SI21625A - Zaporni organ za izvedbo cevnega priključka na cevovodu - Google Patents

Abstract

Po izumu je predviden zaporni organ, ki omogoča priključitev stranskega priključnega voda (30) na glavni cevovod brez potrebe po začasni prekinitvi pretakanja medija skozi glavni cevovod ter na ta način zanesljivo hidravlično povezavo med priključnim vodom (30), po potrebi pa tudi prekinitev te hidravlične povezave. S tem namenom je v ohišju (2) zapornega organa (1) uležiščena, okoli vrtišča (40) zasukljiva tesnilna plošča (4) s pomočjo oblikosklepne zveze povezana z upravljalnim organom (5), ki je za vsakokrat potreben kot zasukljiv okoli osi (50) vrtenja. Plošča (4) je opremljena z dovolj obsežnim tesnilnim območjem (41) za prekritje vrtine v steni glavnega cevovoda kot tudi s prehodom (42), ki omogoča bodisi dostop vrtalnega orodja vrtalne priprave do za izvedbo vrtine v steni glavnega cevovoda predvidene lokacije ali tudi vzpostavitev hidravlične povezave med glavnim cevovodom in priključnim vodom (30) po izvedbi vrtine v steni glavnega cevovoda.ŕ

Description

Zaporni organ za izvedbo cevnega priključka na cevovodu

Izum v okviru strojništva spada na področje cevovodov, še zlasti na področje izvedbe priključkov z navrtanjem stene cevi, v kateri se pretaka medij pod pritiskom. Po drugi strani je tovrstne izume v okviru vrtanja in podobnih obdelovalnih procesov mogoče uvrstiti tudi na področje pripomočkov za navrtanje cevovodov, v katerih se pretaka medij pod pritiskom.

Pri tem izum temelji na problemu, kako realizirati za izvedbo individualnega priključka predviden zaporni organ, še zlasti na cevi vodovoda za oskrbo s pitno vodo, ki naj bi omogočal priključitev individualnega stranskega priključnega voda na glavni cevovod na higieničen način brez vdiranja ostružkov v notranjost zapornega organa oz. cevovoda in še zlasti tudi brez potrebe po začasni prekinitvi pretakanja medija skozi glavni cevovod ter na ta način zanesljivo hidravlično povezavo med priključnim vodom in glavnim cevovodom, po potrebi pa tudi prekinitev te hidravlične povezave.

