SI22865A - Peptid uroaktivin kot aktivator encima urokinaze - Google Patents

Abstract

V teku intenzivnih študij ki so vodile do predloženega izuma so tukajšnji izumitelji ugotovili da peptid uroaktivin z aminokislinskim zaporedjem SEQ ID NO veže in poveča encimsko aktivnosturokinaze in tkivnega plazminogenskega aktivatorja Torej predloženi izum po prvem vidiku zagotavlja aminokislinsko zaporedje peptida uroaktivin SEQ ID NO Predloženi izum zagotavlja tudi uporabo peptida uroaktivina za uspešnejše zdravljenje bolezni oz stanj pri katerih je indicirana uporaba trombolitikov takšna stanja so zlasti akutne koronarne tromboze akutni miokardni infarkt akutne ishemične možganske kapi akutne pljučnetromboembolije globinske venske tromboze akutnearterijske tromboembolije akutne arterijske tromboze kot tudi za zagotavljanje prehodnosti arteriovenskih kanul in intravenskih katetrov

Description

PEPTID UROAKTIVIN, KOT AKTIVATOR ENCIMA UROKINAZE

OPIS IZUMA

A. PODROČJE TEHNIKE, NA KATEREGA SE IZUM NANAŠA

Predloženi izum se nanaša na peptid uroaktivin, ki se veže na urokinazni plazminogenski aktivator (urokinazo) in poveča njegovo encimsko aktivnost. Še zlasti se predloženi izum nanaša na uporabo takšnega peptida za zdravljenje vseh bolezni, pri katerih se uporablja rekombinantni tkivni ali urokinazni plazminogenski aktivator, to je pri vseh indikacijah uporabe trombolitikov. Navedeni izum se nanaša v splošnem na trombolitike, še posebej tkivni in urokinazni aktivator plazminogena.

B. PRIKAZ PROBLEMA, KI GA REŠUJE IZUM

Nezaželen nastanek strdkov v žilah (tromboza) je eden glavnih kardiovaskularnih zapletov. Nastanek strdka (trombusa) lahko povzroči zmanjšanje ali popolno prekinitev (okluzijo) pretoka krvi skozi žilo. Prekinitev pretoka krvi lahko vodi v akutni miokardni infarkt, ishemično možgansko kap, vensko tromboembolijo ali pljučno embolijo. Za preprečevanje nastajanja strdkov se uporabljajo antitrombotiki med katere spadajo antikoagulanti (antagonisti vitamina K), zaviralci agregacije trombocitov (acetilsalicilna kislina, heparin in heparinski derivati, hirudin, klopidogrel, dipiridamol) in trombolitiki (oz. fibrinolitiki). Strdki v venah, kjer je pretok krvi počasnejši, so sestavljeni večinoma iz premreženega fibrina in manj iz trombocitov, zato je primarna terapija z antikoagulanti tipa varfarina in heparina. Strdki v arterijah, kjer je pretok krvi hitrejši vsebujejo več trombocitov in manj fibrina, zato se kot preventiva uporablja acetilsalicilna kislina, v primeru okluzije pa trombolitične učinkovine. Antikoagulanti in zaviralci agregacije trombocitov preprečujejo nastajanje novih in povečevanje že obstoječih strdkov, medtem ko se trombolitiki uporabljajo za čimhitrejšo razgradnjo (lizo) obstruktivnih strdkov, pri tem pa ne preprečijo eventualnega nastajanja novih strdkov.

Fiziološka fibrinoliza

Fibrinoliza je normalen proces v telesu, ki poteka sočasno s koaguacijo in omogoča hemostazo ter preprečuje nastajanje krvnih strdkov, ki bi povzročali omejitve krvnega pretoka. Pri procesu koagulacije iz fibrinogena pod vplivom trombina nastajajo monomeri fibrina, ki polimerizirajo in tvorijo protofibrile, zgrajene iz dveh antiparalelnih ne-kovalentno povezanih verig. Znotraj ene verige so monomeri fibrina povezani kovalentno. Glavni fibrinolitični encim je serinska proteaza plazmin, ki nastane iz plazminogena s pomočjo aktivatorjev. Plasminogen vsebuje motive sekundarne strukture, ki se specifično vežejo na lizin in arginin fibrin(ogen)a in se pri nastajanju strdka vgradi med verige fibrina. V procesu fibrinolize se plazminogen pretvori v aktivno obliko in cepi fibrin C-terminalno glede na vezane lizine in arginine. Pri svojem delovanju plasmin sprva ustvari vrzeli v fibrinu, nadaljna razgradnja pa povzroči solubilizacijo fibrina. (Walker in Nesheim, 1999).

