SI21998A - Posoda s selekcionirnim vstopnim ustjem, zlasti rezervoar za gorivo pri motornem vozilu - Google Patents

Abstract

Zahvaljujoc resitvi vstopnega ustja (1) posode zagorivo je dovajanje goriva v posodo mozno zgolj po vstavitvi regularne dovodne cevi (55') vnaprej dolocenega premera, s cimer je prepreceno da bi npr. v posodo namesto dieselskega goriva natocili bencinsko gorivo. V vstopnem ustju (1) je na enem koncu (11) na voljo z vsaj enim magnetom (112) in vstopno odprtino (110) opremljen vodilni obroc (111),na nasprotnem koncu (12) pa se nahaja zaporni organ (14), ki preprecuje dostop do posode. Nadalje je vomenjenem ustju (1) vstavljena vzdolz slednjega premakljiva, vendar z magnetom (112) drzana tulka (15), ki obsega notranji konusni odsek (155). Tulka(15) je premakljiva v smeri proti posodi zgolj v primeru vstavitve regularne iztocne cevi (55'), katere premer je usklajen z dimenzijami konusnega odseka (155), kar privede do odmika tesnilnega organa (14) od pripadajoce tesnilne povrsine (133) ter s tem sprostitve prehoda proti posodi, nakar se poizvlecenju cevi (55') tulka (112) zahvaljujoc magnetu (112)vrne v izhodiscni polozaj naleganja na obrocu (111), zaporni organ (14) pa spet naleze na tesnilni povrsini (13) in zapre prehod v posodo.

Description

AREX Proizvodnja orodij, naprav in storitve d.o.o Šentjernej

MPK⁷: B 60 K 15/00 B 60 K 15/04

F 17 B 03/00

F 17 B 06/00

Posoda s selekcionirnim vstopnim ustjem, zlasti rezervoar za gorivo pri motornem vozilu

Izum spada na področje transporta, še zlasti pa se nanaša na ureditev posod za shranjevanje goriva pri motornih vozilih. Po drugi strani je izum možno uvrstiti na področje strojništva, namreč bodisi k posodam za shranjevanje goriva, ki ni pod nadtlakom, oz. tudi postopkov in naprav za polnjenje posod za gorivo, ki ni pod nadtlakom.

Pri tem je izum osnovan na problemu, kako zasnovati vstopno ustje posode za gorivo, da bo ob obdržanju siceršnjih prednosti doslej znanih rešitev kot npr. varovanje proti izhlapevanju in podobno, vsakokratno dovajanje goriva v posodo možno šele po vstavitvi dovodne cevi ustreznega, vnaprej določenega premera. Povsem konkretno je namen izuma zasnovati vstopno ustje posode za dieselsko gorivo pri motornem vozilu, ki bo omogočalo polnjenje posode skozi dovodno cev z večjim premerom in onemogočalo polnjenje posode z dovodno cevjo z manjšim premerom, kije na bencinskih črpalkah predvidena za točenje bencinskega goriva.