Tovrstni zaporni organi, bodisi kot ventili ali zasuni, so splošno znani iz komercialne dokumentacije, nekaj tovrstnih rešitev pa je na voljo tudi v patentni literaturi. S problemom navrtanja glavne cevi, v kateri se med vrtanjem pretaka medij pod pritiskom, se ukvarja EP 0 024 741. Vendar pa se omenjena rešitev osredotoča izključno na problem učinkovitega odvajanja ostružkov, kar dosežejo s posebno izvedbo vrtalnega orodja. Prijavitelju so iz komercialne dokumentacije znane tudi druge rešitve (npr. iz prospektov nemškega proizvajalca hidravlične opreme BOPP & REUTHER GmbH). Tovrstni zaporni organi, t.j. zasuni ali ventili, so prirejeni za namestitev na glavni cevovod na mestu izvedbe želenega priključka in obsegajo ustrezno ohišje in pritrdilna sredstva, s pomočjo katerih je mogoče ohišje tesno prilegajoče se pritrditi na obod glavnega cevovoda. Na ohišje je mogoče po eni strani namestiti ustrezno vrtalno pripravo za navrtanje glavnega cevovoda, po drugi strani pa tudi pritrditi priključni vod, ki je predviden za vzpostavitev ustrezne hidravlične povezave med individualnim priključkom in omenjenim glavnim cevovodom. Nadalje je v ohišju na voljo zaporna plošča, ki obsega dovolj obsežno tesnilno območje in prehod za vrtalno orodje, s pomočjo katerega se na želenem mestu navrta steno glavnega cevovoda, v katerem se pretaka medij pod pritiskom, ne da bi bilo pri tem potrebno prekiniti pretoko skozi glavni cevovod. V ta namen je omenjena tesnilna plošča premakljiva v dva končna položaja. V prvem končnem položaju se tesnilno območje tesnilne plošče nahaja izven območja navrtanja glavnega cevovoda, prehod za vrtalno orodje pa se nahaja nad mestom navrtanja na zunanji površini stene glavnega cevovoda. V preostalem končnem položaju tesnilne plošče se tesnilno območje tesnilne plošče nahaja nad mestom navrtanja glavnega cevovoda, tesnilno območje tesnilne plošče pa je pomaknjeno vstran od mesta navrtanja. Premikanje omenjene drsne plošče iz enega v drug končni položaj poteka kot zasuk te drsne plošče okoli vrtišča za določen kot, ki v praksi znaša približno 45°. V ta namen je tesnilna plošča na obodu opremljena z ozobjem, s katerim sodeluje zobnik, kije vrtljivo uležiščen v ohišju. Po namestitvi ohišja na zunanji obod glavnega cevovoda, v katerem se pretaka medij pod pritiskom in katerega stena je še nenavrtana, premaknejo tesnilno ploščo v ustrezen končni položaj, ko se tesnilno območje nahaja vstran od mesta navrtanja glavnega cevovoda, na mestu navrtanja pa se nahaja prehod za vrtalno orodje. Na ohišje namestijo vrtalno pripravo in vrtalno orodje vstavijo skozi omenjeni prehod ter zatem navrtajo steno glavnega cevovoda. Po izvlečenju vrtalnega orodja z zasukom tesnilne plošče v drug končni položaj zaprejo vrtino v glavnem cevovodu, po katerem se lahko tačas vseskozi pretaka medij pod pritiskom. Ko je vrtina zaprta, z ohišja odstranijo vrtalno pripravo z vrtalnim orodjem in zatem na ohišje namestijo individualni priključni vod, ki je predviden za hidravlično povezavo z glavnim cevovodom. Zatem tesnilno ploščo ponovno premaknejo v drug končni položaj, tako da prehod, ki je pred tem služil za dostop vrtalnega orodja do zunanje površine stene glavnega cevovoda, odtlej služi za izstop hidravličnega medija iz glavnega cevovoda v omenjeni priključni vod. Na ta način je torej mogoče vzpostaviti hidravlično povezavo med glavnim cevovodom in omenjenim priključnim vodom, ne da bi bilo pri tem potrebno prekiniti pretok medija v glavnem cevovodu. Po drugi strani je možna tudi prekinitev te hidravlične povezave med glavnim cevovodom in omenjenim priključnim vodom, kar se doseže s opremikom tesnilne plošče v drug končni položaj, v katerem je preko vrtine v steni glavnega cevovoda nameščeno tesnilno območje tesnilne plošče, medtem ko se omenjeni prehod nahaja izven območja vrtine oz. se z vrtino ne prekriva. Kakorkoli je vsaj na prvi pogled tovrstna rešitev povezana s številnimi prednostmi, iz prakse izhajajo tudi določene pomanjkljivosti. Prva pomanjkljivost je ta, da je izdelava ozobja na obodu razmeroma zahtevna operacija, katere izvajanje se odraža v visokih stroških izdelave in temu primernih cenah izdelkov. Nadalje je pri obstoječi izvedbi drsne plošče treba poskrbeti po eni strani za ustrezno uležiščenje tesnilne plošče zaradi potrebnega premikanja iz enega v drug končni položaj, po drugi strani pa tudi za pogon, ki omogoča to premikanje. Kot je bilo omenjeno, je v ta namen predviden dodaten zobnik, ki ga je spet potrebno izdelati s pomočjo zahtevnih in stroškovno intenzivnih tehnočoških operacij, po drugi strani pa ga tudi ustrezno uležiščiti v ohišju, kar spet narekuje potrebo po izvedbi ustreznega ležišča in razen tega tudi po dodatnem prostoru v ohišju. Za nemeček se pogosto dogaja, da po dolgotrajni uporabi zapornega organa premikanje tesnilne plošče lahko postane bistveno bolj oteženo kot pri pravkar vgrajenem izdelku. Kot seje v praksi že večkrat izkazalo, to privede do poškodbe ozobja bodisi na tesnilni plošči ali na zobniku, v obeh primerih pa praktično do onesposobitve celotnega zapornega organa. V tem primeru je potrebno zamenjati celoten zaporni organ, t.j. ventil ali zasun, v katerem je vgrajena tovrstna tesnilna plošča, pri čemer pa za nameček v večini primerov zamenjave preprosto ni mogoče izvesti brez prekinitve tokokroga v glavnem cevovodu.

