SI22065A

SI22065A - Mnogorodovno opticno vlakno z nizko diferencialnozakasnitvijo med rodovi

Info

Publication number: SI22065A
Application number: SI200500190A
Authority: SI
Inventors: Denis Donlagic
Original assignee: Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko racunalnistvo in informatiko, Laboratorij za elektro-opticne in senzorske sisteme
Priority date: 2005-06-27
Filing date: 2005-06-27
Publication date: 2006-12-31

Abstract

Izum izboljsuje pasovno sirino, zanesljivost in kompleksnost telekomunikacijskih sistemov, ki temeljijo na mnogorodovnih vlaknih. Izum zmanjsuje diferencilano zakasnitev med rodovi doseganje pasovne sirine cez 5 GHz.km ne glede na nacin vzbujanja rodov v opticnem vlaknu. Izum tako omogoca doseganjevisoke pasovne sirine tudi v primeru, kadar so v vlaknu vzbujeni najvisji rodovi. To ima ugodne ucinke na pogoje, ki jih morajo izpolniti komponente kot so svetlobni izvori, konektorji, vlakenski delilniki, druge opticne komponente, kabli, itd. Izumodpravlja neugodne ucinke obloge, kar omogoca zmanjsanje dimenzij jedra vlakna in razlike lomnih kolicnikov med oblogo in jedrom, in s tem doseganje vecje pasovne sirine opticnega vlakna ob hkratnem znizanju proizvodnih stroskov. Tako je mozno znizati zakasnitev med najhitrejsimi in najpocasnejsimirodovi pod 20 ps/km.

Description

MNOGORODOVNO OPTIČNO VLAKNO Z NIZKO DIFERENCIALNO ZAKSNITVIJO MED RODOVI

Predmet izuma je optično vlakno, ki omogoča doseganje pasovne širine čez 5 GHz.km ob poljubno vzbujenem naboru vodenih rodov. Takšno vlakno je namenjeno hitremu prenosu podatkov predvsem na krajše razdalje, možne pa so tudi aplikacije na drugih področjih.

Tehnični problem, ki ga rešuje izum, je zmanjšanje diferencialne zakasnitve med rodovi (differential mode delay-DMD), ki omejuje pasovno širino telekomunikacijskega sistema. Po izumu so predstavljene oblike profilov mnogorodovnih optičnih vlaken, ki omogočajo doseganje pasovne širine čez 5 GHz.km ne glede na vzbujen nabor rodov, vključno z primeri kadar v mnogorodovnem vlaknu vzbudimo višje rodove ali celoten nabor vodenih rodov.

Cilj telekomunikacijske industrije je v splošnem prenos velike količine informacij v čim krajšem času na čim večje razdalje. Z naraščanjem števila uporabnikov in zahtevnosti storitev se dnevno povečujejo tudi zahteve po množini prenesenih informacij.

V svetu so znane mnoge rešitve, ki omogočajo hiter prenos informacij na velike razdalje. Optične komunikacije, ki so predmet intenzivnega razvoja v zadnjih 20 letih, omogočajo doseganje pasovne širine brez primere v drugih tehnologijah. Rešitve, ki danes uporabljajo optične prenose na krajše razdalje uporabljajo predvsem mnogorodovna vlakna. Prednost mnogorodovnega vlakna je predvsem v možnosti sklopa tega vlakna z enostavnejšimi in cenenimi izvori. V preteklosti so to bile to predvsem LED diode z valovno dolžino okoli 850 nm. V zadnjem času so se na tržišču pojavile cenene laserske diode z vertikalnim resonatorjem (vertical cavity surface emitting laser ali VCSEL), ki omogočajo učinkovitejši sklop z optičnim vlaknom ter doseganje precej višjih modulacijskih hitrosti.