Tačas v prometu uporabljana osebna in tovorna vozila so običajno opremljena bodisi z bencinskim ali dieselskim motorjem in v ta namen vključujejo vsakokrat ustrezno posodo. Vsakokraten uporabnik mora pri polnjenju posode z gorivom načeloma sam paziti, katero gorivo izbere. Kljub številnim ukrepom, ki lahko pripomorejo k npr. vsaj vizualni ločljivosti med napravami za točenje bencinskega goriva od naprav za točenje dieselskega goriva, se v praksi izkaže, da možnosti napake pri izbiri goriva zgolj s tovrstnimi sredstvi preprosto ni mogoče izključiti. Razlogov za to je več in so tudi razmeroma logični in praktični. Prvi razlog je ta, da je točenje goriva na sodobnih bencinskih črpalkah prepuščeno voznikom samim, ki so lahko v trenutko izbire vrste goriva in temu ustrezne naprave zaradi preobremenjenosti z drugimi problemi ali utrujenosti po dolgotrajni vožnji dokaj nezbrani. Nekateri vozniki so tudi popolnima nevešči v pogledu razumevanja delovanja motorjev in poznavanja goriv, s katerimi mimogrede praktično nikdar ne pridejo v neposreden stik, zato o izbiri goriva pravzaprav niti ne razmišljajo, temveč odločijo tako, kot so naučeni oz. v skladu z napotki. Povrhu vsega dandanašnji niso redki vozniki, ki občasno uporabljajo vozila z dieselskim motorjem, občasno pa takšna z bencinskim motorjem. Ne glede na to je nesporno dejstvo, daje vsakršna napaka pri izbiri goriva povezana z razmeroma neugodnimi posledicami. Najmanj kar sledi, je neuporabnost vozila za nadaljnjo vožnjo, čemur sledi praznjenje posode za gorivo in čiščenje vseh sestavnih delov napeljave za dovod goriva iz posode do motorja in po potrebi tudi čiščenje in/ali zamenjava nekaterih delov motorja. Posledično gre torej za precej neprijetnosti in lahko tudi stroškov.

Poleg že omenjene vizualne prepoznavnosti med napravami za točenje bencinskega goriva in napravami za točenje dieselskega goriva je predvideno tudi v bistvu mehasko varovanje, s katerim je možno preprečiti, da bi npr. v vozilo z bencinskim motorjem natočili dieselsko gorivo. Gre za preprost ukrep, ki je izvedljiv npr. zahvaljujoč mednarodnih standardizaciji premerov iztočnih cevi pri napravah za točenje goriva na bencinskih črpalkah. Temu ustrezno je premer omenjene iztočne cevi na vseh bencinskih servisih enak, pri čemer je premer pri napravah za točenje bencinskega goriva manjši od premera iztočne cevi pri napravi za točenje dieselskega goriva. Če temu ustrezno proizvajalci motornih vozil prilagodijo vstopne odprtine posod za gorivo premeru, ki je predviden za točenje bencinskega goriva, potem v tako posodo preprosto ni mogoče vstaviti iztočne cevi za točenje dieselskega goriva, ker je pač predebela. Gre seveda za preprost in učinkovit ukrep, ki v praksi številne uporabnike odvrača od tega, da bi v vozilo z bencinskim motorjem natočili dieselsko gorivo. Vendar pa tovrsten ukrep lahko učinkuje le pri uporabnikih vozil z bencinskim motorjem. Vozila z dieselskim motorjem so opremljena s posodo, pri kateri premer vstopne odprtine dopušča prejem iztočne cevi z večjim premerom za točenje dieselskega goriva, vsekakor pa tudi iztočne cevi z manjšim premerom, kakršna se uporablja za točenje bencinskega goriva. V tem primeru tak ukrep nedvomno odpove, napake pri izbiri goriva so možne in so v praksi tudi razmeroma pogoste.

S posodami za gorivo vključno z zasnovo in oblikovanjem vstopnih ustij se ukvarja tudi patentna literatura. Tako je npr. v JP 02249724A (Fuji Heavy Ind. Ltd.) predlagano tesnenje iztočne cevi pri napravi za točenje goriva, s čimer med točenjem goriva tesnijo vmesni prostor med steno vstopne odprtine posode za gorovo in iztočno cevjo naprave za točenje goriva. S tem med točenjem goriva preprečujejo izstop hlapov ali kapljic, z ničemer pa ne onemogočijo točenja npr. bencinskega goriva v posodo za dieselsko gorivo. Nadalje se JP 09286247A (Mitcubishi Motor Corp.) ukvarja s problemom, kako preprečiti poškodbe kovinskih delov vstopne odprtine zaradi vstavljanja in premikanja iztočne cevi naprave za točenje goriva. Tudi zahvaljujoč ukrepom, ki so predlagani v tem viru, v ničemer ni možno razrešiti uvodoma zastavljenega problema.