Primarna aktivatorja plazminogena sta tkivni aktivator plazminogena (tPA) in urokinazni aktivator plazminogena (uPA, urokinaza). tPA se sprošča iz endotelijskih celic žil, urokinaza pa iz fibroblastov, endotelijskih celic in monocitov. Proces fibrinolize uravnava veliko število inhibitorjev (inhibitor plazminogenskega aktivatorja-lin -2, PAI-1, PAI-2; alfa2-antiplasmin; alfa2-makroglobulin; serpin; TAFI), kar zagotavlja, daje liza lokalno omejena..

Trombolitične učinkovine in njihove indikacije

Fibronilzo je mogoče sprožiti farmakološko s t.im. trombolitično (oz. fibrinolitično) terapijo. Najpogosteje uporabljeni trombolitiki za sistemsko uporabo so:

- alteplaza (rekombinantni tPA)

- aniztreplaza

- streptokinaza in

- urokinaza.

Poleg omenjenih se ponekod uporablja še druge trombolitične učinkovine:

- stafilokinaza (bakterijski rekombinantni protein)

- duteplaza (tPa sestavljen iz dveh proteinskih verig)

- reteplaza (tPA podoben protein s daljšim razpolovnim časom eliminacije) in

- tenekteplaza (tPA z dvema spremenjenima aminokislinama).

Trombolitične učinkovine se zaradi proteinske narave aplicirajo samo parenteralno. Najpomembnejše pri izboru trombolitične terapije je, da mora temeljiti na ovrednotenju individualnega trombotičnega zapleta, posameznikovega stanja in njegove anamneze. Pri uporabi trombolitikov je potrebno upoštevati ravnotežje med potencialno koristjo in tveganjem za krvavitve, ki so glavni neželeni učinek pri trombolizi.

Trombolitiki se uporabljajo za zdravljenje:

- akutne koronarne tromboze (akutni miokardni infarkt)

- akutne ishemične možganske kapi

- akutne pljučne tromboembolije

- globinske venske tromboze

- akutne arterijske tromboembolije

- akutne arterijske tromboze.

Trombolitiki se uporabljajo za zagotavljanje prehodnosti:

- arteriovenskih kanul

- intravenskih katetrov.

Urokinaza in njeno delovanje

Urokinaza je 411 aminokislin velik protein, sestavljen iz treh domen: C-terminalne katalitične domene, ki vsebuje aktivno mesto serinske proteaze, N-terminalna kringlova domena in domena, homologna epidermalnemu rastnemu dejavniku, s katero se veže na receptor UPAR/CD87.

Urokinaza se sintetizira v obliki zimogena (prourokinaza, pro-uPA in enoverižna urokinaza, sc-uPA) in se aktivira s proteolitično cepitvijo med Lys[158]-Ile[l59]. Nastali verigi ostaneta povezani preko disulfidne vezi.

Urokinaza neposredno cepi peptidno vez Arg[560]-Val[561] v plazminogenu, pri tem nastane plazmin in se aktivira fibrinolitični sistem. Plazmin razgrajuje fibrin, fibrinogen in druge plazemske proteine v strdkih, med drugim tudi koagulacijska faktorja V in VIII.

Eno- in dvo-verižne oblike urokinaze se vežejo na receptorje na plazemski membrani: uPAR/CD87 in receptorje LDL receptorske družine: LDLR-relativni protein, receptor alfa2makroglobulina (LRP/a₂-MR) in receptor VLDL. Afiniteta vezave urokinaze na receptorje LDL receptorske družine (Kd~ (1-2)-10^-8 M) je velikostni razred nižja od vezave na uPAR/CD87. Poleg tega pa se urokinaza lahko veže tudi na nekatere druge receptorje preko proteazne ter kringlove domene.

