SI21857A

SI21857A - Zarilna svecka z integriranim krmilnikom

Info

Publication number: SI21857A
Application number: SI200400211A
Authority: SI
Inventors: Damjan Golob; Robert Kovacic; Mark Plesko; Urban Simoncic
Original assignee: Cosylab, D.O.O.
Priority date: 2004-07-19
Filing date: 2004-07-19
Publication date: 2006-02-28
Also published as: EP1802918A1; WO2006025803A1

Abstract

Predmet izuma je zarilna svecka za vgradnjo v dizelske motorje z notranjim izgorevanjem, ki ima s svecko mehansko povezan ali vanjo integriran elektronski krmilnik z analognim in/ali digitalnim odlocitvenim vezjem, s pomocjo katerega se v dolocenih situacijah izboljsajo pogoji za samovzig dizelskega goriva in njegovo izgorevanje. Integrirani krmilnik omogoca taksno delovanje zarilne svecke, da se na podlagi meritev in komunikacijskih podatkov regulira delovanje predgretja, da se opcionalno zajemajo in analizirajo meritve parametrov svecke ter da se krmili izvajanje funkcij, potrebnih ob zagonu, ki vkljucuje krmiljenje moci gretja zarilnega dela svecke in komunikacijo z drugimi napravami. Integracija krmilnika in zarilne svecke v en sam sestavni del prinasa stevilne prednosti v primerjavi s konvencionalnimi resitvami pomoznih sredstev za vzig dizelskih motorjev: zmanjsa se stevilo zicnih povezav in konektorskih spojev; za zagotavljanje enake funkcionalnosti je potrebno manj sestavnih delov; ker ima vsaka zarilna svecka svoj neodvisni krmilnik, je sistem zanesljivejsi. Integriranemu krmilniku se lahko v proizvodnem procesu nalozijo podatki o elektricnih karakteristikah zarilnega dela za vsako svecko posebej. S tem se doseze vecja natancnost krmiljenja gretja, ali pa se dopustijo vecja odstopanja pri izdelavi zarilnega dela in s tem zmanjsa izmet.

Description

ŽARILNA SVEČKA Z INTEGRIRANIM KRMILNIKOM

Področje tehnike

Izum sodi v področje pomožnih sredstev za vžig dizelskih motorjev, določneje v področje žarilnih svečk za zagon hladnega dizelskega motorja.

Tehnični problem

Zastavljeni tehnični problem je izboljšati konstrukcijo žarilne svečke za dizelske motorje, ki omogoča, da se v celotnem sistemu za zagon hladnega dizelskega motorja zmanjša število sestavnih delov, poveča zanesljivost delovanja in poenostavi montaža. Cilj izuma je žarilna svečka z mehansko povezanim ali vanjo integriranim elektronskim krmilnikom z analognim in/ali digitalnim odločitvenim vezjem, ki na podlagi meritev in komunikacijskih podatkov regulira delovanje predgretja, opcionalno zajema in analizira meritve parametrov svečke ter krmili izvajanje funkcij svečke, potrebnih ob zagonu, omogoča pa še dodatne funkcije, ki postanejo možne zaradi integracije.

Znano stanje tehnike

Žarilne svečke v dizelskih motorjih omogočajo samovžig goriva, dokler motor ni dovolj segret. Ob zagonu hladnega dizelskega motorja bi brez žarilnih svečk ne bilo ustreznih pogojev za samovžig, do samovžiga zato ne bi prišlo ali pa bi bil zakasnjen. Svečke so vgrajene tako, da njihove žareče konice segajo v izgorevalni prostor motorja. Predgretje deluje, dokler se dizelski motor ne segreje dovolj; takrat se žarilne svečke izklopijo. Svečke se včasih vklopijo tudi, kadar je motor topel. Žarilne svečke so običajno samoregulacijske, tako da vsebujejo tako imenovani zaviralni upor, ki je vezan zaporedno na žarilno spiralo in kateremu se poveča upornost z naraščajočo temperaturo. Gretje žarilnih svečk običajno krmili krmilnik, ki vsebuje močnostna stikala za napajanje in logiko krmiljenja, ki je lahko deloma realizirana zunaj krmilnika, ter komunikacijski vmesnik. Običajno je v dizelski motor vgrajenih toliko žarilnih svečk, kolikor valjev ima motor, krmilnik žarilnih svečk pa je skupen za vse svečke. Nekateri krmilniki so sposobni regulirati napetost na svečki in jo v različnih režimih delovanja motorja spreminjati. Skupni krmilnik zahteva precej žičnih povezav, saj je povezan z vsako svečko posebej prek ene debeložične povezave. Krmilnik ima vsaj en napajalni vodnik. Napajanje za gretje žarilnih svečk ter napajanje elektronike krmilnika sta običajno ločeni. Za napajanje žarilnih svečk je zaradi velike jakosti toka treba uporabiti debeložični vodnik, medtem ko za napajanje elektronike zadostuje tankožični vodnik. Ničelni potencial se krmilniku zagotavlja z ničelnim vodnikom ali z montažo na dobro prevodno površino, ki je na ničelnem potencialu. Pogosto se uporablja še enožična ali večžična komunikacijska povezava, ki služi prenosu podatkov.

