SI21229A - Spenjalna letev za uporabo v pripravi za vpenjanje obdelovancev, ki se jih obdeluje na orodnem stroju, in vpenjalna priprava z eno ali več spenjalnimi letvami - Google Patents

Abstract

Vpenjalna priprava ima pravokoten okvir (1), na katerega vzdolžnih nosilcih (4, 5) so pritrjene spenjalne letve (7, 8, 9, 10). Vsaka od spenjalnih letev ima navojne luknje (15), ki so razširjene na vnaprej določeno imensko mero. Na ta način se da za spenjanje in določitev položaja obdelovancev (16, 19) v vsaki luknji uporabiti vanjo vtaknjen vijačni sornik (17), v luknje (15) uvite vijačne zatiče (22) ali naslonske palice (22) s premerom imenske mere. S tem, ko vpetje kot tako temelji na spenjalnih letvah (7, 8, 9, 10), je izvedba okvira lahko zelo lahka, saj ne nosi nikakršnih spenjalnih sil.ŕ

Description

Spenjalna letev za uporabo v pripravi za vpenjanje obdelovancev, ki se jih obdeluje na orodnem stroju, in vpenjalna priprava z eno ali več spenjalnimi letvami

Predloženi izum zadeva spenjalno letev za uporabo v pripravi za vpenjanje obdelovancev, ki se jih obdeluje na orodnem stroju, po uvodnem delu patentnega zahtevka 1, in vpenjalno pripravo z eno ali več spenjalnimi letvami, po uvodnem delu patentnega zahtevka 11.

Če je treba obdelovanec obdelati na orodnem stroju, gaje treba na delovni mizi oz. v delovnem območju orodnega stroja kakor koli pritrditi. Znano je, da strojno mizo opremijo s spodreznimi utori, kjer so premakljivo vodeni spenjalni somiki. S pomočjo le-teh in z locnastimi držalnimi elementi se da obdelovanec pritrditi na strojni mizi. Ta postopek je zapleten in zamuden in za male obdelovance pogosto neprimeren.

Znane so nadalje vpenjaine priprave, ki imajo okvir, ki je opremljen s spenjalnimi organi. Pri iz CH-A 467 647 znani izvedbi je ena stranica okvira zasnovana kot fiksna čeljust in v notranjosti okvira je vodena premakljiva čeljust, ki je pod vplivom enega ali več spenjalnih vijakov, vreten ali podobno. Na ta način se da obdelovanec vpeti med fiksno in premakljivo spenjalno čeljustjo. Pomanjkljivost tovrstne vpenjaine priprave je, da se da vpeti le en sam obdelovanec ali pa več identičnih obdelovancev natančno enake velikosti. Nadaljnja pomanjkljivost je, da je okvir te vrste, če se ga uporabi za vpetje velikih ali več manjših obdelovancev, bodisi preveč upogljiv, saj se med pritijevanjem elastično deformira, ali pa je skrajno težak in nepriročen, ko je njegova zasnova zadosti toga. V mnogo primerih uporabe, denimo pri obdelavi obdelovanca z žično erozijo, je nujno, da se izdela okvir odprte zasnove. Ta zahteva dodatno oteži okoliščine za izdelavo zadosti stabilnega okvira pri razumni teži.

Naloga predloženega izuma je, uvodoma definirano spenjalno letev in vpenjalno pripravo tako zasnovati, da bo pri njih šlo za sorazmerno lahko in priročno napravo, a bosta kljub temu skrajno odporni proti elastičnemu deformiranju med vpenjanjem, in s katerima se bo dalo zanesljivo in natančno vpeti izbiroma posamične večje, celo nepravilno oblikovane obdelovance ali več manjših obdelovancev, tudi take z različnimi razsežnostmi.

Po izumu se to doseže s spenjalno letvijo z značilnostmi v tenoiju patentnega zahtevka 1 in vpenjalno pripravo z značilnostmi patentnega zahtevka 11.

Ta konstrukcija omogoča vpetje obdelovancev med spenjalni letvi, ki se ju na želeno mero razmika, t.j. na širino ali dolžino za vpetje pripravljenega obdelovanca, v grobem nastavi in na obeh konceh na stranicah okvira provizorično pritrdi. Vpetje kot tako obdelovanca ali obdelovancev pri tem poteka v pomožnem okviru na za ta slučaj optimalno primernem mestu, tako daje nosilni okvir prost slehernih vpenjalnih sil.