Multidomenska struktura omogoča polifunkcionalno delovanje urokinaze, saj vsebuje številna mesta za vezavo tako substratov kot tudi različnih celičnih receptorjev.

Tkivni plazminogenski aktivator in njegovo delovanje

Tkivni plazminogenski aktivator (tPA) je serinska proteaza in jo uvrščamo, enako kot urokinazo, v družino Sl A serinskih proteaz. Normalno se nahaja na površini endotelijskih celic ven, kapilar, pljučnih arterij, srca in maternice in se izloča po poškodbi žile.

tPA se sintetizira kot enoverižni polipeptid in se po delovanju plazmina ali tripsina (cepitev vezi Arg-Ile) razcepi v dvoverižni polipeptid, povezan z disulfidno vezjo. Težka veriga tPA se nahaja na N-terminalnem delu (Mr 39.000), lahka veriga pa je na C-terminalnem koncu (Mr 33.000). tPA je sestavljen iz petih različnih strukturnih domen: domena homologna fibronektinski fmger-like strukturi, domena homologna epidermalnemu rastnemu dejavniku, kringlovi domeni 1 in 2 (kot se nahajata v urokinazi, plazminogenu, trombinu, dejavniku XII) se nahajajo na težki verigi ter aktivno mesto serinske proteaze, ki se nahaja na lahki verigi.

Tkivni plazminogenski aktivator pretvarja plazminogen v plazmin. Specifičnost ativacije je odvisna od afinitete tPA do fibrina in tvorbe ternarnega kompleksa med tPA, plazminogenom in fibrinom, kar povzroči močno povečanje aktivacijske hitrosti plazminogena na površini fibrina. Funkcionalne domene tPA, ki so odgovorne za afiniteto do fibrina in povečanja aktivnosti tPA se nahajajo znotraj N-terminalne regije (težka veriga), najverjetneje v fingerlike domeni (Binyai) in v drugi kringlovi domeni (van Zooneveld).

Vloga citokeratinov pri aktivaciji plazminogena

Aktivacija plazminogena na celični površini je veliko hitrejša v primerjavi z aktivacijo v raztopini, saj interakcija plazminogena z vezavnimi proteini povzroči spremembo konformacije plazminogena, kije bolj odprta za proteolizno delovanje (Ellis, 1991). Citokeratin 8 je poglavitni vezavni protein plazminogena na membrani celic raka dojke. Citokeratin 8 je intermediatni filamentni protein, ki v paru z citokeratinom 18 tvori netopni strukturni citoplazemski skelet. C-terminalni del citokeratina 8 penetrira skozi celično membrano (Hembrough, 1995; Ditzel, 1997) in veže plazminogen (Kralovich, 1998). Aktivacija plazminogena je pospešena z vezavo tkivnega plazminogenskega aktovatorja (tPA), ki se lahko veže bodisi na citokeratin 8 ali na citokeratin 18 (Kralovich, 1998)

Zaporedje peptida uroaktivin ustreza aminokislinskemu zaporedju, ki se nahaja v Cterminalnem delu citokeratinov 1, 2, 8, 10 in 18 kot močno ohranjena regija citokeratinov. Predvidevamo, da prav ta regija predstavlja vezalno mesto za tPA kot tudi za urokinazo.

C. PODATI O STANJU TEHIKE

Stanje tehnike na področju uporabe urokinaze za razgradnjo neželenih strdkov v telesu (fibrinolizo) opisujejo naslednji viri, vendar po do sedaj znanih podatkih, aktivatorji urokinaze še niso patentirani:

- Banyai L, Varadi A, Patthy L. Common evolutionary origin of the fibrin-binding structures of fibronectin and tissue-type plasminogen activator. FEBS Lett. 1983 Oct 31 ;163(1):37-41.