Elektronsko vezje, vgrajeno v svečko, je opisano v patentih US6150634, DE19935025 in US6549013, vendar so pri vseh naštetih patentih svečke v osnovi drugačne od žarilne svečke z integriranim programsko vodenim krmilnikom, ki je predmet pričujočega izuma. Integrirano elektronsko vezje je pri svečkah v omenjenih patentih namenjeno zgolj omogočanju meritev ionskega toka in ne dinamični regulaciji parametrov svečke, zajemu in obdelavi meritev opcionalnih senzorjev v svečki, izvajanju programiranih funkcij in pošiljanju ter prejemanju regulacijskih in senzorskih parametrov preko komunikacijskega vmesnika, kar je namen pričujočega izuma.

Opis izuma

Bistvo žarilne svečke z integriranim krmilnikom po izumu je v tem, da je s svečko mehansko povezan ali vanjo integriran elektronski krmilnik z analognim in/ali digitalnim odločitvenim vezjem, ki je prednostno izvedeno z vezjem ali čipom tipa ASIC, tipa programljive logike ali tipa mikrokrmilnika, ki na podlagi meritev in komunikacijskih podatkov regulira delovanje predgretja, opcionalno zajema in analizira meritve parametrov svečke ter krmili izvajanje programiranih funkcij svečke. Regulacija v žarilni svečki z integriranim krmilnikom po izumu obsega doseganje in ohranjanje referenčne vrednosti enega ali več fizikalnih parametrov, povezanih z delovanjem svečke, motorja ali celotnega vozila, pri čemer je referenčna vrednost znana vnaprej. Dovedena je prek komunikacijskega sklopa ali izračunana v odločitvenem vezju iz drugih parametrov. Nadalje obsega regulacija v žarilni svečki z integriranim krmilnikom po izumu sledenje predpisanim ali izračunanim časovnim odvisnostim parametrov. Zajemanje in analiza meritev v žarilni svečki z integriranim krmilnikom po izumu obsega obdelavo katerekoli meritve in neposredni zajem podatkov katerihkolih senzorjev, vgrajenih v svečki, ali obdelavo vrednosti parametrov, dovedenih v integrirani krmilnik prek komunikacijskega sklopa. Komunikacijski sklop dopušča naknadno programiranje ali spremembno funkcionalnosti žarilne svečke, tudi ob servisih motorja, če je odločitveno vezje opremljeno z reprogramljivim spominom. Izum je neodvisen od mehanske konstrukcije žarilne svečke in ga je zato mogoče uporabiti pri poljubni mehanski arhitekturi in zasnovi žarilne svečke, najsi gre za svečko z žarilno spiralo, z zaviralnimi upori ali brez njih, za keramično svečko, za svečko, prirejeno za meritve ionskega toka, ali svečko, kjer je grelna cevka električno povezana ali nepovezana z ohišjem svečke, ali drugo.