Klasično mnogorodovno vlakno je znano že več kakor 25 let in je standardizirano z mednarodnimi standardi, kot so npr. ITU G.651. Po najnovejših standardih, kot je OM3, omogočajo tovrstna vlakna doseganje pasovna širina ob popolnem vzbujanju celotnega nabora vodenih rodov do 1.5 GHz.km. Tudi kadar je dosežena skupna pasovno širina sisteam 1.5 GHz.km pa se je izkazalo, da je diferencialna zakasnitev rodov še zmeraj okoli 1 ns/km, kar močno omejuje nadaljnje povečevanje pasovne širine. Razvoj cenenih laserjev z vertikalnim resonatorjem je v zadnjem času pripeljal do razvoj novega koncepta, pri katerem laser selektivno vzbudi le nižje rodove optičnega vlakna. Na ta način se zmanjšajo zakasnitev med najhitrejšimi in najpočasnejšimi vzbujenimi rodovi, kar je omogočilo doseganje prenosnih hitrosti čez 1.5 Gbit.km. Omenjen princip je bil predmet številnih raziskav in je bil pred kratkim tudi standardiziran s standardoma IEEE 802.3z in IEEE 802.3ae. Selektivno vzbujanje rodov v mnogorodovnem vlaknu prinaša poleg izboljšanja pasovne širine tudi vrsto pomanjkljivosti. Optični konektorji neustrezne kvalitete, slabi spoji, nekatere optične komponente ter predvsem kabliranje in polaganje optičnih kablov lahko povzroči sklop med rodovi, kar lahko pripelje do nenadnega in neželenega zmanjšanja pasovne širine. Sistemi, ki temeljijo na selektivnem vzbujanju tako zahtevajo tudi bolj zapleteno terensko merilno opremo. Dodatno zahteva selektivno vzbujanje rodov uporabo komponent z ožjim naborom proizvodnih toleranc, kar znižuje cenovno učinkovitost prenosnih sistemov. Potencialno največja pomanjkljivost selektivnega vzbujanja v prihodnosti bo morda izhajala iz pomanjkljive kompatibilnosti tovrstnega koncepta z nastajajočo tehnologijo VCSEL polij. VCSEL polje sestavlja večje število laserskih diod z različnimi valovnimi dolžinami, ki so integrirane na istem čipu, kar omogoča cenovno učinkovito valovno-dolžinsko multipleksiranje. Takšno polje je možno v celoti sklopiti z optičnim vlaknom, pod pogoji, da je velikost območja jedra v katero se sklaplja optično polje zadosti veliko. Večje VCSEL polje zato ni možno sklopiti z mnogorodovnim vlaknom na način, ki bi vzbudil selektivno le manjše število rodov.

Iz navedenega je torej razvidna potreba po mnogorodovnem vlaknu z veliko pasovno širino, tudi kadar se vzbudi poljuben oziroma celoten nabor vodenih rodov.

Znana je množica različnih izvedb sistemov, ki omogočajo povečanje pasovne širine mnogorodvnega vlakna. Kot je že omenjeno, večina teh sistemov je temelji na standardiziranem selektivnem vzbujanju rodov v mnogorodovnem vlaknu. Obstajajo tudi posamične nestandardizirane rešitve sistemov za selektivno vzbujanje, kot so na primer opisne v patentih US 6,580,543 in US 6,330,382, Najdemo tudi izvedbe mnogorodovnih vlaken, ki so optimirana tako, da omogočajo doseganje pasovne širine čez 1.5 Gbit.km ob selektivnem vzbujanju rodov in hkrati omogočajo doseganje pasovne širine do 500 MHz.km ob vzbuditvi celotnega nabora vodenih rodov. Tovrstne rešitve so predstavljene po patentih US 6,434,309, US 6,438,303, US 6,618,534 in US 6,724,965. Možna je tudi uporaba kompenzacije medrodovne disperzije po patentu US 6,363,195, a je njena učinkovitost zelo omejena.