Spenjalni letvi, predvideni v taki vpenjalni pripravi, imata lahko več na vnaprej določeno imensko mero razšiijenih (povrtanih) skoznjih, pod pravim kotom na smer razsežnosti spenjalnih letev potekajočih navojnih lukenj.

Navojne luknje pri tem lahko prevzamejo tri funkcije:

1. Da se izognemo upogibu spenjalnih letev, se da vsakokrat obe neposredno poleg obdelovanca potekajoči luknji obeh spenjalnih letev opremiti s skoznjim vijačnim somikom (vijakom z glavo), ki se ga prosto vtakne v soosni luknji in varuje z matico.

2. V posamezne luknje se da uviti vijačne zatiče (vijake brez glav), ki se jih nato zategne k obdelovancu. To predvsem omogoča vpenjanje nepravilno oblikovanih obdelovancev ali obdelovancev, ki se ne držijo mer.

3. Posamezne luknje se da opremiti z valjastimi naslonskimi palicami, kjer ali na katere nalega obdelovanec; to je prednostno zlasti tedaj, ko je treba v okvir vpeti drugega za drugim več enakih obdelovancev v istem položaju.

V naslednjem so ob pomoči priloženih skic pobliže predstavljeni izvedbeni primeri izumskih vpenjalnih priprav in spenjalnih letev. Pri tem v skicah kažejo:

SL. 1 spenjalno letev po prvi izvedbeni obliki, v pogledu od strani;

SL. 2 spenjalno letev s SL. 1 v pogledu od spodaj;

SL. 3 prerez spenjalne letve po črti III-III s SL. 1;

SL. 4 spenjalno letev po drugi izvedbeni obliki, v pogledu od strani;

SL. 5 spenjalno letev s SL. 4 v pogledu od spodaj;

SL. 6 prerez spenjalne letve po črti VI-VI s SL. 5;

SL. 7 prvi izvedbeni primer spenjalnega okvira v tlorisni projekciji, kjer je vpetih več obdelovancev; in

SL. 8 drugi izvedbeni primer spenjalnega okvira v tlorisni projekciji, kjer je vpetih več obdelovancev.

Skice SL. 1 do SL. 3 kažejo zasnovo prvega izvedbenega primera spenjalne letve 7, ko gre za predstavitvi pogledov od strani (narisne projekcije) in od spodaj in za prerez, pri katerem je vzet samo odsek letve 7. Spenjalno letev 7 tvori podolgast jeklen element pravokotnega prereza. Na obeh konceh ima spenjalna letev 7 po en sploščen podaljšek 11. Dolžina spenjalne letve 7 brez podaljškov 11 pri tem ustreza svetli širini med vzdolžnima nosilcema 4 in 5 spenjalnega okvira 1, kakršen je predstavljen na primer v skici SL. 8. Razsežnosti podaljškov 11 so pri tem tako odmerjene, da le-ta z navojnimi luknjami opremljeni zgornji strani vzdolžnih nosilcev 4 in 5 spenjalnega okvira 1 vsaj deloma prekrivata in nanju nalegata.

Podaljška 11 imata prečno na spenjalno letev 7 potekajoči podolgovati reži 12, ki sta tako razporejeni, da pri v okvir 1 vloženi spenjalni letvi 7 ležita nad navojnima luknjama 6, tako da sta le-ti prosti (prim. SL. 8). Dolžina rež 12 je nekoliko večja od medsebojnega razmika navojnih lukenj 6, tako da se da vsako spenjalno letev 7 oz. 8 (SL. 8) vstaviti na poljubnem mestu v notranjosti okvira 1 in pri tem poteka vzporedno s prečnima nosilcema 2 in 3. Kot se vidi s SL. 8, so predvideni vijaki 13, ki segajo skozi reže 12 in so uviti v navojne luknje 6, da držijo spenjalne letve v zadevni legi.

Določen vzdolžni čelni rob spenjalne letve 7 ima enakomerno razmaknjene prizmatične izreze 14. Med izrezi 14 je predviden ozek raven predel vzdolžnega čelnega roba. Spenjalna letev 7 ima nadalje v ravnini okvira potekajoče, prečno na smer vzdolžne razsežnosti spenjalne letve 7 usmerjene luknje 15. Te se nahajajo vsakokrat v ozkem ravnem predelu vzdolžnega čelnega roba spenjalne letve 7 med prizmatičnima izrezoma. Tudi pa sta v območju koncev spenjalne letve lahko predvideni še nadaljnji luknji 15a.

