SI22139A - Vijak za pritrditev stresne kritine - Google Patents

Abstract

Namen izuma je zasnovati vijak (1) za privijanje stresne kritine, ki bo zagotavljal kar najvecjo proznost vpetja privijacene stresne kritine (2) in obenem prepreceval zastajanje vode v obmocju vijacnega stika in tako lazje zagotavljal potrebno tesnjenje vijacne zveze proti vdiranju meteorne vode, vkljucno s kapilarno vlago. Vijak (1) sestoji iz glave (11) in stebla (12), ki je vsaj na delu svoje dolzine opremljeno z vsakokrat ustreznim navojem (13). Pri tem vijak obsega na steblo (12) namestljivo in za naleganje med glavo (11) vijaka (1) in vsakokrat razpolozljivo kritino (2) prirejeno tesnilno podlozko (3) iz gibkega, elasticno deformabilnega materiala, obenem pa tudi togo pritisno podlozka (4), ki se nahaja med omenjeno tesnilno podlozko (3) in glavo (11) vijaka (1) in je opremljena z obrobkom (42) z odkapnim robom (421), ki sega preko oboda omenjene tesnilne podlozke (3).

Description

Vijak za pritrditev strešne kritine

Izum spada na področje strojnih elementov, namreč vijakov, še zlasti samoreznih vijakov vključno s pripadajočimi podložkami, z vidika uporabe pa na področje pritrjevanja plošč s pomočjo pritrdilnih vijakov.

Pri tem izum temelji na problemu, kako zasnovati vijak za privijanje strešne kritine, ki bo zagotavljal kar naj večjo prožnost vpetja privijačene strešne kritine in obenem preprečeval zastajanje vode v območju vijačnega stika in tako lažje zagotavljal potrebno tesnenje vijačne zveze proti vdiranju meteorne vode, vključno s kapilarno vlago.

Ena od različic vijakov za privijanje strešne kritine je znana iz slovenske registracije modela št. 90600512. Gre za samorezen vijak, ki je predviden za privijanje v lesene elemente ostrešja, npr. letve, tramove in podobno, sestoji pa iz stebla, ki je na vsaj delu svoje dolžine opremljeno z zunanjim navojem, in glave, ki je zasnovana kot šesterokotna glava z integrirano podložko. S tem je mišljeno, da je omenjeni glavi na proti steblu oz. kritini obrnjeni strani priključena kolutasta, podložki podobna odebelitev, katere premer je večji od premera obrisa same glave, širina oz. debelina pa vsaj približno ustreza debelini običajne podložke. Glava z omenjeno integrirano podložko je lahko sicer izvedena tudi iz enakega gradiva kot steblo, v praksi pa je vendarle običajno izvedena iz umetne mase, ki je v staljenem stanju formirana neposredno na kovinsko steblo, ki je pred tem vstavljeno v ustrezno orodje za brizganje termoplastičnih mas. Pri privijanju kritine s pomočjo tovrstnih vijakov se je sicer tudi v primeru kovinske kritine zaradi naleganja plastične podložke na kritini možno izogniti pojavu korozije kot posledice npr. pojava takoimenovanih galvanskih členov. Ker glava oz. podložka vijaka na kritini predstavlja določeno oviro pri odtekanju meteorne vode in tudi zaradi razpoložljive akumulacijske površine na sami podložki oz. po njenem obodu, voda vseskozi zastaja v območju neposredno ob podložki oz. stiku le-te s kritino. Po drugi strani omenjeno neposredno naleganje razmeroma toge podložke na razmeroma elastični in deformabilni kritini ob pojavu deformacij kritine zaradi temperaturnih razlik ali mehanskih obremenitev (sneg, veter,...) lahko privede do pojava špranje med kritino in na slednji nalegajočo podložko glave vijaka, kar je pogosto vzrok za vdore vlage v območje pod kritino, in sicer v odvisnosti od velikosti špranje bodisi zaradi dotekanja meteorne vode ali tudi zaradi srkanja vode vsled kapilarnega učinka.

