri sestavljanju pohištva omogoči poteg zagozde 11 v plašč 7 vložka 4 in jo tam fiksira do razstavitve.

Glede na namen uporabe sta ali oba potezna elementa 12, 13 ali pa le en od njiju, pritrjena na zagozdo 11. Zunanja oblika zagozde 11 je prednostno v obliki konusa, pri čemer imata zagozda 11 in plašč 7 vložka na notranji strani enak naklon konusa. Notranja oblika zagozde 11 je v zgornjem delu prednostno oblikovana s konusno izvedeno stopnico, da potezna elementa 12, 13 ne izpadeta iz zagozde 11, omogočena pa je njuna prosta vrtljivost v zagozdi 11. V enem izmed izvedbenih primerov je notranja oblika zagozde 11 oblikovana oblikosklepno s poteznima elementoma 12, 13, da prepreči njuno prosto vrtljivost v zagozdi 11. Zagozda 11 in potezna elementa 12, 13 sta lahko integrirana oziroma izdelana iz enega kosa torej iz enakega materiala.

V izvedbenem primeru na sliki 2 je matica z glavo pritrjena na zagozdo 11, in sicer je notranja oblika zagozde 11 prilagojena obliki glave matice, da prepreči prosto • · • · · · · • · · · · • · · · ··· · · ·· · · ··· · ·

-7vrtljivost matice v zagozdi 11. Pri sestavljanju, ko se tvori potezni sklop med prvim poteznim 12 in drugim poteznim elementom 13, to je ko se vijak uvija po navojnici v matico, pride do potegnitve zagozde 11 v plašč 7 vložka, ki se razširi, tako da se zagozda 11 fiksira v plašč 7 vložka in tam fiksno ostane do razstavitve.

Na sliki 3 je predstavljena prva varianta veznega elementa, ki se uporablja za povezovanje dveh konstrukcijskih elementov 1 med seboj ali v isti ravnini preko istoravninskega povezovalnega elementa 18. Prvi osnovni vezni element 4, ki vključuje naležni element 6, v paru z drugim osnovnim veznim elementom 4', ki vključuje naležni element 6', tvori enovit vezni element, pri čemer sta oba osnovna vezna elementa 4, 4' med sabo povezana z distančnikom 14. Vložka 5, 5' obeh veznih elementov 4, 4' sta fiksno pričvrščena na distančnik 14, prednostno so vložka 5, 5' in distančnik 14 iz enega kosa ter so vsi iz enakega materiala. Razporni element 10 enega osnovnega veznega elementa 4 vključuje prvi potezni element 12, razporni element 10' drugega osnovnega elementa 4' vključuje drugi potezni element 13, pri čemer sta oba fiksno pritrjena vsak na svojo pripadajočo zagozdo 11, 11'. Distančnik 14 je enake debeline kot povezovalni elementi 18, 21, dimenzije distančnika 14 so nekoliko manjše od dimenzij lukenj 20 na istoravninskem povezovalnem elementu 18. Oblika distančnika 14 je vsakokrat prilagojena obliki lukenj 20 v istoravninskem povezovalnem elementu 18. Prednostno je oblika distančnika 14 v obliki kroga, lahko pa je v obliki enakostraničnih večkotnikov, na primer šesterokotnika. Funkcija distančnika 14 je, da omogoča distanco med konstrukcijskimi elementi 1, ki se povezujejo, in obenem služi za mehansko zvezo med veznim elementom in istoravninskim povezovalnim elementom 18. V izvedbenem primeru na sliki 3 je prvi potezni element 12 matica s cilindrično glavo, drugi potezni element 13 je vijak s cilindrično glavo, distančnik 14 je v obliki kroga. Pri sestavljanju, ko se vijak uvija po navojnici v matico ali matica navija na vijak, pride do potegnitve obeh zagozd 11 in 1Γ v plašča 7 in 7' pripadajočih vložkov 5 in 5', ki se razširita, tako da se zagozdi 11 in 11' fiksirata v plaščih 7 in 7' pripadajočih vložkov 5 in 5' in tam fiksno ostaneta do razstavitve.