Po drugi strani pa JP 07096757A (Nissan Motor Co. Ltd.) opisuje posodo za gorivo, ki je v območju vstopne odprtine opremljena z dodatnim poklopcem, ki preprečuje izhlapevanje goriva po odprtju samega pokrova vstopne odprtine. Nadalje je v območju vstopne odprtine predvidena tulka, ki vključuje nased za iztočno cev naprave za točenje goriva. Omenjena tulka je premakljiva v omenjeni vstopni odprtini posode za gorivo, tako da se po vstavitvi iztočne cevi premakne in preko ustreznih prenosnih sredstev omogoči, da se točenje goriva sploh lahko prične. Na ta način zagotovijo, daje točenje goriva možno šele potem, ki je iztočna cev naprave za točenje goriva na zadovoljiv način nameščena v vstopnem ustju posode za gorivo, pred tem pa točenje ni možno. Očitno je torej, da tudi ob upoštevanju tovrstne zasnove uvodoma zastavljeni problem ostaja v celoti nerešen.

Pričujoči izum se ukvarja s posodo s selekcionimim vstopnim ustjem, še zlasti z rezervoarjem za gorivo pri motornem vozilu, še zlasti s takšnim za dieselsko gorivo, pri čemer omenjeno ustje na strani posode obsega proti ustrezni tesnilni površini držan in v smeri proti posodi odvihtljiv zaporni organ, na nasprotni strani pa vstopno odprtino, ki je predvidena za prejem iztočne cevi vsakokrat razpoložljive naprave za točenje goriva. Po izumu je posoda opremljena z vstopnim ustjem, ki je na proti posodi obrnjenem koncu opremljeno z vodilom, na katerem se nahaja čelna tesnilna površina, ki je prirejena za naleganje omenjenega zapornega organa in ki razen tega obsega osrednje razporejen vodilni prehod in proti vstopni odprtini obrnjen nased. Hkrati je na nasprotnem koncu vstopno ustje posode opremljeno z vodilnim obročem, ki obsega omenjeno vstopno odprtino in vsaj en magnet, ki je vgrajen v območju tega naseda. Obenem je v notranjosti ustja vstavljena po eni strani vzdolž slednjega premakljiva in skozi omenjeno vodilo vodena, po drugi strani pa za sodelovanje z magnetom prirejena tulka, ki je s svojim vodilnim nastavkom vstavljena v omenjenem vodilnem prehodu vodila in povezana z zapornim organom v smislu odprtja le-tega ob vzdolžnem premiku tulke v smeri proti posodi in samodejnega zaprtja le-tega ob premiku tulke v nasprotni smeri, pri čemer je omenjena tulka opremljena z notranjim konusnim odsekom, ki je zožen v smeri od vstopne odprtine proti vodilu, tako da je premer tega konusnega odseka na ožjem koncu večji od premera neregularne iztočne cevi za gorivo in manjši od premera regularne iztočne cevi za gorivo, premer konusnega območja na širšem koncu pa večji od premera regularne iztočne cevi za gorivo. Pri prednostni izvedbi regularno cev za gorivo predstavlja iztočna cev naprave za točenje dieselskega goriva, neregularno cev za gorivo pa iztočna cev naprave za točenje bencinskega goriva. V splošnem lahko tulka bodisi sama kot taka sestoji iz gradiva, ki omogoča njeno sodelovanje s premanentnim magnetom, pri prednostni izvedbi pa je omenjena tulka zgolj vsaj deloma obdana s tulcem gradiva, ki omogoča sodelovanje s premanentnim magnetom. Nadalje je prednostno, če je v notranjosti tulke, in sicer med konusnim odsekom in vodilnim obročem, nameščena objemka, ki je prirejena za naleganje na regularni iztočni cevi, kadar je ta vstavljena v tulki. Še nadalje je prednostno, če je tulka opremljena s proti pripadajočemu nasedu na vodilu obrnjenim nasedom in zahvaljujoč magnetu držana v naleganju na nasedu na vodilnem obroču, pri čemer zaporni organ nalega na vodilu. Nadalje je tulka po uprijemu regularne iztočne cevi v območje njenega notranjega konusnega odseka zahvaljujoč sojemanju z omenjeno regularno iztočno cevjo in zdrsu vodilnega nastavka skozi vodilni prehod vodila in zapornega organa premakljiva vzdolž ustja v smeri proti posodi, pri čemer se izvrši odmik zapornega organa s pripadajoče tesnilne površine Pri eni od izvedb je zaporni organ zasnovan kot poklopec, ki je zavihtljiv v smeri proti posodi. V tem primeru je v omenjenem vodilu ustja vgrajen proti zapornemu organu obrnjen in na slednjega učinkujoč magnet, pri čemer gre prednostno za permanentni magnet, ki na zaporni organ deluje s silo privlačnosti. Podobno je tudi magnet v vodilnem obroču zasnovan kot permanentni magnet, ki bodisi na tulko ali ustrezen tulec, s katerim je tulka obdana, deluje s silo privlačnosti. Omenjeni zaporni organ je lahko tudi drugače izveden, še zlasti je npr. lahko konusno zasnovan in s pomočjo tulke premakljiv v vzdolžni smeri vstopnega ustja.