Zasnova lukenj 15 oz. 15a se vidi s prereza na SL. 3. Pravzaprav gre za navojne luknje, ki pa so razširjene na določeno imensko mero n. Ta imenska mera leži smotrno nekako med premerom k luknje sredice in imenskim premerom g navoja. V slučaju tega izvedbenega primera ima navojna luknja 15 oz. 15a metrični M 10 navoj, katerega imenski premer navoja znaša 10 mm. Premer luknje sredice M 10 navoja znaša okoli 8,2 mm. Tako znaša imenski premer n, na katerega so razširjene navojne luknje 15 oz. 15a, 9 mm.

Ta zasnova omogoča trojno uporabo lukenj 15 oz. 15a: prvič, uvijemo lahko M 10 vijake ali vijačne somike, drugič, skoznje lahko vtaknemo palice okroglega prereza premera 9 mm, ki so v njih vodene zanesljivo in v bistvu brezšpranjsko, in, tretjič, skoznje lahko vtaknemo M 8 vijake ali M 8 vijačne somike.

S skic SL. 4 do SL. 6 se vidi drugi izvedbeni primer spenjalne letve 107, ko gre za predstavitvi pogledov od strani (narisne projekcije) in od spodaj in za prerez. Spenjalno letev 107 naredimo iz podolgastega jeklenega elementa pravokotnega prereza. Na obeh konceh ima spenjalna letev 107 po en sploščen podaljšek 111. Dolžina spenjalne letve 107 brez podaljškov 111 ustreza med vzdolžnima nosilcema 104 in 105 metjeni svetli širini okvira 101, kakršnega kaže na primer skica SL. 7. Razsežnosti podaljškov 111 so izbrane tako, da le-ta z navojnimi luknjami 106 opremljeni zgornji strani vzdolžnih nosilcev 104 in 105 vsaj deloma prekrivata in nanju nalegata.

Podaljška 111 imata prečno na spenjalno letev 107 potekajoči podolgovati reži 112, ki sta tako razporejeni, da pri v okvir 101 vloženi spenjalni letvi 107 ležita nad navojnima luknjama 106, tako da sta le-ti prosti. Dolžina rež 112 je nekoliko večja od medsebojnega razmika navojnih lukenj 106, tako da se da vsako spenjalno letev 107 oz. 108 (SL. 7) vstaviti na poljubnem mestu v notranjosti okvira 101 in pri tem poteka vzporedno s prečnima nosilcema 102 in 103. Kot se vidi s SL. 7, so predvideni vijaki 113, ki segajo skozi reže 112 in so uviti v navojne luknje 106, da držijo spenjalni letvi v zadevni legi.

Spenjalna letev 107 (prim. SL. 4) ima v ravnini okvira potekajoče, prečno na smer vzdolžne razsežnosti spenjalne letve 107 usmeijene luknje 115. Te se nahajajo vsakokrat v predelu vzdolžnega čelnega roba spenjalne letve 107 in so medsebojno enakomerno razmaknjene. Tudi pa so predvidene še nadaljnje luknje 123 (SL. 5 in SL. 6), ki so v pod pravim kotom na okvir potekajočih ravninah tako razporejene, da potekajo prečno na luknje 115 in med temi. Luknje 123, katerih natančna zasnova se vidi s prereza na SL. 6, imajo normalen navoj in so predvidene za sprejem (nepredstavljenih) spenjalnih locnov. Slednjič ima spenjalna letev 107 vzdolž sosednih si vzdolžnih robov potekajoči naslonski letvi 124.

Kar zadeva zasnovo lukenj 115, velja opis lukenj 15 v spenjalni letvi 7; v tej zvezi navajamo na obrazložitve v zvezi s skico SL. 3, ki so smiselno enakovredne.

Kot že omenjeno, gre pri shematični predstavitvi SL. 8 za v splošnem s sklicevalno številko 1 označen nosilni okvir, ki se ga prek pobliže nepredstavljenih sredstev pritrdi na prav tako nepredstavljeno delovno mizo orodnega stroja. Okvir 1 ima prečna nosilca 2 in 3 in vzdolžna nosilca 4 in 5, ki tvorijo togo pravokotno zgradbo.Vzdolžna nosilca 4 in 5 imata pravokotno na ravnino okvira potekajoče navojne luknje 6, ki so z medsebojnim enakomernim razmikom razporejene v po eni vrsti v vzdolžni razsežnosti vzdolžnih nosilcev 4 in 5.