Pri nadaljnji rešitvi po DE 29 18 555 (Hawle) je predvidena zaporna plošča, ki je translacijsko premakljiva iz enega v drug položaj. Pred vrtanjem se plošča odmakne, zaradi Časar lahko opilki oz. ostružki padajo v prostor za vodenje plošče, od koder jih zatem vodni tok postopoma odplakne naprej po cevovodu, kjer lahko povzročajo motnje v delovanju drugih zapornih organov ali z vodo iz cevovoda dospejo celo do uporabnika ter s tem ogrožajo njegovo zdravje in okvare naprav, ki so priključene na cevovod.

Pričujoči izum se nanaša na zaporni organ, ki je predviden za izvedbo cevnega priključka na takoimenovanem glavnem cevovodu. Tovrsten zaporni organ sestoji iz ohišja, ki je s pomočjo ustreznih pritrdilnih sredstev namestljivo na obod stene vsakokrat razpoložljivega glavnega cevovoda, na katerem se z navrtanjem omenjene stene cevovoda v splošnem brez potrebe po prekinitvi pretakanja medija pod pritiskom po cevovodu izvede individualni priključek. Omenjeno ohišje je prirejeno za sodelovanje z vsakokratnim pritrdilnim sklopom priključnega voda in alternativno z vsakokrat ustrezno vrtalno pripravo za izvedbo vrtine v steni glavnega cevovoda. V ohišju je uležiščena tesnilna plošča, ki je opremljena z dovolj obsežnim tesnilnim območjem za prekrilje vrtine v steni glavnega cevovoda kot tudi s prehodom, ki omogoča bodisi dostop vrtalnega orodja vrtalne priprave do za izvedbo vrtine v steni glavnega cevovoda predvidene lokacije ali tudi vzpostavitev hidravlične povezave med glavnim cevovodom in priključnim vodom po izvedbi vrtine v steni glavnega cevovoda.

Po izumu je z upravljalnim organom oblikosklepno povezana, k ohišju zapornega organa tesno prilegajoča se tesnilna plošča z zasukom okoli svojega v omenjenem ohišju razpoložljivega vrtišča premakljiva iz enega končnega položaja, ko z lokacijo vrtine v steni glavnega cevovoda sovpada njeno tesnilno območje, v drug končni položaj, ko z lokacijo vrtine v steni glavnega cevovoda sovpada njen prehod in obratno. Pri prednostni izvedbi je ta okoli svojega na/v ohišju razpoložljivega vrtišča za ustrezen kot zasukljiva zaporna plošča opremljena z odprtino, medtem ko okoli svoje osi vrtenja zasukljiv upravljalni organ obsega na sebi glede na omenjeno os vrtenja ekscentrično razporejen somik, ki sega v omenjeno odprtino zaporne plošče, s čimer je med upravljalnim organom in v svojem vrtišču avtonomno uležiščeno zaporno ploščo vzpostavljena oblikosklepna povezava, zahvaljujoč kateri je zaporna plošča okoli vrtišča zasukljiva v odvisnosti od zasuka zapornega organa.

Pri nadaljnji od možnih izvedb je v ohišju zapornega uležiščena, okoli vrtišča, ki pa v tem primeru sovpada z osjo vrtenja zapornega organa, zasukljiva tesnilna plošča nameščena na upravljalnem organu in z njim oblikosklepno povezana, pri čemer je ta upravljalni organ skupaj s tesnilno ploščo za vsakokrat potreben kot zasukljiv okoli omenjene osi vrtenja.