Izum bo v nadaljevanju podrobneje obrazložen še na osnovi konkretnih primerov izvedbe vstopnega ustja posode za dieselsko gorivo pri motornem vozilu, ki pa kljub omenjeni konkretnosti v splošnem ne predstavljata nikakršne omejitve glede obsega izuma kot takega. Omenjena primera sta prikazna na skici, kjer kaže sl. 1 prvi primer izvedbe vstopnega ustja posode po izumu, sl. 2 vstopno ustje po sl. 1 med točenjem dieselskega goriva, sl. 3 vstopno ustje po sl. 1 med poskusom točenja bencinskega goriva, sl. 4 pa nadaljnji primer izvedbe vstopnega ustja posode po izumu..

Posoda za gorivo, v kontekstu uvodoma zastavljenega problema torej prednostno posoda za dieselsko gorivo pri motornem vozilu, obsega vstopno ustje 1, kije pri prikazani izvedbi cevasto zasnovano in je na enem koncu 12 priključeno k neprikazani posodi za gorivo, na preostalem, od te posode vstran štrlečem koncu 11 pa obsega vstopno odprtino 110 za prejem iztočne cevi 55' oz. 55 naprave za točenje goriva. Pri tem je na sl. 2 prikazana regularna iztočna cev 55', v konkretnem primeru iztočna cev naprave za točenje dieselskega goriva, na sl. 3 pa neregularna iztočna cev 55, v konkretnem primeru iztočna cev naprave za točenje bencinskega goriva. Tudi na sl. 2 in 3 je ponazorjeno, da je tako kot v praksi premer iztočne cevi 55 za točenje bencinskega goriva manjši od premera iztočne cevi 55' dieselskega goriva, premera obeh različic iztočne cevi 55' in 55 pa sta praviloma tipizirana oz. standardizirana.

Na omenjenem koncu 12 cevastega ustja 1 na strani posode za gorivo je ustje 1 opremljeno z vodilom 13, ki je po eni strani opremljeno z vodilnim prehodom 130 za prejem v ustju 1 nameščene in vzdolž slednjega premakljive tulke 15, po drugi strani pa z ustrezno tesnilno površino 133 za naleganje zapornega organa 14, s katerim je - razen med samim točenjem goriva - zaprt omenjeni konec 12 ustja 1, ki se nahaja ob posodi za gorivo. Zahvaljujoč omenjenemu zapornemu organu 14 je namreč preprečeno iztekanje goriva iz posode, do česar bi lahko prišlo zaradi različnih dinamičnih, centrifugalnih ali inercijskih sil med prevažanjem posode z gorivom, t.j. med vožnjo vozila, obenem je preprečeno tudi hlapenje goriva, ki bi bilo sicer vseskozi prisotno.