- Ditzel H, Garrigues U, Andersen C, Larsen M, Garrigues H, Svejgaard A, Hellstrom I, Hellstrom K, Jensenius J: Modified cytokeratins expressed on the surface of carcinoma celiš undergo endocytosis upon binding of human monoclonal antibody and its recombinant Fab fragment. Proč Natl Acad Sci U S A 1997, 94(15):8110-8115.

- Ellis V, Behrendt N, Dano K: Plasminogen activation by receptor-bound urokinase. A kinetic study with both cell-associated and isolated receptor. J Biol Chem 1991, 266(19):12752-12758.

- Hembrough T, Vasudevan J, Allietta M, Glass Wn, Gonias S: A cytokeratin 8-like protein with plasminogen-binding activity is present on the extemal surfaces of hepatocytes, HepG2 celiš and breast carcinoma celi lines. J Celi Sci 1995, 108 (Pt 3):1071-1082.

- Kralovich KR, Li L, Hembrough TA, Webb DJ, Kams LR, Gonias SL. Characterization of the binding sites for plasminogen and tissue-type plasminogen activator in cytokeratin 8 and cytokeratin 18. J Protein Chem. 1998 Nov;17(8):845-54.

- Van Zonneveld A J, Veerman H, Pannekoek H. Autonomous functions of structural domains on human tissue-type plasminogen activator. Proč Natl Acad Sci USA. 1986 Jul;83(13):4670-4.

Walker JB, Nesheim ME. The molecular weights, mass distribution, chain composition, and structure of soluble fibrin degradation products released from a fibrin clot perfused with plasmin. J Biol Chem. 1999 Feb 19;274(8):5201 -12.

United States Patent 6,861,054; Higazi. March 1, 2005, suPAR stimulating activity of tcuPA-mediated fibrinolysis and different uses thereof.

United States Patent 4,996,050; Tsukada, et al. February 26, 1991: Fibrinolytic activity enhancer.

D. OPIS SKIC IZUMA

Skica 1 prikazuje rezultate vezave peptida uroaktivina na urokinazni plazminogenski aktivator, dobljene s pomočjo površinske plazmonske resonance. Krivulje predstavljajo vezavo urokinaznega plazminogenskega aktivatorja na imobiliziran uroaktivin in njegovo disocijacijo pri koncentracijah 10 nM, 20 nM and 50 nM (od spodaj navzgor).

Skica 2 prikazuje aktivacijo plazminogena ob prisotnosti peptida uroaktivina. Aktivacijo plazminogena smo sledili z merjenjem fluorescence pri 470 nm v prisotnosti 500 pM urokinaznega plazminogenskega aktivatorja, 500 nM plazminogena, specifičnega substrata za plazmin D-Ala-Lev-Lys-AMC (0.5 mM) ter naraščajočih koncentracij peptida. Fluorescenco smo odčitali po 90 min.

Skica 3 prikazuje kinetiko aktivacije plazminogena ob prisotnosti peptida uroaktivina. Aktivacijo plazminogena smo sledili z merjenjem fluorescence pri 470 nm v prisotnosti 500 pM urokinaznega plazminogenskega aktivatorja, 500 nM plazminogena, specifičnega substrata za plazmin D-Ala-Lev-Lys-AMC (0.5 mM) ter naraščajočih koncentracij peptida. Fluorescenco smo spremljali 100 min.

Skica 4 prikazuje aktivacijo plazminogena ob prisotnosti peptida uroaktivina. Aktivacijo plazminogena smo sledili z merjenjem fluorescence pri 470 nm v prisotnosti 500 pM tkivnega plazminogenskega aktivatorja, 500 nM plazminogena, specifičnega substrata za plazmin D-Ala-Lev-Lys-AMC (0.5 mM) ter naraščajočih koncentracij peptida. Fluorescenco smo odčitali po 90 min.

Skica 5 prikazuje kinetiko aktivacije plazminogena ob prisotnosti peptida uroaktivina. Aktivacijo plazminogena smo sledili z merjenjem fluorescence pri 470 nm v prisotnosti 500 pM tkivnega plazminogenskega aktivatorja, 500 nM plazminogena, specifičnega substrata za plazmin D-Ala-Lev-Lys-AMC (0.5 mM) ter naraščajočih koncentracij peptida. Fluorescenco smo spremljali 100 min.