Če se v sistemu za predgretje običajne žarilne svečke in ločeni krmilnik zanje nadomestijo z žarilnimi svečkami, ki imajo integrirani krmilnik po izumu, se zmanjša število sestavnih delov in poenostavi montaža v motorni prostor, pri čemer je zagotovljena dodatna funkcionalnost. Poveča se zanesljivost delovanja, ker ima vsaka svečka svoj neodvisni krmilnik, zato morebitna okvara enega krmilnika pomeni odpoved delovanja ene same svečke in s tem še vedno možnost zagona motorja, medtem ko pri rešitvi s skupnim krmilnikom odpoved krmilnika pomeni odpoved delovanja vseh svečk. Stroški vgraditve sistema za predgretje se zmanjšajo, saj ni potrebna montaža skupnega krmilnika in nameščanje vmesnih kabelskih povezav. Žarilna svečka z integriranim krmilnikom je lahko identična pri različnih motorjih, ki zahtevajo enake vgradne mere svečke, tudi če je število valjev različno. Pri dosedanjih rešitvah z enim samim ločenim elektronskim krmilnikom je treba uporabiti različne krmilnike svečk pri motorjih z različnim številom valjev. Ker je pri rešitvi po izumu krmilnik neločljivi del svečke, mu je mogoče v procesu proizvodnje svečke naložiti ali vgraditi podatke o električnih karakteristikah žarilnega dela. To pri rešitvi z ločenim krmilnikom ni praktično izvedljivo, ker ni enolične zveze med krmilnikom in svečko. S tako konstrukcijo žarilne svečke po izumu je mogoče doseči večjo natančnost krmiljenja gretja ali pa dopustiti večja odstopanja pri izdelavi žarilnega dela, kar zmanjša izmet. Omogočene so vse funkcije, ki so jih ali naj bi jih opravljali ločeni krmilniki.

Žarilna svečka z integriranim krmilnikom po izumu je v nadaljevanju podrobno ilustrirana na primeru svečke z eno žarilno spiralo s pomočjo slik, na katerih so prikazani:

Slika 1 - vzdolžni prerez svečke,

Slika 2 - blokovna shema programsko vodenega krmilnika, vgrajenega v svečko, Slika 3 - konfiguracija štirih svečk skupaj z ustreznimi povezavami.

Izvedbeni primer 1

Integrirani krmilnik v tipu svečke, ki je najbolj razširjen.

Žarilna svečka, prikazana na sliki 1, ima integrirani krmilnik, ki zagotavlja ustrezno krmiljenje in regulacijo gretja žarilne svečke. Žarilna svečka po izumu ima ohišje 5, ki se privije v motor. Krmilnik 6 je vgrajen kamorkoli v ohišje žarilne svečke, prednostno v vrhnji del 2 žarilne svečke, ki je oblikovan tako, da je v njem ustrezen prostor za vgradnjo krmilnika 6. Na vrhnjem delu 2 žarilne svečke je priključni konektor 7 s priključkoma 8 in 8', od katerih je vsaj eden močnostni priključekza napajanje žarilnega dela 1 svečke. Priključkov tipa 8', ki služijo za komunikacijo, je lahko več, možna pa je tudi izvedba brez priključkov 8'. Grelna cevka 3 je električno povezana z ohišjem 5 svečke, zato je na ničelnem potencialu. Na koncu grelne cevke 3 je žarilni del 1 z grelnim elementom 9, ki je lahko ena ali več žarilnih spiral z enim ali več zaviralnimi upori, vgrajenimi v grelno cevko 3, ali pa brez zaviralnih uporov. Žarilni del 1 je z grelno cevko 3 električno povezan. Iz krmilnika 6 vodi do žarilne spirale elektroda 4.

Krmilnik je izdelan kot ena ali več enot, ki se vstavijo kamorkoli v ohišje žarilne svečke. Sestavljajo ga stikalni sklop 15, krmilni sklop 14 in komunikacijski sklop

13. Stikalni sklop 15, ki je povezan z elektrodo 4 in z vsaj enim od priključkov 8 in 8' na konektorju 7, omogoča vklop in izklop napajanja žarilnega dela, ali nastavlja analogno električno napetost, tok, ali upornost, in je sestavljen iz polprevodniškega ali drugačnega stikalnega elementa. Stikalni sklop 15, ki je prednostno izveden kot tranzistor s poljskim pojavom, lahko vsebuje tudi merilnik 16, ki omogoča merjenje električnega toka, ki teče skozi grelni element 9. Izmerjena vrednost toka se posreduje krmilnemu sklopu 14. Krmilni sklop 14, ki vsebuje analogno in/ali digitalno odločitveno vezje 19, ki na podlagi meritev in/ali komunikacijskih podatkov regulira stikalni sklop 15 in je povezan s komunikacijskim sklopom 13 in stikalnim sklopom 15, izvaja regulacijo in nadzoruje zajem podatkov, prednostno s pomočjo izvajanja programiranih ukazov. Odločitveno vezje 19 je sposobno meriti različne vhodne veličine, sprejemati in oddajati podatke prek komunikacijskega sklopa 13 in upravljati stikalni sklop 15. Komunikacijski sklop 13 vsebuje komunikacijski vmesnik, ki je potreben za prilagoditev signalov za žično ali brezžično komunikacijo z zunanjimi napravami, ali za komunikacijo preko optičnih vodnikov.