Pri izvedbi po sl. 1 do 3 je omenjeno vodilo 13 na razmeroma preprost način vtisnjeno v pripadajoči konec 12 cevastega ustja 1. Zaporni organ 14 je zasnovan kot poklopec 14, ki je zavihtljivo uležiščen in obenem vzmetno podprt na omenjenem koncu 12 ustja 1, tako da v normalnem položaju (sl. 1) nalega na proti posodi za gorivo obrnjeni tesnilni površini 133 vodila 13, med točenjem goriva (sl. 2) pa gaje iz omenjenega položaja možno odvihteti s pomočjo omenjene vzdolž ustja 1 premakljive tulke 15. V prikazanem primeru je kot poklopec zasnovan zaporni organ 14 na pripadajoči tesnilni površini 133 še zlasti učinkovito držan s pomočjo permanentnega magneta 131, ki skrbi tudi za njegovo brezhibno naleganje na omenjeni površini 133.

Na nasprotnem koncu 11 ustja 1 po izumu je na voljo vstopna odprtina 110, ki je prirejena za vstop iztočne cevi 55', 55 naprave za točenje goriva v notranjost ustja

1. Pri obeh izvedbah (po sl. 1 - 3 in po sl. 4) je konusno posneta vstopna odprtina 110 na voljo v vodilnem obroču 111, ki je opremljen tudi z vsaj enim permanentnim magnetom 112, povrhu pa vsega pa tudi z ustreznim nasedom 113, na katerega je ob svojem premiku vzdolž ustja 1 npr. v smeri proti posodi za gorivo ali vstran od nje naslonljiva tulka 15. Omenjeni permanentni magnet 112 je obrnjen navznoter oz. v smeri proti posodi z gorivom, tako da z ustrezno silo učinkuje proti omenjeni tulki 15, tako da slednjo privlači. Temu ustrezno je tulka 15 v normalnem položaju - razen med točenjem goriva - zahvaljujoč magnetu 112 držana na pripadajočem nasedu 113 in se tako nahaja v svojem zgornjem položaju, tako daje zaporni organ 14 lahko zaprt oz. razporejen v naleganju na pripadajoči naležni površini 133 vodila 13.

Tulka 15 je v obeh primerih po eni strani vodena v samem ustju 1, namreč po notranji površini stene le-tega, po drugi strani pa zahvaljujoč svojemu cilindričnemu vodilnemu nastavku 152 tudi v omenjenem vodilu 13, konkretno s pomočjo že omenjenega prehoda 130. Razen tega tulka 15 v primeru po sl. 1 - 3 obsega nased 153, kije prirejen za naleganje na ustreznem nasedu 135 omenjenega vodila 13.

Tulka 15 nadalje obsega notranji konusni odsek 155, ob katerem je na voljo še ustrezna objemka 156, ki je v primeru po sl. 4 vgrajena kar v ustreznem tulcu 157 iz magnetnega gradiva, ki je primemo za sodelovanje z magnetom 112. S tem, ko je na voljo omenjeni tulec 157, so vsi preostali deli lahko izvedeni iz gradiv, ki jih magnet 112 ne privlači. Vendar pa so načeloma možne tudi drugačne izvedbe, s katerimi je možno zagotoviti pritezanje tulke 15 k obroču 111.

Omenjeni notranji konusni odsek 155 tulke 15 obsega ožji konec 155 in širši konec 155'. Pri tem je notranji premer odseka 155 na njegovem ožjem koncu 155 večji od premera neregularne iztočne cevi 55, v danem primeru standardizirane iztočne cevi za točenje bencinskih goriv in manjši od premera regularne iztočne cevi 55', v obravnavenem primeru standardizirane iztočne cevi za točenje dieselskega goriva, medtem ko je premer odseka 155 na njegovem širšem koncu 155' večji od premera standardizirane iztočne cevi 55' za točenje dieselskega goriva. Dolžina omenjene tulke 15 in tudi samega ustja 1 je po izumu vsaj tolikšna, da se po vstavitvi standardizirane iztočne cevi 55', 55 naprave za točenje bencinskega oz. dieselskega goriva omenjena iztočna cev 55', 55 zaključi pred zapornim organom 14.