Skica 6 prikazuje kontrolni poizkus aktivacije plazminogena ob prisotnosti peptida uroaktivina in v odsotnosti plazminogenskega aktivatorja (uPA ali tPA). Aktivacijo plazminogena smo sledili z merjenjem fluorescence pri 470 nm v prisotnosti 500 nM plazminogena, specifičnega substrata za plazmin D-Ala-Lev-Lys-AMC (0.5 mM) ter naraščajočih koncentracij peptida. Fluorescenco smo odčitali po 90 min.

Skica 7 prikazuje kontrolni poizkus aktivacije plazminogena ob prisotnosti undekapeptida. Aktivacijo plazminogena smo sledili z merjenjem fluorescence pri 470 nm v prisotnosti 500 pM urokinaznega plazminogenskega aktivatorja, 500 nM plazminogena, specifičnega substrata za plazmin D-Ala-Lev-Lys-AMC (0.5 mM) ter naraščajočih koncentracij undekapeptida. Fluorescenco smo odčitali po 90 min.

Skica 8 prikazuje poizkus razgradnje fibrinskega strdka ob prisotnosti peptida uroaktivina. Razgradnjo fibrinskega strdka smo sledili z merjenjem absorbance pri 405 nm v prisotnosti 500 nM plazminogena, urokinaznega plazminogenskega aktivatorja (250 pM, 500 pM ter 1 nM) in naraščajočih koncentracij uroaktivina. Absorbanco smo spremljali do popolne razgadnje fibrinskega strdka.

E. IZVEDBENI PRIMERI

Predloženi izum je ponazorjen z naslednji neomejujočimi primeri:

1. Načrtovanje peptida

Aminokislinsko zaporedje citokeratinov 1, 2, 8, 10 in 18 izvira iz proteinske baze NCBI Protein Database (1346343, 547754, 225702, 40354192 in 30311). Zaporedja smo uredili s pomočjo programa ClustalW multiple sequence alignment software (www.ch.embnet.org) in na osnovi urejenih zaporedij načrtovali zaporedje peptida uroaktivin, ki ne ustreza nobenemu zaporedju omenjenih citokeratinov. Prav tako zaporedja uroaktivina ni v bazi podatkov Blast do sedaj znanih aminokislinskih zaporedij kakršnihkoli živih bitij.

2. Sinteza peptida

Peptid uroaktivin z aminokislinskim zaporedjem SEQ ID NO: 1 je bil sintetiziran pri Biosynthesis Inc. (Denver, TX, USA). Njegova čistost je bila 85,6 % določena s HPLC in masno analizo.

3. Testiranje vezave uroaktivina na plazminogenski aktivator s površinsko plazmonsko resonanco

Vezavo urokinaze na uroaktivin smo določali s sistemom Biacore X (Biacore, Švedska). Poizkus je potekal na CM5 senzorskem čipu (BR-1003-98 BIAcore). Uroaktivin smo imobilizirali pri pretoku 1 pL/min 10 minut (300 RU). Pretočno celico smo nato izprali s 5 pL 10 mM glicinskega pufra (pH 2.2) pri pretoku 30 pL/min. Drugo pretočno celico smo uporabili kot referenčno celico. Enak postopek spiranja smo uporabili za regeneracijo površine dodekapeptida med posameznimi injiciranji različnih koncentracij peptida. uPA smo raztopil v PBST pufru (PBS z 0.05% Tween 20).

Vezani uroaktivin smo tretirali z različnimi koncentracijami plazminogenskega aktivatorja. V primeru urokinaznega plazminogenskega aktivatorja smo uporabili 10 nM, 20 nM and 50 nM.

Vse meritve so potekale pri 25°C in pretoku 1 pL/min v 1% PBST pufru. 5 pL uPA smo injicirali v posamezni meritvi. Krivulje asociacije in disociacije urokinaznega plazminogenskega aktivatorja na peptid uroaktivin so prikazane na skici 1. Z metodo premikajoče bazne linije - programski paket Biacore smo določili Ka = 9.8 nM .