Nobena znana rešitev trenutno ne omogoča doseganje pasovne širine čez 5 GHz.km ob poljubnem oziroma popolnem vzbujanju celotnega nabora vodenih rodov. V zgodnji dobi razvoja optičnih vlaken so bili sicer predlagan profili optičnih vlaken, ki bi omogočila izenačitev skupinskih hitrosti višjih in nižjih rodov. Prvi takšen primer je delo K. Okamoto and T. Okoshi, Analysis of Wave Propagation in Optical Fibers Having Core with a a-Power Refractive-lndex Distribution and Uniform Cladding IEEE Transactions on Microwave Theory and Techniques, 24(7), pp.416-421, Marec 1976. V tem delu so avtorji predlagali širitve jedra optičnega vlakna tako, so imeli robovi jedra optičnega vlakna nižji lomni količnik kakor obloga. Problem tega predloga je bil v tem, da je zahteval zelo veliko negativno razliko lomnega količnika na robu podaljšanega jedra, to je več kakor -0.5%, kar ni kompatibilno s postopki za izdelavo optičnih vlaken. To delo je bilo potem nadaljevano s strani Katsunari Okamoto in Takanori Okoshi-ja v delu Computer-Aided Synthesis of the Optimum Refractive-lndex Profile for a Multimode Fiber IEEE Transactions on Microwave Theory and Techniques, 25(3), pp. 213-221, Marec 1977. Kjer je bilo s pomočjo poizkušanja izračunan nekoliko bolj ugoden a še zmerja za praktično proizvodnjo zaradi velike negativne razlike lomnih količnikov na robu jedra nepraktičen profil. Kasneje sta B.Stolz in D.Yevick predlagala v delu Correcting Multimode Fiber Profiles with Differential Mode Delay, J.Optical Communications, vol 4 (1983), no 4 pp. 139-147. Uvedbo dodaten strukture na robu jedra, ki bi naj teoretično omogočila delen popravek diferencialne rodovne zakasnitve do določene mere, a se podan predlog nikdar iz neznanih vzrokov ni uveljavil v praksi.

Po izumu je problem rešen z vpeljavo posebne strukture v profil mnogorodovnega optičnega vlakna, ki omogoča izenačitev skupinskih hitrosti višjih in nižjih rodov, hkrati pa je profil primeren za izdelavo s trenutno znanimi postopki.

izum bo podrobneje opisan na primerih in slikah, ki prikazujejo:

sl. 1 logaritem relativne časovna zakasnitev (RČZ) rodov v standardnem 50 pm optičnem vlaknu pri valovni dolžini 850 nm. Vsaka točka predstavlja en linearno polariziran rod. Mnoge točke se med seboj prekrivajo.

sl. 2 logaritem relativne časovne zakasnitev rodov v standardnem 50 pm optičnem vlaknu pri valovni dolžini 1310 nm. Vsaka točka predstavlja en linearno polariziran rod. Mnoge točke se med seboj prekrivajo.

sl. 3 primer profila izboljšanega optičnega vlakna z definicijo deprimiranega razširjenega jedra in depresije sl. 4 logaritem relativne časovne zakasnitev rodov v izboljšanem 50 pm optičnem vlaknu pri valovni dolžini 850 nm. Vsaka točka predstavlja en linearno polariziran rod. Mnoge točke se med seboj prekrivajo.

sl. 5 logaritem relativne zakasnitev rodov v izboljšanem 50 pm optičnem vlaknu pri valovni dolžini 1310 nm. Vsaka točka predstavlja en linearno polariziran rod. Mnoge točke se med seboj prekrivajo.

sl. 6 absolutna zakasnitev v izboljšanem 50 pm optičnem vlaknu pri valovni dolžini 850 nm za različne parametre profila. Vsaka točka predstavlja eden linearno polariziran rod. Mnoge točke se med seboj prekrivajo.

sl. 7 absolutna zakasnitev v izboljšanem 50 pm optičnem vlaknu pri valovni dolžini 1310 nm za različne parametre profila. Vsaka točka predstavlja eden linearno polariziran rod. Mnoge točke se med seboj prekrivajo.

sl. 8 absolutna zakasnitev v optičnih vlaknih z zmanjšanim jedrom valovni dolžini 850 nm za različne parametre profila. Vsaka točka predstavlja eden linearno polariziran rod. Mnoge točke se med seboj prekrivajo.

sl. 9 absolutna zakasnitev v optičnih vlaknih z zmanjšanim jedrom pri valovni dolžini 1310 nm za različne parametre profila. Vsaka točka predstavlja eden linearno polariziran rod. Mnoge točke se med seboj prekrivajo.