Podobni vijaki so v zvezi s strešno kritino in ponazoritvijo pritrjevanja le-te omenjeni tudi v AT 380 732. V tem primeru gre spet ta vijak s šesterokotno glavo ter integrirano podložko, ki pa razen tega obsega še razmeroma deformabilno tesnilno podložko. Ta tesnilna podložka nedvomno izboljša prožnost zveze med vijakom in kritino, s čimer je odpravljen del težav, ki so povezane z deformacijami kritine zaradi temperaturnih razlik ali mehanskih obremenitev. Vendar pa tesnilna podložka sama kot taka nima nikakršnega učinka proti zastajanju vode, ki se še določen čas za obdobjem padavin zadržuje v neposredni bližini vijačnega stika. Po drugi strani se materialu, iz katerega sestoji omenjena tesnilna podložka, sčasoma spremenijo lastnosti in zato postane manj prožen in hkrati razpokan ali celo prhek, zaradi česar se bodisi na stiku med podložko in glavo vijaka ali med podložko in kritino ali celo v samem gradivu podložke pojavijo špranje, ki privedejo do kapilarnega učinka in srkanja vode v območje ob vijaku in pod kritino. K temu lahko zlasti pri sodobnih kritinah, kjer gre zaradi toplotne ali zvočne izolacije za kombinacijo npr. poliuretanske pene in ustrezno prekrivljene kovinske pločevine pripomore tudi neizogibna sprememba lastnosti omenjenega penastega sloja po določenem času po vgradnji kritine.

Pričujoči izum se nanaša na vijak za privijanje strešne kritine, pri čemer tovrsten vijak sestoji iz glave z integrirano podložko ali podobno izvedeno ravno spodnjo površino, in stebla, ki je vsaj v območju neposredno ob omenjeni glavi vijaka gladko, hkrati pa na vsaj na delu svoje dolžine opremljeno z vsakokrat ustreznim navojem. Nadalje tovrsten vijak obsega na steblo v območju njegovega gladkega dela namestljivo, za naleganje med glavo vijaka in vsakokrat razpoložljivo kritino prirejeno tesnilno podložko iz gibkega, elastično deformabilnega materiala.

Po izumu je na steblu vijaka poleg omenjene tesnilne podložke predvidena tudi nadaljnja, razmeroma toga pritisna podložka, ki se nahaja med omenjeno tesnilno podložko in glavo vijaka in je opremljena z obrobkom z odkapnim robom, ki sega preko oboda omenjene tesnilne podložke.

Tesnilna podložka je na svoji proti vsakokratni kritini obrnjeni površini opremljena z obodno potekajočo zajedo. Pritisna podložka je na svoji spodnji, proti tesnilni podložki obrnjeni strani opremljena s poglobitvijo, ki je obdana z v smeri proti tesnilni podložki štrlečim obrobkom, ki je zaključen z odkapnim robom. Ta odkapni rob prednostno tvori oster zunanji spodnji rob na proti tesnilni podložki obrnjeni površini pritisne podložke. Pri tem je nadalje proti glavi vijaka obrnjen zunanji zgornji rob pritisne podložke prednostno zaokrožen. Prav tako je prednostno zaokrožen tudi zgornji, proti pritisni podložki obrnjen zunanji rob tesnilne podložke. Izmere obeh podložk so smiselno tako izbrane, da je premer z obrobkom obdane poglobitve na spodnji strani pritisne podložke večji od zunanjega premera tesnilne podložke v stisnjenem oz. elastično deformiranem stanju le-te.

Eden od možnih konkretnih primerov izvedbe vijaka je prikazan na sl. 1.

Vijak 1 je v osnovi namenjen za privijanje na sl. 1 zgolj shematično ponazorjene strešne kritine 2, na ustrezne elemente ostrešja, ki so lahko leseni ali kovinski in katerim je v okviru izuma vsekakor mogoče prilagoditi konkretno uporabljivo izvedbo vijaka. Pri tem se v kritino 2 pred vzpostavljanje vijačne zveze vsakokrat izvede ustrezno izvrtino 20, skozi katero se potem vstavi vijak 1.