4. Aktivacija plazminogena

Pospešeno aktivacijo plazminogena ob prisotnosti peptida uroaktivina smo sledili z merjenjem fluorescence pri 470 nm, in sovpada s povečanim nastajanjem plazmina. V testu smo uporabili 500 pM urokinazni ali tkivni plazminogenski aktivator, 500 nM plazminogen in 0,5 mM specifični substrat za plazmin D-Ala-Lev-Lys-AMC. Količina nastalega plazmina v 90 min in kinetika njegovega nastanka kažeta na močno povečano nastajanje ob prisotnosti peptida uroaktivina. Nastanek plazmina je odvisno od koncentracije peptida uroaktivina (skice 2-5). V kontrolnih poskusih, kjer plazminogenski aktivator ni bil prisoten, do nastanka plazmina ni prišlo.

uPA

Urokinazni plazminogenski aktivator (uPA) (500pM) smo raztopili v fosfatnem pufru, pH 7.4 in dodali 50 pl/ vodnjaček. Dodali smo različne koncentracije uroaktivina (0.1 μΜ, 0.25 μΜ, 0.5 μΜ, 1 μΜ, 2.5 μΜ ter 5 μΜ) ter inkubirali na 37°C 30 min. Nato smo dodali specifični fluorogeni substrat za plazmin D-Ala-Lev-Lys-AMC (0.5 mM) ter nazadnje plazminogen (500 nM) (vsi od Sigma, St. Louis, MD) v posamezne vodnjačke mikrotiterske plošče in sledili nastanek plazmina 1.5 ure pri 37°C (Ex = 370 nm in Em = 470 nm) s pomočjo fluorescenčnega čitalca mikrotiterskih ploščic (Safire 2, Tecan). V kontrolnem poiskusu smo dodali undekapeptid oz. dodekapeptid z drugačnim zaporedjem. Izvedli smo tudi kontrolni poskus, kjer nismo dodali uPA. Rezultat je reprezentativen trem neodvisnim poizkusom. Podane so povprečne vrednosti štirih paralelk ± standardna deviacija.

tPA

Tkivni plazminogenski aktivator (tPA) (500pM) smo raztopili v fosfatnem pufru, pH 7.4 in dodali 50 μΐ/ vodnjaček. Dodali smo različne koncentracije uroaktivina (0.1 μΜ, 0.25 μΜ, 0.5 μΜ, 1 μΜ, 2.5 μΜ ter 5 μΜ) ter inkubirali na 37°C 30 min. Nato smo dodali specifični fluorogeni substrat za plazmin D-Ala-Lev-Lys-AMC (0.5 mM) ter nazadnje plazminogen (500 nM) (vsi od Sigma, St. Louis, MD) v posamezne vodnjačke mikrotiterske plošče in sledili nastanek plazmina 1.5 ure pri 37°C (Ex = 370 nm in Em = 470 nm) s pomočjo fluorescenčnega čitalca mikrotiterskih ploščic (Safire 2, Tecan). V kontrolnem poiskusu smo dodali undekapeptid oz. dodekapeptid z drugačnim zaporedjem. Izvedli smo tudi kontrolni poskus, kjer nismo dodali tPA. Rezultat je reprezentativen trem neodvisnim poizkusom. Podane so povprečne vrednosti štirih paralelk ± standardna deviacija.

5. Test raztapljanja fibrinskega strdka

Fibrinski strdek smo naredili z dodatkom 50 μΐ človeškega trombina (0.3 U/ml, končna koncentracija) (1NIH U = 0.324 ± 0.073 pg trombina) in CaCl₂ (20 mM) 50 μΐ človeškemu fibrinogenu (2 mg/ml, končna koncentracija) v plošči s 96 vodnjački. Tvorba strdka je potekala 3 ure na sobni temperaturi. Nato smo dodali 50 μΐ 1 μΜ plazminogena ter 50 μΐ urokinaznega plazminogenskega aktivatorja (500 pM, 1.0 nM, 2.0 nM) z dodanim uroaktivinom (20 μΜ, 10 μΜ, 5 μΜ, 0 M). Spremembe v motnosti strdka smo spremljali z merjenjem spremembe absorbance v času pri 405 nm pri 25 °C na mikrotiterskem čitalcu. Meritve smo izvajali v štirih paralelkah za vsako koncentracijo ter poizkus trikrat ponovili.