Podrobna numerična analiza je pokazala, da ni možno doseči pasovne širine čez 3 GHz.km v primeru popolne zbuditve celotnega nabora vodenih rodov v standardnem mnogorodovnem vlaknu. Kot je splošno znano, se doseže minimalna medrodovna disperzija in s tem največja pasovna širina vlakna z uvedbo a-profil optičnega vlakna, ki je definiran z n(r)=n_max(1-2A(r/a)^a)^1/2 za r<a in n_max(1-2A)^1/z za r>a, pri tem je r koordinata, ki kaže v radialni smeri cilindričnega optičnega vlakna, a je radij jedra optičnega vlakna, n(r) lomni količnik optičnega vlakna pri radiju r, n_min je minimalni lomni količnik (v običajnem vlaknu je to lomni količnik obloge), n_maxmaksimalni lomni količnik jedra vlakna, α-parameter profila, Δ pa je definiran kot A=(n_max ² - nmin²)/ (2nmax²). Profili standardnih mnogorodovnih vlaken torej sestavlja gradientno jedro, definirano z zgornjo enačbo, ki opisuje α-alfa profil optičnega vlakna ter obloga s konstantnim lomnim količnikom n_min. α-parameter profila je giblje okoli vrednosti 2 in je odvisen od valovne dolžine za katero je vlakno namenjeno.

Podrobna izvedena numerična analiza je pokazala, α-profil optičnega vlakna ne omogoča minimizacije skupinske zakasnitve višjih rodov v primerjavi z nižjimi rodovi, kar je prikazano na slikah 1 in 2. Sliki 1 in 2 podajata logaritem relativne časovne zakasnitve (RČZ), kot funkcijo razlike med efektivnim lomnim količnikom posameznih rodov ter obloge. RČZ je definirana kot:

RČZ zakasnitev osnovnega rodu-zakasnitev opazovanega višjega rodu zakasnitev opazovanega višjega rodu

Iz slik 1 in 2 je razvidno, da so zakasnitve višjih rodov bistveno večje kakor zakasnitve nižjih rodov, kar povzroča močno medrodovno disperzijo in močno omejuje pasovno širino optičnega vlakna ob vzbuditvi višjih rodov. Velike zakasnitve so posledica negativnega vpliva obloge s konstantnim lomnim količnikom na širjenje višjih rodov. Znaten delež evanescentnega polja višjih rodov se namreč širi po oblogi, kjer se izgubi učinek izravnave skupinskih hitrosti rodov, ki izhaja iz valovodnih lastnosti gradientnega jedra.

Izum rešuje problem negativnega vpliva obloge po sliki 3 tako, da vpeljuje v znan profil mnogorodovnega vlakna, ki ga sestavljata jedro 1 z radijem a 5 in razliko lomnih količnikov 8 ter obloga 3, dodatni strukturi:

a) deprimirano razširjeno jedro 2 z radialno dimenzijo b 6 in relativno razliko lomnih količnikov Δ₂ 9 glede na oblogo 3, ki je nadaljevanje prvotnega jedra 1 z obliko a-profila

b) depresijo 4 z radialno dimenzijo c 7 in relativno razliko lomnih količnikov Δ₂ 9 glede na oblogo 3, ki se nahaja okoli razširjenega jedra