V slučaju tega izvedbenega primera ima okvir 1 prvo dvojico spenjalnih letev 7, 8 in drugo dvojico spenjalnih letev 107, 108. Zasnova le-teh je jasno razvidna s skic SL. 1 do SL. 3, ko gre za predstavitvi pogledov od strani (narisne projekcije) in od spodaj in za prerez spenjalne letve 7, oz. skic SL. 4 do SL. 6, ko gre prav tako za predstavitvi pogledov od strani (narisne projekcije) in od spodaj in za prerez spenjalne letve 107. Razume se, da je spenjalna letev 8 lahko izvedena enako kot spenjalna letev 7 in spenjalna letev 108 enako kot spenjalna letev 107.

Vrnemo se k skici SL. 8 in v zvezi z njo obrazložimo prednost te zasnove. Kot primer vpenjamo v okvir 1 šest valjastih obdelovancev 16, katerih os poteka prečno na ravnino okvira. V ta namen uporabimo spenjalni letvi 7 in 8 obrnjeni tako, kot je predstavljeno. Obdelovanci 16 pri tem ležijo vsakokrat v prizmatičnih izrezih 14, tako da so medsebojno enakomerno razmaknjeni. Spenjalno letev 7 se da s pomočjo vijakov 13 trdno priviti na okvir 1 v želenem položaju. Nato v okvir 1 vložimo spenjalno letev 8, jo pritisnemo k obdelovancem 16, tako da nanje naleže, in jo s pomočjo vijakov 13 na obeh vzdolžnih nosilcih 4 in 5 zmerno pritrdimo.

Zatem skozi vsakokratno dvojico medsebojno soosnih lukenj 15 obeh letev 7 in 8 vtaknemo M 8 vijačne somike 17 in na vsakega od teh privijemo matico 18. Le-te zatem zapovrstjo enakomerno zategnemo, tako da spenjalno letev 8, ki smo jo na stranicah 4 in 5 okvira 1 zgolj zmerno pritrdili, pritegnemo k obdelovancem 16 in s tem le-te trdno vpnemo. Slednjič lahko zategnemo tudi oba vijaka 13 spenjalne letve

8.

S tem, ko je obojestransko neposredno ob vsakem obdelovancu 16 predviden po en vijačni somik 17, se pri vpenjanju izognemo sleherni elastični deformaciji spenjalnih letev 7 in 8 in vse obdelovance 16 se zanesljivo vpne.

Kot drugi primer vpenjamo en sam tridimenzijski obdelovanec 19, katerega ena ploskev 20 je neravna oz. ima nedoločeno konfiguracijo. V ta namen spenjalno letev

107 vložimo v okvir 1 na primernem mestu in jo s pomočjo obeh vijakov 13 na obeh vzdolžnih nosilcih 4 in 5 trdno privijemo. Nato na odmiku od spenjalne letve 107, ki je malo večji od merodajne širine obdelovanca 19, prosto vložimo drugo spenjalno letev 108.

Zdaj lahko med letvi 107 in 108 na naležni letvi 124, na ureditev in zasnovo katerih bomo še prišli, položimo obdelovanec 19, s čimer se določita višinska lega obdelovanca in doseženo je, daje obdelovanec postavljen vzporedno z ravnino okvira. Zatem spenjalno letev 108 do majhnega razmika pomaknemo proti površini 20 obdelovanca 19 in jo s pomočjo obeh vijakov 13 zmerno pritrdimo na vzdolžnih nosilcih 4 in 5 okvira 1. Nato v obe koncema obdelovanca 19 najbliže nahajajoči se dvojici lukenj 115 oz. 115a obeh letev 107 in 108 vtaknemo M 8 vijačna somika 17 in po eno matico na roko privijemo do te mere, da naleže na stransko ploskev spenjalne letve 107. Tedaj pa v preostale tri v območju površine 20 obdelovanca nahajajoče se luknje 115 spenjalne letve 108 uvijemo in zategnemo M10 vijačne zatiče 22, tako da obdelovanec fiksno vpnemo med vijačnimi zatiči 22 in spenjalno letvijo 107. Končno lahko zategnemo tudi pritrdilna vijaka 13 spenjalne letve 108.

Tudi pri tem gre za dobro plat, da se vijačna somika 17 lahko nahajata zelo blizu koncev obdelovanca, tako da je pri spenjanju morebitna elastična upognjenost spenjalnih letev 107 in 108 izključena oz. ostane zelo majhna.