Na ta način je pri obeh omenjenih izvedbah uležiščenja zaporne plošče zahvaljujoč vzpostavitvi oblikosklepne povezave med upravljalnim organom, ki je v ohišju uležiščen z možnostjo zasuka za vsakokrat potreben kot okoli omenjene osi vrtenja, in tesnilno ploščo poleg možnosti zasuka te tesnilne plošče okoli omenjene osi vrtenja omogočen tudi prenos vrtilnega momenta, ki je potreben za zasuk tesnilne plošče za vsakokrat potreben kot iz enega končnega položaja v preostali končni položaj in obratno.

Pri izvedbi, kjer os vrtenja upravljalnega organa sovpada z vrtiščen zaporne plošče, je nadalje upravljalni organ v ohišju okoli osi vrtenja za vsakokrat potreben kot zasukljivo uležiščen s pomočjo vsaj v bistvu cilindričnega stebla, obris upravljalnega organa na mestu vzpostavitve oblikosklepne povezave s tesnilno ploščo pa je nekrožen oz. necilindričen. Se zlasti je v tem primeru prednostno, če je upravljalni organ na mestu vzpostavitve oblikosklepne povezave s tesnilno ploščo opremljen z vsaj enim posnetjem, še zlasti z vsaj, dvema diametralno nasproti razporejenima posneljema. Razen tega je prosti konec upravljalnega organa posnet, še zlasti štirikotno posnet. Po drugi strani je tesnilna plošča na mestu vzpostavitve oblikosklepne povezave z upravljalnim organom opremljena z nasedom, katerega obris je prirejen obrisu upravljalnega organa, še zlasti z nasedom, ki je v osnovi cilindrično zasnovan, vendar opremljen z vsaj enim kot tetiva potekajočim površinskim odsekom, najbolj prednostno pa z nasedom, kije v osnovi cilindrično zasnovan, vendar opremljen z vsaj dvema diametralno nasproti razporejenima ter v smislu tetiv potekajočima površinskima odsekoma.

Izum bo v nadaljevanje odrobneje obrazložen na osnovi primera izvedbe, ki je prikazan na priloženi skici, kjer kažejo

Sl. 1 shematično v perspektivi in deloma tudi v prerezu ponazorjen zaporni organ cevovoda, pri katerem se tesnilna plošča v eni od možnih izvedb nahaja v enem izmed obeh končnih položajev;

Sl. 2 prav tako shematično v perspektivi in deloma tudi v prerezu ponazorjen zaporni organ cevovoda po sl. 1, pri katerem pa se tesnilna plošča nahaja v preostalem izmed obeh končnih položajev;

Sl. 3 posebej prikazano tesnilno ploščo zapornega organa po sl. 1 in 2, spet v perspektivi,

Sl. 4 pa nadaljnji primer izvedbe oz. premakljivosti tesnilne plošče v ohišju zapornega organa.

Zaporni organ 1, ki je v splošnem lahko izveden kot zasun ali tudi kot ventil, je prirejen za namestitev na glavni cevovod, ki na skici sicer ni posebej prikazan. Namestitev zapornega organa 1 se izvrši na mestu izvedbe želenega individualnega priključka na omenjeni cevovod, npr. vodovodnega priključka do posamezne zgradbe. Zaporni organ 1 obsega ustrezno ohišje 2, za njegovo pritrditev na glavni cevovod pa so predvidena ustrezna pritrdilna sredstva. Eno od možnosti za pritrditev predstavljajo kot črka U ukrivljene objemke, ki so strokovnjakom z relevantnega področja tehnike nedvomno znane in s pomočjo katerih je mogoče ohišje 2 tesno prilegajoče se pritrditi na obod stene glavnega cevovoda. Vsakokratna objemka, ki na skici prav tako ni prikazana, je na svojih ravnih prostih koncih opremljena z navojem in vstavljiva skozi vsakokrat razpoložljivo prejemno odprtino 21, 22 na ohišju 2.

Nadalje je ohišje 2 prirejeno za prejem - alternativno - bodisi pritrdilnega sklopa 3 priključnega voda 30 ali ustrezne vrtalne priprave, ki na skici ni posebej prikazana. Pritrditev je v obeh primerih izvedljiva s pomočjo vijakov 31, ki so priviti v ustrezna gnezda 23 na ohišju 2.