Na ta način se doseže dvoje: večinski delež evanescentnega polja višjih rodov se širi po razširjenem deprimiranem jedru 2, ki ima obliko α-profila ter omogoča dobro izenačevanje skupinskih hitrosti višjih rodov, doseže se boljša ujetost višjih rodov v primarno jedro 1 in razširjeno jedro 2. Končni učinek je ta, da je delež evanescentnega polja višjih rodov, ki se širi v oblogi s konstantnim lomnim količnikom 3 zanemarljiv. To omogoča zelo dobro izenačevanje skupinskih hitrosti višjih rodov, kar je prikazano na slikah 4 in 5. Iz obeh slik je jasno razvidno znatno zmanjšanje (izboljšanje) relativne zakasnitve med rodovi v primerjavi z zakasnitvami na slikah 1 in 2. Nabor parametrov deprimiranega razširjenega jedra 2 in depresije 4, ki omogoča izenačitev skupinskih hitrosti je širok in odvisen od valovne dolžine. Za praktično izdelavo vlaken so seveda zanimive minimalne dimenzije obeh območij. Večje razširjeno jedro 2 zahteva manjše dimenzije depresije 4 in obratno. V skrajnem primeru je možno depresijo 4 v celoti izpustiti, vendar postane v tem primeru potrebna dimenzija razširjenega jedra 2 večja in globlja, kar je pogosto neugodno s stališča proizvodnje vlakna.

Sliki 6 in 7 podajata absolutne zakasnitve med posameznimi rodovnimi skupinami za primer vlakna z naslednjimi parametri profila: 2a=50 pm, Δ·,=1%, Δ₂=-0.5%, b=5.5, c=5 pm ter a=2.087 pri 850 nm in a=2.0 pri 1310nm. Iz slik 6 in 7 je razvidno, da so največje zakasnitev med rodovi vsega 0.057 ns/km pri 850nm in 0.053 ns/km pri 1310nm, kar omogoča doseganje pasovne širine več kakor 10 GHz.km ob popolnem vzbujanju celotnega nabora vodenih rodov

Opravljena je bila vrsta sistematičnih numeričnih izračunov z namenom ugotovitve praktične minimalne potrebne radialne dimenzije b (na sliki 3 označene s 6) razširjenega jedra 2, radialne dimenzije c (na sliki 3 označene s 7) depresije 4 in razlike lomnih količnikov J₂ (na sliki 3 označene z 9), ki omogočajo učinkovito odpravljanje vpliva obloge in s tem zmanjšanje medrodovne disperzije. Tabela 1 podaja praktično izračunane vrednosti parametrov profila optičnega vlakna, ki omeji medrodovno disperzijo, ki nastane kot posledic vpliva obloge, pod teoretično mejo, ki je pogojena z zmogljivost idealnega α-profila mnogorodovnega vlakno z velikostjo jedra 2a=50 pm.

Tabela 1:

	850 nm	1310 nm
Δ₂=-0.3 %	b=4.4 pm, c=3 pm	-
Δ₂=-0.35 %	b=4.9 pm, c-1 pm	b=4 pm, c=5 pm
Δ₂=-0.5 %	b=5.35 pm, c-0 pm	b=5.5 pm, c=1 pm

Uspešno obvladovanje neugodnih učinkov obloge omogoča nadaljnje zmanjšanje dimenzij jedra a in J/ pod vrednosti, značilne za standardna vlakna. V primeru če bi zmanjšali radij jedra a in A_1t pri tem pa ne bi poskrbeli za odstranitev vpliva obloge, bi bil vpliv obloge izrazit in bi omejil pasovno širino vlakna na vrednosti, ko jih dosegajo obstoječa standardna vlakna. Uvedba razširjenega deprimiranega jedra 2 in depresije 1 nam tako omogoča zmanjšanje radija a jedra 1 in razlike lomnih količnikov kar se odraža v povečanju pasovne širne in pocenitvi vlakna. Zmanjšanje Δι ima namreč za posledico zmanjšanja vsebnosti germanija, ki je najdražja surovina za proizvodnjo mnogorodovnega vlakna. Da ohranimo zadostno neobčutljivost na ukrivljenosti mora imeti takšno vlakno z zmanjšanim jedrom ustrezne parametre profila, pri katerih so posamezne rodovne skupine dovolj ločene v prostoru faznih konstant. Razlike med efektivnimi lomni količniki posameznih rodovnih skupin morajo bit najmanj takšne, kot so v standardnih vlaknih. V praksi to pomeni, da mora bit razlika efektivnih lomnih količnikov med sosednjimi rodovnimi skupinami vsaj 0.001 pri valovni dolžini 1310nm in 0.0007 pri valovni dolžini 850 nm.