Vijak 1 v osnovi sestoji iz glave 11 z integrirano podložko 110 ali drugače zagotovljeno ravno površino 111 na proti kritini 2 obrnjeni strani, in iz po eni strani vsaj v območju neposredno ob glavi 11 vijaka 1 gladkega dela stebla 12, ki je po drugi strani vsaj preko dela svoje dolžine opremljeno z ustreznim navojem

13. Na sl. 1 je omenjeni vijak 1 prikazan v izvedbi lesnega vijaka s šesterokotno glavo 11, ki je v prikazanem primeru skupaj z intergirano podložko 110 izvedena iz termoplastičnega gradiva, npr. iz PVC ali ABS ali podobnega, in formirana na kovinskem steblu 12 vijaka 1. Pri tem mora biti strokovnjaku razumljivo, daje po eni strani glava 11 lahko tudi drugače izvedena, npr. z zarezo za vijačenje z izvijačem, ali z notranjim šesterokotnikom (tkzv. imbus) ali tudi drugače, razen tega je tudi steblo 12 lahko bodisi vsaj v bistvu cilindrično in opremljeno npr. z metričnim navojem 13, ki omogoča sodelovanje z ustrezno (neprikazano) matico, ali konično in opremljeno npr. s samoreznim navojem 13 za privijanje v različne materiale, vključno z npr. lesom ali kovino. Nobena od doslej navedenih variacij vijaka 1 namreč na sam izum nima nikakršnega omembe vrednega vpliva.

Po izumu vijak 1 poleg omenjene glave 11 z integrirano podložko 111 ali drugo ustrezno proti vsakokratni kritini 2 obrnjeno ravno površino obsega še gibko tesnilno podložko 3 in razmeroma togo pritisno podložko 4, ki se nahaja med prej omenjeno tesnilno podložko 3 in glavo 11 vijaka 1, obe podložki pa sta nameščeni na steblu 12 vijaka 1 v območju med glavo 11 in navojem 13.

Tesnilna podložka 3 je na steblu 12 vijaka 1 nameščena razmeroma tesno prilegajoče se in sestoji iz prožnega, deformabilnega gradiva, še zlasti npr. iz gume, ki je primerna npr. za tesenje vodnega medija v gradbeništvu pri običajnih atmosferskih pogojih. Pri tem je tesnilna podložka 3 prednostno opremljena z zaokroženim zgornjim zunanjim robom 31, po izbiri pa tudi s krožno zajedo 32 na vstran od glave 11 vijaka 1 t.j. proti kritini 2 obrnjeni površini 33. Omenjena zajeda 32 je lahko izvedena kot krožni utor s pravokotnim profilom (sl. 1) tudi drugače, npr. s polkrožnim profilom t.j. kot polovičen torus ali podobno.

Pritisna podložka 4 sestoji iz razmeroma togega nekovinskega gradiva, ki lahko npr. tudi ustreza gradivu glave 11. Omenjena podložka 4 je na svoji spodnji strani opremljena z obrobkom 42, ki štrli v smeri vstran og glave 11 vijaka 1 in torej proti tesnilni podložki 3 oz. kritini 2. Obrobek 42 je zaključen z ostrim spodnjim robom 421 in preko stopničastega prehoda 43 prehaja v osrednje razporejeno poglobitev 44 na spodnji strani 41 podložke 4, tako daje omenjena poglobitev 44 obdana z omenjenim obrobkom 42, katerega spodnji zunanji rob 421 tako tvori odkapni rob. Še nadalje je tudi zgornji zunanji rob 45 pritisne podložke prednostno zaokrožen.

Obe podložki 3, 4 sta dimenzijsko tako izbrani, daje notranji premer D obrobka 42 na spodnji strani 41 pritisne podložke 4 večji od zunanjega premera d tesnilne podložke 3 v elastično deformiranem stanju le-te.