Priključni vod 30 je predviden za vzpostavitev ustrezne hidravlične povezave med vsakokratnim individualnim priključkom in omenjenim glavnim cevovodom. V ohišju 2 je na voljo zaporna plošča 4, ki je v danem primeru in prednostno na kar najbolj preprost način izvedena iz enega dela in je po eni strani opremljena z dovolj obsežnim tesnilnim območjem 41, ki zadostuje za prekritje v steni cevovoda izvedene vrtine, in po drugi strani s prehodom 42 za vrtalno orodje oz. alternativno za pretok medija iz glavnega cevovoda v priključni vod 30. Za zaporni organ 1 po izumu je značilno, da je zaporna plošča 4 v ohišju 2 nameščena zasukljivo okoli vrtišča 40, ki v primeru po sl. 1 do 3 sovpada z osjo 50 vrtenja upravljalnega organa 5. V tem primeru (sl. 1 do 3) je plošča 4 s pomočjo oblikosklepne zveze nameščena na upravljalnem organu 5, kar obenem z možnostjo zasuka plošče 4 za vsakokrat potreben kot okoli osi 40, 50 vrtenja zagotavlja tudi prenos momenta, ki je potreben za premik plošče 4 iz enega končnega položaja (Sl. 1) v drug končni položaj (Sl. 2) ali obratno. V prikazanem primeru je oblikosklepna povezava med upravljalnim organom 5 in ploščo 4 dosežena na preprost način s pomočjo diametralno nasproti razporejenih posnetij 51, 52 na cilindričnem steblu 53 upravljalnega organa 5 ter s pomočjo kot tetivi potekajočih, diametralno nasproti razporejenih ravnih ploskovnih odsekov 43, 44 sicer v osnovi cilindrično zasnovanega naseda 45 plošče 4 (Sl. 3). Omenjeni upravljalni organ 5 je v danem primeru opremljen s štirikotno posnetim prostim koncem 54, ki je primeren za prejem ustreznega pripomočka, npr. ustrezne ročice, ključa ali matice, ki omogoča doseganje ustreznega vrtilnega momenta, ki je potreben za zasuk upravljalnega organa 5 okoli osi 50 vrtenja ob sočasnem zasuku tesnilne plošče 4 okoli taiste osi 50 iz enega končnega položaja (Sl. 1) v drug končni položaj (Sl. 2) in obratno.

Nadaljnji primer izvedbe zaporne plošče plošče 4 je prikazan na sl. 4. V tem primeru je plošča 4 zasukljiva okoli vrtišča 4, ki je predvideno v ohišju 2. Oblikosklepna povezava med ploščo 4 in upravljalnim organom 5, ki je vrtljiv okoli osi 50, je realizirana s pomočjo podolgovate odprtine 48 v plošči 4 in somika 55, ki je na upravljalnem organu 5 nameščen ekscentrično glede na os 50 vrtenja upravljalnega organa 5 in sega v omenjeno luknjo 48 v plošči 4. S tem je zaporna plošča 4 v ohišju 2 uležiščena avtonomno, pri čemer je predvideno, da je okoli omenjenega vrtišča 40 zasukljiva za približno 60°. Zahvaljujoč prestavnemu razmerju, ki ga zagotavlja obravnavana izvedba oblikosklepne povezave med ploščo 4 in upravljalnim organom 5 s pomočjo ekscentrično nameščenega somika 55, vstavljenega v odprtino 48 plošče 4, je v obravnavanem primem za zasuk plošče 4 za 60° potreben zasuk zapornega organa za vsaj približno 180°, ki je razmeroma običajen na področju upravljanja tovrstnih zapornih organov in iz tega razloga uporabnike zelo sprejemljiv ter zatorej še zlasti prednosten.