Pri shematični predstavitvi SL. 7 gre za v splošnem s sklicevalno številko 101 označen nosilni okvir, ki se ga prek pobliže nepredstavljenih sredstev pritrdi na prav tako nepredstavljeno delovno mizo orodnega stroja. Okvir 101 ima prečna nosilca 102 in 103 in vzdolžna nosilca 104 in 105, ki tvorijo togo pravokotno zgradbo.Vzdolžna nosilca 104 in 105 imata pravokotno na ravnino okvira potekajoče navojne luknje 106, ki so z medsebojnim enakomernim razmikom razporejene v po eni vrsti v vzdolžni razsežnosti vzdolžnih nosilcev 104 in 105.

V slučaju tega izvedbenega primera ima okvir 101 dve identično zasnovani spenjalni letvi 107 in 108. Zasnova le-teh je jasno razvidna s skic SL. 4 do SL. 6, ko gre za predstavitvi pogledov od strani (narisne projekcije) in od spodaj in za prerez spenjalne letve 107. Spenjalno letev 107 naredimo iz podolgastega jeklenega elementa pravokotnega prereza. Na obeh konceh ima spenjalna letev 107 po en sploščen podaljšek 111. Dolžina spenjalne letve 107 brez podaljškov 111 ustreza med vzdolžnima nosilcema 104 in 105 merjeni svetli širini okvira 101. Razsežnosti podaljškov 111 so izbrane tako, da le-ta z navojnimi luknjami 106 opremljeni zgornji strani vzdolžnih nosilcev 104 in 105 vsaj deloma prekrivata in nanju nalegata.

Vrnemo se k skici SL. 7 in v zvezi z njo obrazložimo prednost te druge zasnove. Kot primer vpenjamo v okvir 101 štiri tri dimenzij ske obdelovance 116. V ta namen spenjalno letev 107 vložimo v okvir 101 na primernem mestu in ga s pomočjo obeh vijakov 113 trdno privijemo k vzdolžnima nosilcema 104 in 105. Nato v okvir 101 na odmiku od spenjalne letve 107, kije v bistvu enak merodajni širini obdelovancev 116, prosto vložimo drugo spenjalno letev 108. Zatem skozi primemo ležeče luknje 115 spenjalne letve 107 vtaknemo naslonske palice 121 premera 9 mm, tako da le-te do neke mere štrlijo v prostor med letvama 107 in 108.

Zdaj lahko obdelovance 116 naložimo v eni smeri med letvi 107 in 108, v drugi med naslonske palice 121 in jih v tretji smeri položimo na letvi 124, tako da so določeni njihova lega po višini in medsebojni razmik. Zatem spenjalno letev 108 pomaknemo tik do stranske ploskve obdelovancev 116 in jo s pomočjo vijakov 113 zmerno pritrdimo na vzdolžnih nosilcih 104 in 105 okvira 101. Nato v obe koncema obdelovancev 116 najbliže nahajajoči se dvojici lukenj 115 obeh letev 107 in 108

-1010 vtaknemo M 8 vijačna somika 117 in po eno matico 118 na roko privijemo do te mere, da naleže na stransko ploskev spenjalne letve 108. Tedaj pa v štiri v območju stranskih površin obdelovancev nahajajoče se luknje spenjalne letve 108 uvijemo in zategnemo M JO vijačne zatiče 122, tako da sleherni obdelovanec 116 fiksno vpnemo med vijačnimi zatiči 122 in spenjalno letvijo 107. Končno lahko zategnemo tudi pritrdilna vijaka 113 spenjalne letve 108.

Tudi pri tem gre za dobro plat, da se vijačni somiki 17 lahko nahajajo zelo blizu koncev obdelovancev, tako da pri spenjanju morebitna elastična upognjenost spenjalnih letev 107 in 108 ostane zelo majhna.

Razume se, da se da na ustrezni način drugega poleg drugega vpeti več manjših obdelovancev različnih širin. Razliko dimenzij se da zlahka izravnati z večjim ali manjšim uvitjem vijačnih zatičev 122.