Ko vijak 1 z na njem nameščenima podložkama 3, 4 vstavimo skozi ustrezno izvrtino 20 v kritini 2, sledi privijanje navoja 13 v ustrezno neprikazano podlago (ali matico), kar se izvrši na znan način s pomočjo sukanja glave 11 v ustrezni smeri in s pomočjo ustreznega orodja. Tesnilna podložka 3 naleže na kritino in ob nadaljnjem privijanju vijaka drsi ob steblu 12 vijaka 1 v smeri proti podložki 4 oz. proti glavi 11 vijaka. Nadaljnje privijanje vijaka 1 privede po eni strani do vzpostavitve potrebnega protiska kritine 2 proti vsakokratni podlagi in po drigi strani do naleganja tesnilne podložke 3 proti kritini 2 in obenem proti pritisni podložki 4, ki je po drugi strani pritisnjena proti glavi 11 vijaka 1 oz. proti integrirani podložki 111 ali podobni ravni površini na glavi 11 vijaka 1. Končno pritezanje vijaka 1 privede do plastične deformacije tesnilne podložke 3 in do spremembe oblike zajede 32 na njeni spodnji strani, tako da ta podložka 3 po celotnem obodu brezhibno in brez špranje tudi v primeru razmeroma velikih temperaturnih razlik nalega na kritini 2. Po drugi strani je nad omenjeno tesnilno podložko 3 prisotna toga pritisna podložka 4, ki na tesnilni podložki 3 nalega v območju svoje poglobitve 44 na spodnji strani 41, medtem ko obrobek 42 po celotnem obodu podložke 4 sega preko tesnilne podložke 4. Meteorna voda, ki se pojavi na vijaku 1, z glave 11 odteka na pritisno podložko 4, od koder zahvaljujoč preko tesnilne podložke 3 segajočemu odkapnemu robu 421 odteče izven območja tesnilne podložke 3. Tako je tudi v primeru, če se lastnosti materiala tesnilne podložke 3 sčasoma spremenijo, preprečeno srkenje vlage v razpoke in s tem v območje pod kritino. Četudi bi npr. zaradi naklona ostrešja na delu oboda tesnilne podložke 3 voda kljub temu prišla v stik z obodom tesnilne podložke 3, je zahvaljujoč prisotnosti zajede 32 še vedno preprečen nastanek tolikšne tlačne razlike med območjem neposredno ob steblu 12 vijaka in območjem izven podložke 3, da bi to lahko vodilo k srkanju vode zaradi kapilarnega učinka.

Claims (7)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Vijak za privijanje strešne kritine, sestoječ iz glave (11) z integrirano podložko (111) ali podobno izvedeno ravno spodnjo površino, in stebla (12), ki je vsaj v območju neposredno ob glavi (11) gladko, hkrati pa na vsaj na delu svoje dolžine opremljeno z vsakokrat ustreznim navojem (13), pri čemer tovrsten vijak (1) obsega na steblo (12) v območju njegovega gladkega dela namestljivo, za naleganje med glavo (11) vijaka (1) in vsakokrat razpoložljivo kritino (2) prirejeno tesnilno podložko (3) iz gibkega, elastično deformabilnega materiala, označen s tem, da je na steblu (12) poleg omenjene tesnilne podložke (3) predvidena razmeroma toga pritisna podložka (4), ki se nahaja med omenjeno tesnilno podložko (3) in glavo (11) vijaka (1) in je opremljena z obrobkom (42) z odkapnim robom (421), ki sega preko oboda omenjene tesnilne podložke (3).
2. 2. Vijak po zahtevku 1, označen s tem, da je tesnilna podložka (3) na svoji proti vsakokratni kritini (2) obrnjeni površini (33) opremljena z obodno potekajočo zajedo (32).
3. 3. Vijak po enem od zahtevkov 1 ali 2, označen s tem, daje pritisna podložka (4) na svoji spodnji, proti tesnilni podložki (3) obrnjeni strani (41) opremljena s poglobitvijo (44), kije obdana z v smeri proti tesnilni podložki štrlečim obrobkom (42), kije zaključen z odkapnim robom (421).
4. 4. Vijak po zahtevku 3, označen s tem, da odkapni rob (421) tvori oster zunanji spodnji rob na proti tesnilni podložki (3) obrnjeni površini (41) pritisne podložke (4).
5. 5. Vijak po zahtevku 3 ali 4, označen s tem, da je proti glavi (11) vijaka (1) obrnjen zunanji zgornji rob (45) pritisne podložke (4) zaokrožen.
6. 6. Vijak po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, daje zgornji, proti pritisni podložki (4) obrnjen zunanji rob (31) zaokrožen.
7. 7. Vijak po katerem koli od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da je premer (D) z obrobkom (42) obdane poglobitve (44) na spodnji strani (41) pritisne podložke (4) večji od zunanjega premera (d) tesnilne podložke (3) v stisnjenem oz. elastično deformiranem stanju le-te.