Praktična primera parametrov profilov tovrstnih vlaken z radijem a=19 pm in a=75 /zm sta podana v tabeli 2.

Tabela 2:

Jedro	850 nm	1310 nm
a	J2 [%]	b [pm]	c [pm]	a	δ₂ [%]	b [pm]	c [pm]
a=15pm, Δ-,=0.36 %	2.1027	-0.25	4.24	3	2.015	-0.4	6.7	5
a=19pm, Δ^Ο.578 %	2.0965	-0.35	4.81	3	2.01	-0.45	6.27	5

Takšna vlakna je kljub zmanjšanemu jedru možno učinkovito sklopiti z obstoječimi VCSEL izvori.

Zmanjšanje radija jedra a in Δ_Ί se odraža v pomembnem povečanju dosegljive pasovne širine, kar ponazarjata sliki 8 in 9. Največja zakasnitev med najhitrejšim in najpočasnejšim rodom je za vlakno z a=19pm manj kakor 18 ps/km ter manj kakor 5 ps/km za vlakno z a= 15 pm. To mogoča teoretično doseganje pasovnih širin med 50 in 100 GHz.km.

Poznavalcu s področja optičnih vlaken je razumljivo, da so vrednosti parametrov v tabelah 1 in 2 le značilni primeri in da je možno najti tudi podobne in nekoliko drugačne parametre, ki zagotavljajo podobne ali enake zmogljivosti, kot so bile prikazane na praktičnih primerih.