Ohišje 11 integriranega krmilnika je narejeno tako, da imajo komponente zadosten odvod toplote v okolico, da se med delovanjem ne pregrevajo. Ničelni napajalni vod za žarilno svečko je zagotovljen z vgradnjo v motor, ki je na ničelnem potencialu. Možen je tudi ločen ničelni vod.

Izvedbeni primer 2

Poenostavljeni konektorji:

Priključka 8 in 8' sta lahko izvedena tako, da zunanji priključek obdaja notranjega. Notranji priključek je v obliki valja ali plašča valja, zunanji pa ima obliko plašča valja, ki ima večji premer zato, da je lahko notranji priključek v njegovem središču. Če ima konektor več kot dva priključka, je več priključkov izvedenih v obliki plaščev valja z različnimi premeri. Priključki imajo lahko različno dolžino. Prednost te cilindrično simetrične konfiguracije priključkov je, da je vseeno, kako je zasukan ustrezni nasprotni konektor, kar poenostavi montažo.

Izvedbeni primer 3

Integracija krmilnika v svečko preko konektorja:

Konceptualno in s stališča funkcionalnosti, uporabnosti in prednosti predstavljenega izuma je povsem enako, če je krmilnik integriran v ohišju, ki se fiksno drži ostalega dela žarilne svečke za čas njene življenjske dobe, ali če je krmilnik integiran tako, da ga je mogoče ob intervenciji iztakniti od ostalega dela svečke, a je med delovanjem mehansko povezan s sicer samostojnim delom žarilne svečke. V izvedbenem primeru 3 je med elektrodo 4 in krmilnikom 6 konektorski stik, tako da ima elektroda 4 vtični priključek, krmilnik 6 pa vtičniški priključek, ki je prilagojen vtičnemu priključku elektrode 4. Ob ustrezni miniaturizaciji je krmilnik 6 del konektorja, na katerega so lahko neposredno in fiksno pričvrščeni samo vodnik za napajanje ali tudi morebitni komunikacijski vodniki, če obstajajo.

Izvedbeni primer 4

Miniaturizacija integriranega krmilnika v svečki po izumu:

Za miniaturizacijo vezja ter za poenostavitev proizvodnje in montaže žarilne svečke z integriranim krmilnikom po izumu je mogoče zasnovati in izdelati namenske čipe, ki ob uporabi tehnologij integriranja, kot so »System on Chip«, »System in Package« in drugih, združujejo dele komunikacijskega sklopa 13, stikalnega sklopa 15 in krmilnega sklopa 14 posamično, po parih, ali pa vse skupaj v istem čipu.

Izvedbeni primer 5

Algoritmi za regulacijo nekaterih parametrov, na katere vpliva žarilna svečka:

V žarilno svečko po izumu integrirani elektronski krmilnik z analognim in/ali digitalnim odločitvenim vezjem opravlja poljubno število in vrsto funkcij. Naloge opravlja tako, kot je že znano in opisano v drugih rešitvah, ki predvidevajo zunanji krmilnik ali samoregulacijo v svečki, pri čemer logika v integriranem krmilniku 6 nadomesti funkcionalnost samoregulacije. Kadar ima na primer nalogo regulirati temperaturo ali druge merljive parametre, kot je sestava in količina izpušnih plinov in saj ob zagonu motorja, jo opravi tako, da nastavlja dovedeno električno moč žarilni spirali glede na referenčne vrednosti in meritve, ki jih vsebuje oziroma opravi sam ali pridobi preko komunikacijskega sklopa.

Dovedeno moč nadzoruje prednostno tako, da z metodo modulacije pulzne širine PWM nadzoruje vklop in izklop stikalnega sklopa 15. Isto metodo uporabi za prilagajanje svečke na drugačno napajalno napetost kot je predvidena, npr. za nov standard napajanja 42 V, ali kadar je napetost nestalna, kar je posledica delovanja drugih bremen ali nestabilnosti izvora.