Omenjena objemka 156 je opremljena z ustrezno notranjo konusno površino ali drugim ustreznim sredstvom, ki potem, ko skozi objemko 156 vstopi regularna iztočna cev 55', zagotavlja oprijem med omenjeno cevjo 55' in samo tulko 15, s tem pa je zagotovljeno ustrezno sojemanje tulke 15 in regularne iztočne cevi 55', v tem primeru standardizirane cevi 55' večjega premera, predvidene za točenje dieselskega goriva.

Na sl. 4 je prikazan tudi pokrov , ki gaje možno priviti na ustje 1, natančneje na od posode vstran štrleči konec 11 ustja 1. Pokrov 3 je opremljen z notranjim navojem 39, medtem ko je na ustju na voljo zunanji navoj 119. Razen tega se ta drugi primer izvedbe odlikuje po zapornem organu 14, ki je konusno zasnovan in premakljiv v osni smeri ustja 1.

Kadar je posoda za gorivo zaprta, npr. med vožnjo vozila ali tudi med postanki, skratka vselej, razen v primeru točenja goriva, je tulka 15 zahvaljujoč magnetu 112 držana v svojem zgornjem položaju kot na sl. 1, 2 in 4, pri čemer je njen vodilni nastavek 152 držan v prehodu 130 vodila 13, ki je zaprt zahvaljujoč naleganju zapornega organa 14 na tesnilni površini 133. S tem je preprečeno iztekanje in hlapenje goriva.

Med točenjem dieselskega goriva (sl. 2) iztočno cev 55' za dieselsko gorivo vstavimo skozi vstopno odprtino 110 in zatem skozi objemko 156 v notranjost tulke 15, kjer zadene ob konusni odsek 155 nekje vmes med širšim koncem 155' in ožjim koncem 155, zaradi česar se tulka 15 loči vodilnega obroča 111 oz. od magneta 112, in se premakne v smeri proti posodi. Pri tem vodilni nastavek 152 tulke 15 zdrsne skozi prehod 130 vodila 13 in odmakne zaporni organ 14 s tesnilne površine 133, pri čemer je pri izvedbi po sl. 1 - 3 premik tulke 15 omejen z nasedoma 153 in 135. Po odmiku zapornega organa 14 lahko dieselsko gorivo prosto teče iz iztočne cevi 55' v posodo za gorivo. Po končanem točenju iztočno cev 55' izvlečemo iz ustja 1, pri čemer se zahvaljujoč objemki 156 in zatem magnetu 112 tulka 15 povrne v izhodiščni položaj t.j. v naleganje na vodilnem obroču 111, s čimer se tudi zaporni organ 14 pa povrne v naleganje na pripadajoči površini tesnilni površini 133. Kadar pa v ustje 1 vstavimo iztočno cev 55 naprave za točenje bencinskega goriva, cev 55 sicer lahko povsem neovirano vstopi skozi vstopno odprtino 110 v notranjost tulke 15. Vendar pa se pri tem tulka 15 ne premakne iz svojega izhodiščnega položaja, zato zaporni organ 14 ostane zaprt, zaradi česar točenje goriva ni možno. S tem je torej na preprost in učinkovit način preprečeno točenje napačnega goriva, še zlasti točenje bencinskega goriva v posodo za dieselsko gorivo pri vozilu z dieselskim motorjem.