Pri namestitvi ohišja 1 na obod glavnega cevovoda pred navijanjem le-tega zaradi realizacije individualnega priključka z ustreznim zasukom upravljalnega organa 5 premaknemo tesnilno ploščo v položaj po Sl. 2, ko položaj prehoda 42 v tesnilni plošči 4 sovpada s položajem lokacije navrtanja glavnega cevovoda. Zatem s pomočjo vijakov 31 na ohišje 2 pritrdimo ustrezno vrtalno pripravo, katere vrtalno orodje je vstavljivo skozi prehod 42 tesnilne plošče 4. Pri tem ni izključena možnost tudi drugačnega načina navrtanja glavnega cevovoda, po katerem se med navrtanjem lahko vseskozi pretaka medij pod pritiskom, vsekakor pa je pri tem predvideno, da vrtalno orodje poteka skozi prehod 42 v tesnilni plošči 4. Med vrtanjem se ostružki zadržujejo na površini plošče 4 in/ali ohišja 2 in v nobenem primeru ne morejo prodreti v območja, od koder bi po zasuku plošče 4 lahko vstopili v notranjost cevododa. Po izvršenem navrtanju cevovoda vrtalno orodje umaknemo vsaj toliko, da izstopi iz območja prehoda 42 v tesnilni plošči 4, nakar z zasukom upravljalnega organa 5 okoli osi 50 ter s tem zasukom tesnilne plošče 4 slednjo premaknemo iz enega končnega položaja (Sl. 2) v drug končni položaj (Sl. 1), tako da je lokacija vrtine v steni cevovoda prekrita s tesnilnim območjem 41 tesnilne plošče 4. Na ta način je preprečeno iztekanje medija iz glavnega cevovoda v okolico. Temu sledi namestitev pritrdilnega sklopa 3 priključnega voda 30, kar je v prikazanem primeru izvedljivo s pomočjo vijakov 31.

Po namestitvi priključnega voda 30 s ponovnim zasukom upravljalnega organa 5 dosežemo zasuk tesnilne plošče 4 iz trenutnega končnega položaja (Sl. 2) v preostali končni položaj (Sl. 2), v katerem prehod 42 sovpada z vrtino, izvedeno v steni glavnega cevovoda. Zahvaljujoč nazadnje omenjenemu zasuku tesnilne plošče 4 je vzpostavljena hidravlična povezava med glavnim cevovodom in priključnim vodom 30, tako da medij iz glavnega cevovoda lahko skozi prehod 42 v tesnilni plošči 4 neovirano izteka v priključni vod 30.

To hidravlično povezavo med glavnim cevovodom in priključnim vodom 30 je mogoče s ponovnim zasukom tesnilne plošče 4 iz končnega položaja po sl. 2 v drug končni položaj po sl. 1 po potrebi spet prekiniti, zlasti npr. v primeru popravil posameznih porabnikov ali armatur, ki so hidravlično povezane s priključnim vodom 30.