Na sliki 4 je predstavljena druga varianta veznega elementa, ki se uporablja za povezovanje treh konstrukcijskih elementov 1 med seboj ali v isti ravnini preko • · ♦ ·

-8istoravninskega povezovalnega elementa 18. Osnovni vezni element 4, ki vključuje naležni element 6, z drugim osnovnim veznim elementom 4', ki vključuje naležni element 6', tvori vezni element, pri čemer sta oba osnovna vezna elementa 4, 4' med sabo povezana z distančnikom 14 in vezni element vključuje dodatni distančnik 14' z integriranima naležnima elementoma 6, 6' na vsaki strani, pri čemer je pri enem osnovnem veznem elementu 4 med naležni element 6 in plašč 7 vložka 5 integriran podaljšek 15. Razporna elementa 10 in 10' sta enaka kot pri varianti enovitega veznega elementa. Distančnika 14 in 14' sta v obliki šesterokotnika, pri čemer je premer distančnikov 14 in 14' nekoliko manjši od premera lukenj 20 na istoravninskih povezovalnih elementih 18. Debelina distančnikov 14 in 14' je enaka debelini povezovalnih elementov 18 in 21.

V še nadaljnjem izvedbenem primeru je zunanja površina zagozde 11,11' oblikovana z najmanj enim peresom 17, ki se pri montaži ujame v zarezo 9 plašča 7, 7', s funkcijo preprečevanja vrtenja zagozde 11, 11' v vložku 5, 5'. V tem primeru je hkrati tudi notranja oblika zagozde 11, 11' oblikovana oblikosklepno s prvim poteznim 12 ali drugim poteznim elementom 13, da se le-ta ne vrti v zagozdi 11, 11'. V izvedbenem primeru na sliki 5, je zunanja površina zagozde 11' oblikovana z enim peresom 17, ki se pri montaži ujame v zarezo 9 plašča 5'. Distančnik 14 je v obliki enakostraničnega šesterokotnika.

Na sliki 6 je prikazan primer istoravninskega povezovalnega elementa 18. Istoravninski povezovalni element 18 za povezovanje konstrukcijskih elementov 1 v eni ravnini je izveden kot ploščat element z najmanj dvema krakoma 19, 19' z izvedenimi luknjami 20. Kraki 19, 19' so v isti ravnini, lahko v isti osi ali v različnih oseh, kar omogoča povezave konstrukcijskih elementov 1 med sabo pod različnimi koti. Dimenzija in oblika luknje 20 je določena z dimenzijo oziroma obliko distančnika 14, 14' veznega elementa ali z dimenzijo oziroma obliko prvega poteznega 12 ali drugega poteznega elementa 13. V obeh primerih je dimenzija luknje 20 nekoliko večja, v prvem primeru zato, da distančnik 14, 14’ nalega v luknjo, v drugem primeru zato, da prvi potezni 12 ali drugi potezni element 13 nalega v luknjo 20. Razmik med središči lukenj 20 so enaki razdalji med središči lukenj 2 ali večkratniku te razdalje pri konstrukcijskem elementu 1. Položaj lukenj 20 je definiran glede na namen uporabe.

-9Luknje 20 so prednostno v obliki kroga, lahko pa so v obliki enakostraničnih večkotnikov, na primer šesterokotnika. V izvedbenem primeru na sliki 6 je istoravninski povezovalni element 18 izveden kot ploščat element z dvema krakoma 19 in 19', ki imata izvedene luknje 20 v obliki kroga. Kraka 19 in 19' sta v isti ravnini in sta med sabo združena pod pravim kotom.