Izvedbeni primer 6

Delovanje žarilnih svečk z integriranim krmilnikom po izumu kot celota v sistemu za predgretje:

Možna konfiguracija žarilnih svečk za dizelski motor s štirimi svečkami je prikazana na sliki 3, pri čemer je primer smiselno prenosljiv na poljubno število svečk v motorju. Pri tej konfiguraciji so uporabljene štiri svečke 21, 22, 23, 24, ki so povezane z dvema vodnikoma v zaporedni vezavi od ene do druge svečke. Tanjši vodnik 25 je namenjen medsebojni komunikaciji med žarilnimi svečkami z integriranim krmilnikom po izumu in za komunikacijo z drugimi napravami, na primer s centralnim računalnikom motorja. Debelejši vodnik 26 je namenjen močnostnemu napajanju svečk. Da je žičnih povezav manj, se vodniki k žarilnim svečkam lahko napeljejo zaporedno, to je od svečke do svečke, kot je prikazano na sliki 3. Ker je speljan zaporedno z ene svečke na drugo, je potreben samo en kabel za povezavo svečk in močnostnega izvora. Kadar je potrebna komunikacijska linija 25, se tudi ta lahko poveže zaporedno, to je od svečke do svečke. Če se uporablja brezžična radijska komunikacijska povezava ali če poteka komunikacija prek napajalnega vodnika, komunikacijski vodniki niso potrebni. Na enak način kot pri uporabi zunanjega krmilnika svečk, se lahko sinhronizira delovanje vseh svečk z integriranim krmilnikom po izumu, to pomeni, da se razporedi čas, ko je stikalo pri pulznem krmiljenju žarilne svečke odprto tako, da je maksimalna vrednost celotnega toka iz izvora najmanjša ali čim bližje povprečni vrednosti. Razlika je samo v tem, da pri svečkah z integriranim krmilnikom sinhronizacija poteka prek komunikacijske linije. Smiselno in možno je, da imajo sinhronizacijsko podporo tudi ostale naprave v vozilu, katerih poraba ni zanemarljiva in katerim se regulira dovedena moč s pulzno modulacijo napajalne napetosti, kar pomeni, da se njihovo napajanje periodično vklaplja in izklaplja.

Izvedbeni primer 7

Poenostavljena montaža dovoda električnega napajanja sistemu za predgretje, kadar je sestavljen iz žarilnih svečk z integriranim krmilnikom po izumu:

V konfiguraciji, ki je opisana v izvedbenem primeru 6 in prikazana na sliki 3, nadomestimo napajalni vodnik 26 s togo prevodno prečko ustrezne oblike in dimenzij, ki ima vgrajene konektorje za priključke 8 tako, da se prečka hkrati natakne na vse svečke v motorju. Takšno izvedbo je lažje izdelati, pohitri pa se tudi montaža v vozilo oziroma olajša montaža z roboti. Prečka ali vgrajeni konektorji imajo lahko za vsako svečko luknjo, skozi katero se vodi do svečke komunikacijski kabel 25 oziroma njegov konektor.