Claims

PATENTNI ZAHTEVKI

1 .Optični telekomunikacijski sistem, značilen po tem, da ga sestavlja mnogorodovno vlakno, ki povezuje oddajnik in sprejemnik, pasovna širina sistema pa presega 5 GHz.km ob tem pa oddajnik v mnogorodovnem vlaknu vzbuditi celoten nabor vodenih rodov.
2. Optični telekomunikacijski sistem po zahtevku 1, značilen po tem, da vsebuje mnogorodovno vlakno s profilom, ki ga sestavljajo gradientno jedro (1) z radijem a (5), ki je večji od 22 μηη in manjši od 27 μηη in razliko lomnih količnikov Δ₁(8), ki je večja od 0.7% in manjša od 1.5%, deprimirano razširjeno gradientno jedro (2) z radialno dimenzijo b (6) in negativno razliko lomnih količnikov Δ₂ (8), ki znaša med -0.1% in -0.5%, depresija (3) z razliko lomnih količnikov Δ₂ (9) ter oblogo (4), ki sega do zunanjega roba vlakna.
3. Optični telekomunikacijski sistem, značilen po tem, da ga sestavlja mnogorodovno vlakno, ki povezuje oddajnik in sprejemnik, pasovna širina sistema pa presega 10 Gbit.km ob tem pa oddajnik v mnogorodovnem vlaknu vzbuditi celoten nabor vodenih rodov.
4. Optični telekomunikacijski sistem po zahtevku 1, značilen po tem, da vsebuje mnogorodovno vlakno s profilom, ki ga sestavljajo gradientno jedro (1) z radijem a (5), ki je večji od 15 μηη in manjši od 22 μηι in razliko lomnih količnikov Δι (8), ki je večja od 0.5% in manjša od 1%, deprimirano razširjeno gradientno jedro (2) z radialno dimenzijo b (6) in negativno razliko lomnih količnikov Δ₂ (8), ki znaša med -0.1% in -0.5%, depresija (3) z razliko lomnih količnikov Δ₂ (9) ter oblogo (4), ki sega do zunanjega roba vlakna.
5. Mnogorodovno optično vlakno, značilno po tem, da podpira širjenje več kakor 7 linearno polariziranih rodov in ima največjo diferencialno zakasnitev med vodenimi rodovi, ki je manjša kakor 0.5 ns/km ter ga sestavljajo gradientno jedro (1) z radijem a (5), ki je večji od 22 pm in manjši od 27 pm in razliko lomnih količnikov Δι (8), ki je večja od 0.7% in manjša od 1.5%, deprimirano razširjeno gradientno jedro (2) z radialno dimenzijo b (6) in negativno razliko lomnih količnikov Δ₂ (8), ki znaša med -0.1% in -0.5%, depresija (3) z razliko lomnih količnikov Δ₂ (9) ter oblogo (4), ki sega do zunanjega roba vlakna.
6. Mnogorodovno vlakno s profilom po zahtevku 5, značilno po tem, da znaša razlika med efektivnimi lomnimi količniki sosednjih rodovnih skupin najmanj 0.001 pri valovni dolžini svetlobe 1310 nm in najmanj 0.0007 pri valovni dolžini svetlobe 850 nm.
7. Mnogorodovno optično vlakno, značilno po tem, da podpira širjenje več kakor 5 linearno polariziranih rodov in ima največjo diferencialno zakasnitev med vodenimi rodovi, ki je manjša kakor 0.25 ns/km ter ga sestavljajo gradientno jedro (1) z radijem a (5), ki je večji od 22 pm in manjši od 27 pm in razliko lomnih količnikov Δ-, (8), ki je večja od 0.7% in manjša od 1.5%, deprimirano razširjeno gradientno jedro (2) z radialno dimenzijo b (6) in negativno razliko lomnih količnikov Δ₂ (8), ki znaša med -0.1% in -0.5%, depresija (3) z razliko lomnih količnikov Δ₂ (9) ter oblogo (4), ki sega do zunanjega roba vlakna.
8. Mnogorodovno vlakno s profilom po zahtevku 7, značilno po tem, da znaša razlika med efektivnimi lomnimi količniki sosednjih rodovnih skupin najmanj 0.001 pri valovni dolžini svetlobe 1310 nm in najmanj 0.0007 pri valovni dolžini svetlobe 850 nm.
9. Mnogorodovno optično vlakno, značilno po tem, da ga sestavlja gradientno jedro (1) z a obliko lomnega lika, razširjeno deprimirano gradientno jedro (2), ki ima a obliko lomnega lika in je nadaljevanje gradientnega jedra (1), pri tem pa znaša radialna dimenzijo deprimiranega gradientnega jedra (6) več kakor 0.4 pm in manj kakor 15 pm pri tem znaša negativna relativna razlika lomnih količnikov (9) med zunanjim robom razširjenega deprimiranega jedra (2) in obloge (3) med -0.15% in 0.4%, depresije (4), ki obdaja razširjeno gradientno jedro in ima radialno dimenzijo, ki je večja od 15 pm.
10. Mnogorodovno optično vlakno, značilno po tem, da ga sestavlja gradientno jedro (1) z a obliko lomnega lika z radijem a (5), ki je večji od 15 pm in manjšim od 26 pm, relativno razliko lomnih količnikom zb (8) med centrom gradientnega jedra in oblogo (3), ki znaša med 0.3% in 1%, razširjeno deprimirano gradientno jedro (2), ki ima a obliko lomnega lika in je nadaljevanje gradientnega jedra (1), pri tem pa znaša radialna dimenzijo deprimiranega gradientnega jedra (2) več kakor 1 pm in manj kakor 7 pm, depresije (4), ki obdaja razširjeno gradientno jedro in ima radialno dimenzij med 2 pm in 35 pm, pri tem znaša negativna relativna razlika lomnih količnikov Δ₂ (9) med depresijo (4) in oblogo (3) med 0.1 % in -0.5% ter obloge (3), ki obdaja depresijo (4).