Na sliki 7 je prikazan kotni povezovalni element 21. Kotni povezovalni element 21 za povezovanje konstrukcijskih elementov 1 v vsaj dveh ravninah je izveden z najmanj dvema krakoma 22, 22', pri čemer posamezen krak 22, 22' vključuje najmanj en prvi potezni element 12 ali drugi potezni element 13. Kraki 22, 22' so v različnih ravninah, povezovalni kot med kraki 22, 22' je lahko različen in je vsakokrat določen glede na namen uporabe. Razdalja med središči prvih poteznih elementov 12 ali drugih poteznih elementov 13 na posameznem kraku 22, 22' je definirana s položajem lukenj 2 na konstrukcijskih elementih 1. Število prvih poteznih elementov 12 ali drugih poteznih elementov 13 na posameznem kraku 22, 22' je odvisno od namena uporabe, v primeru, da je na enem kraku 22, 22' več poteznih elementov 12, 13, so le-ti v isti osi, razdalja med središči poteznih elementov 12, 13 je enaka razdalji med središči lukenj 2 ali večkratniku te razdalje pri konstrukcijskem elementu 1. V izvedbenem primeru na sliki 7 je kotni povezovalni element 21 izveden iz dveh krakov 22 in 22', ki sta med sabo združena pod pravim kotom. Posamezen krak 22 in 22' vključuje po dva druga potezna elementa 13, ki sta izvedena kot vijačna elementa 23 in sta na isti osi.

Na sliki 8 so prikazane variante istoravninskih in kotnih povezovalnih elementov, na sliki 9 pa je predstavljen primer stola, ki je sestavljen po sistemu modularnega pohištva po izumu.

Glede na namen uporabe, to je glede na kos pohištva, ki se sestavlja, se uporabi različne konstrukcijske elemente 1, različne istoravninske povezovalne elemente 18, različne kotne povezovalne elemente 21 in različne vezne elemente. Pri sestavljanju, ko se vijak 13 ali vijačni element 23 uvija po navojnici v matico 12 oziroma se matica 12 navija na vijak 13 ali vijačni element 23, pride do potegnitve zagozde 11, 11' v plašč 7, 7' vložka 5, 5', ki se razširi, tako da se zagozda 11, 11' fiksira v plašč 7, 7'

-10vložka 5, 5' in tam fiksno ostane do razstavitve. Na ta način je omogočena trdna povezava ali med konstrukcijskimi elementi 1 ali med konstrukcijskimi elementi 1 in istoravninskimi povezovalnimi elementi 18 ali med konstrukcijskim elementom 1 in kotnim povezovalnim elementom 21. Pri razstavitvi kosa pohištva se vijak 13 ali vijačni element 23 odvije iz matice 12 oziroma se matica 12 odvije z vijaka 13 ali vijačnega elementa 23, zagozda 11, 11' se sprosti iz plašča 7, 7' vložka 5, 5', elementi med sabo niso več povezani in se lahko ponovno uporabijo za sestavo poljubnega kosa pohištva.

Razume se, da čeprav so bili opisani različni vidiki in izvedbe predloženega izuma, obseg predloženega izuma ni omejen samo na opisane izvedbe ampak zajema vse variante, ki sodijo v obseg priloženih zahtevkov.

Razume se tudi, da obseg predloženega izuma ni omejen samo na določene kombinacije navedene v opisu, ampak vključuje katero koli kombinacijo v opisu razkritih značilnosti.

Claims (15)