Claims (11)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Posoda s selekcionimim vstopnim ustjem (1), zlasti rezervoar za gorivo pri motornem vozilu, pri čemer omenjeno ustje (1) na strani posode obsega proti ustrezni tesnilni površini (133) držan in v smeri proti posodi premakljiv zaporni organ (14), na nasprotni strani pa vstopno odprtino (110), predvideno za prejem iztočne cevi (55', 55) vsakokrat razpoložljive naprave za točenje goriva, označena s tem, daje vstopno ustje (1) na proti posodi obrnjenem koncu (12) opremljeno z vodilom (13), ki obsega vodilni prehod (130) in na katerem je predvidena tesnilna površina (133), ki je prirejena za naleganje zapornega organa (14), medtem ko je vstopno ustje (1) na svojem nasprotnem, od posode vstran štrlečem koncu (11) opremljeno z vodilnim obročem (111), ki obsega vstopno odprtino (110) in vsaj en magnet (112), pri čemer je v notranjosti vstopnega ustja (1) vstavljena po eni strani vzdolž slednjega premakljiva in s pomočjo vodila (13) skozi vodilni prehod (130) vodena ter po drugi strani za sodelovanje z magnetom (112) prirejena tulka (15), ki je povezana z zapornim organom (14) v smislu odprtja le-tega ob vzdolžnem premiku tulke (15) v smeri proti posodi in samodejnega zaprtja le-tega ob premiku tulke (15) v nasprotni smeri, in pri čemer je omenjena tulka (15) opremljena z notranjim konusnim odsekom (155), ki je zožen v smeri od vstopne odprtine (110) proti vodilu (13), tako daje premer tega konusnega odseka (155) na ožjem koncu (155) večji od premera neregularne iztočne cevi (55) za gorivo in manjši od premera regularne iztočne cevi (55') za gorivo, premer konusnega območja (155) na širšem koncu (155') pa večji od premera regularne iztočne cevi (55') za gorivo.
2. 2. Posoda po zahtevku 1, označena s tem, da tulka (15) sestoji iz gradiva, ki omogoča njeno sodelovanje s premanentnim magnetom (112).
3. 3. Posoda po zahtevku 1, označena s tem, daje tulka (15) vsaj deloma obdana s tulcem (157) gradiva, ki omogoča sodelovanje s premanentnim magnetom (112).
4. 4. Posoda po enem od zahtevkov 1 do 3, označena s tem, da je v notranjosti tulke (15), v območju med konusnim odsekom (155) in vodilnim obročem, nameščena objemka (156), ki je prirejena za naleganje na regularni iztočni cevi (55') ustreznega, vnaprej določenega zunanjega premera.
5. 5. Posoda po enem od zahtevkov 1 do 4, označena s tem, da je tulka (15) opremljena s proti pripadajočemu nasedu (135) na vodilu (13) obrnjenim nasedom (135) in zahvaljujoč magnetu (112) držana v naleganju na nasedu (113) na vodilnem obroču (111), pri čemer zaporni organ (14) nalega na pripadajoči tesnilni površini (133) na vodilu (13).
6. 6. Posoda po enem od zahtevkov 1 do 4, označena s tem, da zaporni organ (14) zasnovan kot v smeri proti posodi odvihtljiv poklopec, tako daje tulka (15) po uprijemu regularne iztočne cevi (55') v območje njenega notranjega konusnega odseka (155) zahvaljujoč sojemanju z omenjeno cevjo (55') in zdrsu vodilnega nastavka (152) skozi vodilni prehod (130) vodila (13) in mimo odvihtenega zapornega organa (14) premakljiva vzdolž ustja (1) v smeri proti posodi.
7. 7. Posoda po zahtevku 1, označena s tem, daje v vodilu (13) ustja (1) vgrajen proti zapornemu organu (14) obrnjen in na slednjega učinkujoč magnet (131).
8. 8. Posoda po zahtevku 7, označena s tem, da je magnet (131) permanentni magnet, ki na zaporni organ (14) deluje s silo privlačnosti.
9. 9. Posoda po zahtevku 2, označena s tem, da je magnet (112) permanentni magnet, ki na tulko (15) deluje s silo privlačnosti.
10. 10. Posoda po zahtevku 3, označena s tem, da je magnet (112) permanentni magnet, ki na tulec (157) deluje s silo privlačnosti.
11. 11. Posoda po zahtevku 1, označena s tem, daje zaporni organ (14) konusno zasnovan in s pomočjo tulke (15) premekljiv v vzdolžni smeri ustja (1).