Ί2>

SEQUENCE LISTING <110> OBERMAJER Nataša, DOLJAK Bojan, KOS Janko, UNIVERSITY OF LJUBLJANA <120> Peptide uroaktivin, as activator of enzyme urokinase (Peptid uroaktivin, kot aktivator encima urokinaze) <140> P-200800224 <141> 2008-09-25 <160> 1 <210> 1 <211> 12 <212> PRT <213> Artificial sequence <220>

<223> Designed peptide based on highly homologous region of OKI, CK2, CK8, CK10 and CK18.

<400> 1

Val Lys Ile Ala Leu Glu Val Glu Ile Ala Thr Tyr

Claims (11)

1. Zaporedje aminokislin v uroaktivinu (peptidu z aminokislinskim zaporedjem SEQ ID NO. 1) in iz zaporedja izhajajoči peptidomimetiki.

2. Farmacevtski sestavek, označen s tem, da vsebuje uroaktivin ali iz njega izhajajoče peptidomimetike.

3. Farmacevtska oblika, označena s tem, da vsebuje uroaktivin in iz njega izhajajoče peptidomimetike po kateremukoli zahtevku 1-2, ki omogoča parenteralni vnos.

4. Medicinski pripomoček, označen s tem, da vsebuje uroaktivin in iz njega izhajajoče peptidomimetike po kateremukoli zahtevku 1-2, ki se uporablja pri posrednem ali neposrednem preprečevanju strjevanja krvi, še posebej pri katetrih in žilnih vsadkih.

5. Peptid uroaktivin z aminokislinskim zaporedjem SEQ ID NO.l ali iz njega izhajajoči peptidomimetiki po zahtevku 1 za uporabo kot aktivator encimov, ki pospešijo proces fibrinolize.

6. Peptid uroaktivin z aminokislinskim zaporedjem SEQ ID NO.l ali iz njega izhajajoči peptidomimetiki po zahtevku 1, za uporabo kot aktivator urokinaznega plazminogenskega aktivatorja.

7. Peptid uroaktivin z aminokislinskim zaporedjem SEQ ID NO. 1 ali iz njega izhajajoči peptidomimetiki po zahtevku 1, za uporabo kot aktivator tkivnega plazminogenskega aktivatorja.

8 . Peptid uroaktivin z aminokislinskim zaporedjem SEQ ID NO.l ali iz njega izhajajoči peptidomimetiki po zahtevku 1 za uporabo kot zdravilo.

9. Farmacevtski sestavek, ki vsebuje peptid uroaktivin z aminokislinskim zaporedjem SEQ ID NO. 1 ali iz njega izhajajoče peptidomimetike po zahtevku 1, za uporabo kot aktivator encimov, ki pospešijo proces fibrinolize, kot aktivator urokinaznega plazminogenskega aktivatorja ali kot aktivator tkivnega plazminogenskega aktivatorja.

10. Uporaba peptida uroaktivina z aminokislinskim zaporedjem SEQ ID NO. 1 ali iz njega izhajajočih peptidomimetikov po zahtevku 1, za izdelavo farmacevtskega sestavka za zdravljenje bolezni ali stanj, pri katerih je indicirana uporaba trobmolitikov.

11. Uporaba peptida uroaktivina z aminokislinskim zaporedjem SEQ ID NO. 1 ali iz njega izhajajočih peptidomimetikov po zahtevku 1, za izdelavo farmacevtskega sestavka za zdravljenje akutne koronarne tromboze (akutnega miokardnega infarkta), akutne ishemične možganske kapi, akutne pljučne tromboembolije, globinske venske tromboze, akutne arterijske tromboembolije, akutne arterijske tromboze, kot tudi za zagotavljanje prehodnosti arteriovenskih kanul in intravenskih katetrov.