1. Patentni zahtevki

   1) Sistem modularnega pohištva, ki vključuje dva ali več konstrukcijskih elementov (1) in vsaj en vezni element, pri čemer vsebuje vsak konstrukcijski element (1) najmanj eno luknjo (2) v katero se vstavi vezni element, označen s tem, da je vezni element sestavljen iz enega para osnovnih veznih elementov (4, 4'), pri čemer sta oba osnovna vezna elementa (4, 4') sestavljena iz vložka (5, 5') in razpornega elementa (10, 10'), pri čemer je vložek (5, 5') sestavljen iz plašča (7) in opcijsko zavihka (8) in je razporni element (10) prvega osnovnega veznega elementa (4) v paru sestavljen iz zagozde (11) in prvega poteznega elementa (12) in je razporni element (10') drugega osnovnega veznega elementa (4') v paru sestavljen iz zagozde (11') in drugega poteznega elementa (13), ki je komplementaren prvemu poteznemu elementu (12).
2. 2) Sistem modularnega pohištva po predhodnem zahtevku, označen s tem, da sistem dodatno vključuje najmanj en istoravninski povezovalni element (18) z luknjami (20) za povezovanje konstrukcijskih elementov (1) v eni ravnini in/ali najmanj en kotni povezovalni element (21) z najmanj enim poteznim elementom (12, 13) za povezovanje konstrukcijskih elementov (1) v vsaj dveh ravninah.
3. 3) Sistem modularnega pohištva po predhodnih zahtevkih, označen s tem, da ima luknja (2) v konstrukcijskem elementu (1) ugreznjen rob (3), in je vložek (5) poleg plašča (7) in opcijsko zavihka (8) sestavljen tudi iz naležnega elementa (6), pri čemer naležni element (6) nalega na ugreznjen rob (3) in je prvi potezni element (12) oblikovan kot matica z glavo in je drugi potezni element (13) oblikovan kot vijak z glavo.
4. 4) Sistem modularnega pohištva po predhodnih zahtevkih, označen s tem, da prvi osnovni vezni element (4) v paru z drugim osnovnim veznim elementom (4') tvori enovit vezni element, pri čemer sta oba osnovna vezna elementa (4, 4') med sabo povezana z distančnikom (14).

   • · • ·

   -12« · ·
5. 5) Osnovni vezni element v sistemu modularnega pohištva, označen s tem, da je sestavljen iz vložka (5) in razpornega elementa (10), pri čemer je vložek (5) sestavljen iz plašča (7) in opcijsko zavihka (8), razporni element (10) je sestavljen iz zagozde (11) in prvega poteznega elementa (12), pri čemer prvi potezni element (12) z drugim poteznim elementom (13), ki ni del osnovnega veznega elementa (4), tvori potezni sklop za poteg zagozde (11) v plašč (7) vložka (5).
6. 6) Osnovni vezni element po zahtevku 5, označen s tem, da vložek vključuje tudi naležni element (6), ki ima prednostno obliko prisekanega stožca, in ki nalega na ugreznjen rob (3) izveden v luknji (2) na konstrukcijskem elementu (1).
7. 7) Osnovni vezni element po zahtevkih 5 do 6, označen s tem, da je plašč (7) vložka (5) na notranji strani izveden konično in ima opcijsko po svojem obodu izvedeno najmanj eno zarezo (9) za razširitev plašča (7), in je v primeru izvedenega zavihka (8) premer oboda plašča (7) v predelu zavihka (8) večji od premera luknje (2), vendar v najširšem predelu ugreznjenega roba (3) manjši od premera luknje, (2) in je višina plašča (7) v predelu brez naležnega elementa (6) in zavihka (8) enaka globini luknje (2) v predelu brez ugreznjenih robov (3).
8. 8) Osnovni vezni element po zahtevkih 5 do 7, označen s tem, da je zunanja oblika zagozde (11) v obliki konusa, pri čemer imata zagozda (11) in plašč (7) vložka (5) na notranji strani enak naklon konusa in je notranja oblika zagozde (11) v zgornjem delu prednostno oblikovana s konusno izvedeno stopnico, da potezna elementa (12, 13) ne izpadeta iz zagozde (11), omogočena pa je njuna prosta vrtljivost v zagozdi (11) ali pa je notranja oblika zagozde (11) oblikovana oblikosklepno s poteznima elementoma (12, 13), da prepreči njuno prosto vrtljivost v zagozdi (11).