Claims

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Žarilna svečka z integriranim krmilnikom, za katero je značilno, da je elektronski krmilnik (6) integriran kamorkoli v žarilno svečko, prednostno v vrhnji del (2) žarilne svečke, ali z njo mehansko povezan, ne glede na tip in izvedbo žarilne svečke.
2. Žarilna svečka z integriranim krmilnikom po zahtevku 1, za katero je značilno, da elektronski krmilnik (6) vsebuje analogno in/ali digitalno odločitveno vezje (19).
3. Žarilna svečka z integriranim krmilnikom po zahtevku 1, za katero je značilno, da je elektronski krmilnik (6) programljivo voden.
4. Žarilna svečka z integriranim krmilnikom po zahtevkih 1, 2 ali 3, za katero je značilno, da je elektronski krmilnik (6) izdelan s pomočjo logičnih elementov, vezja ali čipov tipa ASIC, programljive logike ali mikrokrmilnika.
5. Žarilna svečka z integriranim krmilnikom po enem izmed zahtevkov 1 do 4, za katero je značilno, da integrirani krmilnik (6) vsebuje krmilni sklop (14) in komunikacijski sklop (13), ki lahko oddaja v okolico ali sprejema iz okolice komunikacijske signale.
6. Žarilna svečka z integriranim krmilnikom po zahtevku 5, za katero je značilno, da je en priključek (8') ali več priključkov (8') na svečki povezanih s komunikacijskim sklopom (13) in se prek njih prenašajo komunikacijski signali, po prevodnih žicah ali preko optičnih vodnikov.
7. Žarilna svečka z integriranim krmilnikom po zahtevku 5, za katero je značilno, da so komunikacijski signali, ki jih sprejema in oddaja komunikacijski sklop (13), elektromagnetno valovanje.
8. Žarilna svečka z integriranim krmilnikom po zahtevkih 3 in 5, za katero je značilno, da dopušča nalaganje podatkov, programiranje ali spremembno funkcionalnosti žarilne svečke ob kateremkoli času pred, med in po proizvodnji, na primer ob servisih motorja.
9. Žarilna svečka z integriranim krmilnikom po enem izmed zahtevkov 1 do 4, za katero je značilno, da vsebuje stikalni sklop (15), ki preklaplja digitalno, prednostno kot tranzistor s poljskim pojavom (FET), ali nastavlja analogno električno napetost, tok, ali upornost.
10. Žarilna svečka z integriranim krmilnikom po zahtevkih 5 in 9, za katero je značilno, da so deli komunikacijskiega sklopa (13), stikalniega sklopa (15) in krmilniega sklopa (14) posamično, po parih ali vsi skupaj del istega čipa.
11. Žarilna svečka z integriranim krmilnikom po enem od zahtevkov 1 do 10, za katero je značilno, da krmilnik (6) krmili izvajanje programiranih funkcij svečke.
12. Žarilna svečka z integriranim krmilnikom po enem od zahtevkov 1 do 10, za katero je značilno, da krmilnik (6) zajema in analizira meritve fizikalnih in kemijskih količin prek procesov v svečki in prek senzorjev, vgrajenih v svečki.
13. Žarilna svečka z integriranim krmilnikom po enem od zahtevkov 1 do 10, za katero je značilno, da krmilnik (6) regulira delovanje svečke tako, da dosega in ohranja konstantne ali kot funkcije časa odvisne referenčne vrednosti enega ali več fizikalnih parametrov, povezanih z delovanjem svečke, motorja ali celotnega vozila, pri čemer so referenčne vrednosti znane vnaprej in so dovedene prek opcionalnega komunikacijskega sklopa (13) ali pa so izračunane iz drugih parametrov.
14. Žarilna svečka z integriranim krmilnikom po enem od zahtevkov 1 do 13, za katero je značilno, da je krmilnik (6) integriran tako, da ga je mogoče s primerno silo nedestruktivno iztakniti od ostalega dela svečke ali ga natakniti nazaj.
15. Žarilna svečka z integriranim krmilnikom po zahtevku 14, za katero je značilno, da je med elektrodo (4) svečke in krmilnikom (6) konektorski stik, tako da ima elektroda (4) vtični priključek, krmilnik (6) pa vtičniški priključek, ki je prilagojen vtičnemu priključku elektrode (4).
16. Žarilna svečka z integriranim krmilnikom po zahtevku 14, za katero je značilno, da je krmilnik (6) del konektorja, na katerega so lahko neposredno in fiksno pričvrščeni samo vodnik za napajanje ali tudi morebitni komunikacijski vodniki, če obstajajo.

¹¹
17. Žarilna svečka z integriranim krmilnikom po enem od zahtevkov 1 do 13, za katero je značilno, da ima grelno cevko (3), ki vsebuje grelni element (9), ki je prednostno žarilna spirala; da ima ohišje (5), v katerem je vgrajen krmilnik (6), ki krmili delovanje svečke, prednostno tako, da nastavlja električno moč

5 gretja, in da je na njem priključni konektor z enim ali več priključki.
18. Žarilna svečka z integriranim krmilnikom po zahtevku 17, za katero je značilno, da ima grelno cevko (3) električno povezano z ohišjem (5) svečke in da ima grelni element (9) električno povezan z grelno cevko (3).
19. Žarilna svečka z integriranim krmilnikom po zahtevku 17 ali 18, za katero je 10 značilno, da je vsaj en priključek (8, 8') na konektorju (7), ki je na ohišju (5), močnostni priključek in je prek stikalnega sklopa (15) povezan z grelnim elementom (9) v grelni cevki (3).
20. Žarilna svečka z integriranim krmilnikom po zahtevku 17 ali 18, za katero je značilno, da integrirani krmilnik (6) vsebuje merilnik za merjenje električnega

15 toka, ki teče skozi grelni element.
21. Žarilna svečka z integriranim krmilnikom po zahtevku 17 ali 18, za katero je značilno, da je svečka v motornem prostoru povezana z ostalimi svečkami na motorju s togo prevodno prečko ustrezne oblike in dimenzij, ki ima vgrajene konektorje za močnostne priključke svečk tako, da se prečka hkrati natakne na

20 vse svečke v motorju, pri čemer imajo prečka ali vgrajeni konektorji lahko za vsako svečko luknjo, skozi katero se vodi do svečke komunikacijski kabel oziroma njegov konektor.