Claims (12)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Zaporni organ za izvedbo cevnega priključka na cevovodu, pri Čemer zaporni organ (1) sestoji iz ohišja (2), kije s pomočjo ustreznih pritrdilnih sredstev namestljivo na obod stene vsakokrat razpoložljivega glavnega cevovoda, na katerem se z navrtanjem omenjene stene cevovoda v splošnem brez potrebe po prekinitvi pretakanja medija pod pritiskom po cevovodu izvede individualni priključek, pri čemer je omenjeno ohišje (2) prirejeno za sodelovanje z vsakokratnim pritrdilnim sklopom (3) priključnega voda (30) in alternativno z vsakokrat ustrezno vrtalno pripravo za izvedbo vrtine v steni glavnega cevovoda, in pri čemer je v ohišju (2) uležiščena tesnilna plošča (2), ki je opremljena z dovolj obsežnim tesnilnim območjem (41) za prekritje vrtine v steni glavnega cevovoda kot tudi s prehodom (42), ki omogoča bodisi dostop vrtalnega orodja vrtalne priprave do za izvedbo vrtine v steni glavnega cevovoda predvidene lokacije ali tudi vzpostavitev hidravlične povezave med glavnim cevovodom in priključnim vodom (30) po izvedbi vrtine v steni glavnega cevovoda, označen s tem, da je z upravljalnim organom (50) oblikosklepno povezana, k ohišju tesno prilegajoča se tesnilna plošča (4) z zasukom okoli vrtišča (40) v ohišju (2) premakljiva iz enega končnega položaja, ko z lokacijo vrtine v steni glavnega cevovoda sovpada njeno tesnilno območje (41), v drug končni položaj, ko z lokacijo vrtine v steni glavnega cevovoda sovpada njen prehod (42) in obratno.
2. 2. Zaporni organ po zahtevku 1, označen s tem, daje okoli svojega na/v ohišju (2) razpoložljivega vrtišča (4) za ustrezen kot zasukljiva zaporna plošča (4) opremljena z odprtino (48), okoli svoje osi (50) vrtenja zasukljiv upravljalni organ (5) pa obsega na sebi glede na omenjeno os (50) vrtenja ekscentrično razporejen somik (55), ki sega v omenjeno odprtino (48) zaporne plošče (4), s čimer je med upravljalnim organom (5) in v svojem vrtišču (40) avtonomno uležiščeno zaporno ploščo (4) vzpostavljena oblikosklepna povezava, zahvaljujoč kateri je zaporna plošča (4) okoli vrtišča (40) zasukljiva v odvisnosti od zasuka zapornega organa (5).
3. 3. Zaporni organ po zahtevku 1, označen s tem, daje v ohišju (2) zapornega organa (1) uležiščena, okoli vrtišča (40), ki sovpada z osjo (50) vrtenja zapornega organa (5), zasukljiva tesnilna plošča (4) nameščena na upravljalnem organu (5) in z njim oblikosklepno povezana, pri čemer je ta upravljalni organ (5) skupaj s tesnilno ploščo (4) za vsakokrat potreben kot zasukljiv okoli omenjene osi (50) vrtenja.
4. 4. Zaporni organ po enem od zahtevkov 1 do 3, označen s tem, da je zahvaljujoč oblikosklepni povezavi med upravljalnim organom (5), ki je v ohišju (2) uležiščen z možnostjo zasuka za vsakokrat potreben kot okoli osi (50) vrtenja, in tesnilno ploščo (4) poleg možnosti zasuka plošče (4) okoli vrtišča (40) omogočen tudi prenos vrtilnega momenta, ki je potreben za zasuk tesnilne plošče (4) za vsakokrat potreben kot iz enega končnega položaja v preostali končni položaj in obratno.
5. 5. Zaporni organ po zahtevku 3, označen s tem, da je upravljalni organ (5) v ohišju (2) okoli osi (50) vrtenja za vsakokrat potreben kot zasukljivo uležiščen s pomočjo vsaj v bistvu cilindričnega stebla (53).
6. 6. Zaporni organ po zahtevku 5, označen s tem, da je obris upravljalnega organa (5) na mestu vzpostavitve oblikosklepne povezave s tesnilno ploščo (4) nekrožen oz. necilindričen.
7. 7. Zaporni organ po zahtevku 5, označen s tem, daje upravljalni organ (5) na mestu vzpostavitve oblikosklepne povezave s tesnilno ploščo (4) opremljen z vsaj enim posnetjem (51, 52).
8. 8. Zaporni organ po zahtevku 7, označen s tem, da je upravljalni organ (5) na mestu vzpostavitve oblikosklepne povezave s tesnilno ploščo (4) opremljen z diametralno nasproti razporejenima posnetjema (51, 52).
9. 9. Zaporni organ po enem od zahtevkov 3 do 8, označen s tem, da je tesnilna plošča (4) na mestu vzpostavitve oblikosklepne povezave z upravljalnim organom (5) opremljena z nasedom (45), katerega obris je prirejen obrisu upravljalnega organa (5).
10. 10. Zaporni organ po zahtevku 9, označen s tem, daje tesnilna plošča (4) na mestu vzpostavitve oblikosklepne povezave z upravljalnim organom (5) opremljena z nasedom (45), ki je v osnovi cilindrično zasnovan, vendar opremljen z vsaj enim v smislu tetive potekajočim površinskim odsekom (43, 44).
11. 11. Zaporni organ po zahtevku 10, označen s tem, daje tesnilna plošča (4) na mestu vzpostavitve oblikosklepne povezave z upravljalnim organom (5) opremljena z nasedom (45), ki je v osnovi cilindrično zasnovan, vendar opremljen z dvema diametralno nasproti razporejenima ter v smeri tetiv potekajočima površinskima odsekoma (43, 44).
12. 12. Zaporni organ po enem od predhodnih zahtevkov, označen s tem, da je prosti konec (54) upravljalnega organa (5) posnet, še zlasti štirikotno posnet.