   -139) Osnovni vezni element po zahtevkih 5 do 8, označen s tem, da osnovni vezni element (4), ki vključuje naležni element (6), v paru z drugim osnovnim veznim elementom (4'), ki vključuje naležni element (6'), tvori enovit vezni element, pri čemer sta oba osnovna vezna elementa (4, 4') med sabo povezana z distančnikom (14) in je oblika distančnika (14) prilagojena obliki lukenj (20) v istoravninskem povezovalnem elementu (18), pri čemer razporni element (10) enega osnovnega veznega elementa (4) vključuje prvi potezni element (12), razporni element (10’) drugega osnovnega elementa (4') vključuje drugi potezni element (13), ki je komplementaren prvemu poteznemu elementu (12) in sta oba pritrjena vsak na svojo pripadajočo zagozdo (11, 1 T).
9. 10) Osnovni vezni element po zahtevkih 5 do 9, označen s tem, da osnovni vezni element (4), ki vključuje naležni element (6), z drugim osnovnim veznim elementom (4‘), ki vključuje naležni element (6'), tvori vezni element, pri čemer sta oba osnovna vezna elementa (4, 4') med sabo povezana z distančnikom (14) in vezni element vključuje dodatni distančnik (14') z integriranima naležnima elementoma (6, 6') na vsaki strani, in je pri enem osnovnem veznem elementu (4) med naležni element (6) in plašč (7) vložka (5) integriran podaljšek (15), pri čemer razporni element (10) enega osnovnega veznega elementa (4) vključuje prvi potezni element (12), razporni element (10') drugega osnovnega elementa (4') vključuje drugi potezni element (13), ki je komplementaren prvemu poteznemu elementu (12) in sta oba pritrjena vsak na svojo pripadajočo zagozdo (11, 1Γ).
10. 11) Osnovni vezni element po zahtevkih 5 do 10, označen s tem, da je zunanja površina zagozde (11, 11') oblikovana z najmanj enim peresom (17), ki se pri montaži ujame v zarezo (9) plašča (5, 5').
11. 12) Osnovni vezni element po zahtevkih 5 do 11, označen s tem, da je prvi potezni element (12) oblikovan kot matica z glavo in je drugi potezni element
12. (13) oblikovan kot vijak z glavo ali obratno.

    -1413) Konstrukcijski element (1) v sistemu modularnega pohištva, označen s tem, da je konstrukcijski element (1) ploščat in uniformne debeline in ima na delu, ki je predviden za povezovanje, izvedeno vsaj eno luknjo (2), v katero se vstavi vezni element in je luknja (2) prednostno krožne oblike in ima na vsakokratnih zgornjih površinah konstrukcijskih elementov (1) izveden ugreznjen rob (3) in je horiziontalni presek luknje (2) prilagojen horizontalnemu preseku zunanjega dela vložka (5) tako, da zračnost med luknjo (2) in zunanjim delom vložka (5) ne presega 2 mm; in če ima konstrukcijski element (1) izvedenih več lukenj (2), so razmiki (D) med središči lukenj (2) enaki razdalji med 3 in 5 kratnikom debeline (d) konstrukcijskega elementa (1) ali večkratniku te razdalje in se luknje (2) nahajajo na isti osi, na paralelnih oseh ali na medsebojno pravokotnih oseh.
13. 14) Istoravninski povezovalni element (18) v sistemu modularnega pohištva, označen s tem, da je izveden kot ploščat element z najmanj dvema krakoma (19, 19') z izvedenimi luknjami (20) in so kraki (19, 19') v isti ravnini, v isti osi ali v različnih oseh in je dimenzija in oblika lukenj (20) določena z dimenzijo oziroma obliko distančnika (14, 14') veznega elementa ali z dimenzijo oziroma obliko prvega poteznega (12) ali drugega poteznega elementa (13) in so razmiki med središči lukenj (20) enaki razdalji med središči lukenj (2) pri konstrukcijskem elementu (1) ali večkratniku te razdalje.
14. 15) Kotni povezovalni element (21) v sistemu modularnega pohištva, označen s tem, da je izveden z najmanj dvema krakoma (22, 22') pri čemer posamezni krak (22, 22') vključuje najmanj en prvi potezni element (12) ali drugi potezni element (13), ki je komplementaren prvemu poteznemu elementu (12), pri čemer je v primeru, da posamezen krak (22, 22') vključuje več poteznih elementov (12, 13), razdalja med središči le-teh na posameznem kraku (22, 22') enaka razdalji med središči lukenj (2) pri konstrukcijskem elementu (1) ali večkratniku te razdalje.
15. 16) Kos pohištva sestavljen iz sistema modularnega pohištva po kateremkoli od zahtevkov 1 do 15.