Vpenjalni okvir 1 oz 101 na vpenjalni letvi oz. letve po izumu je pri sorazmerno majhni teži izredno stabilen, to pa po zaslugi dejstva, da se da spenjalne organe (vijačne somike 17 oz. 117, vijačne zatiče 22 oz. 122) namestiti vedno neposredno poleg ali zelo blizu obdelovanca oz. obdelovancev. Na ta način so spenjalne letve lahko sorazmerno ozke in zato lahke. To isto velja pravzaprav tudi za nosilce 2, 3, 4 in 5 oz. 102, 103, 104 in 105 okvirov, saj jim ni treba prenašati prav nikakršnih spenjalnih sil, temveč je njihova edina naloga položajno držati spenjalni letvi 7 in 8 oz. 107 in 108 in s tem obdelovance 16 in 19 oz. 116. Izumska spenjalna letev je tudi zelo mnogostransko uporabljiva za vpenjanje velikih in majhnih, posamičnih ali po več različno oblikovanih obdelovancev, pri čemer gre za uporabo le malo osnovnih elementov (spenjalnih letev, vijačnih somikov, vijačnih zatičev, naslonskih palic), ki so si medsebojno enaki.

Claims (22)

1. Patentni zahtevki

   1. Spenjalna letev (7, 8; 107, 108) za uporabo v pripravi za vpenjanje obdelovancev za obdelavo le-teh na orodnem stroju, pri čemer gre pri vpenjalni pripravi za pajrvokoten okvir (1; 101) z vzdolžnima nosilcema (4, 5; 104, 105), ki imata navojne luknje (6; 106), in prečnima nosilcema (2, 3; 102, 103), značilna po tem, da se jo vsakokrat z njenima obema koncema (11; 111) na vzdolžnih nosilcih (4, 5; 104, 105) pritrdi premakljivo v vzdolžni smeri in da ima za izbirno vgraditev spenjalnih vijakov (17, 22; 117, 122) in/ali naslonskih palic (121) luknje (15, 15a; 115), ki v vgrajenem stanju potekajo vzporedno z vzdolžnima nosilcema (4, 5; 104,

   105) .
2. 2. Spenjalna letev po zahtevku 1, značilna po tem, da so luknje (15, 15a; 115) navojne, skoznje, na vnaprej določeno imensko mero (n) razšiijene in potekajo pod pravim kotom na smer njene razsežnosti.
3. 3. Spenjalna letev po zahtevku 1 ali zahtevku 2, značilna po tem, da ima sploščeni končni območji (11; 111), ki sta prirejeni za naleganje na z navojnimi luknjami (6;

   106) opremljeni stranici (4, 5; 104, 105) okvira in imata po eno v smeri razsežnosti stranic okvira potekajočo, z navojnima luknjama (6; 106) sovpadajočo režo (12; 112).
4. 4. Spenjalna letev po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da so njene navojne luknje (15, 15a; 115) razšiijene na mero (n), katere vrednost v bistvu ustreza srednji vrednosti med imenskim premerom (g) navoja in premerom (k) luknje sredice.
5. 5. Spenjalna letev (7, 8) po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, daje ena njena vzdolžna čelna stranica opremljena s prizmatičnimi izrezi (14).

   -1212
6. 6. Spenjalna letev po zahtevkih 2 in 5 ali zahtevkih 4 in 5, značilna po tem, daje vsakokratna navojna luknja (15) razporejena med sosednima si prizmatičnima izrezoma (14).
7. 7. Spenjalna letev po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da ima medsebojno enakomerno razmaknjene, pod pravim kotom na ravnino okvira potekajoče navojne luknje (123).
8. 8. Spenjalna letev po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da je na dveh vzporedno z ravnino okvira potekajočih sosednih si robovih opremljena z naležnima letvama (124).
9. 9. Spenjalna letev (107, 108) po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da so posamezne navojne luknje (15; 115) opremljene z vijačnimi zatiči (22; 122) za vpetje obdelovanca (19; 116) med letvama (107, 108).
10. 10. Spenjalna letev po enem od predhodnih zahtevkov, značilna po tem, da so posamezne navojne luknje (15; 115) opremljene z iz navojne luknje štrlečimi naslonskimi palicami (121).
11. 11. Vpenjalna priprava za obdelovance za obdelavo le-teh na orodnem stroju, s pravokotnim okvirom z vzdolžnima nosilcema in prečnima nosilcema in spenjalnimi organi za držanje obdelovancev na okviru, ki obsegajo vzporedno s prečnima nosilcema potekajoč premakljiv, letvi podoben spenjalni člen, značilna po tem, da spenjalni organi sestojijo iz najmanj enega, v pravokotni okvir (1; 101) prosto vstavljenega pomožnega okvira (7, 8, 17; 9, 10, 17; 107, 108, 117), ki obsega prek veznih sredstev (17, 18; 117, 118) medsebojno nastavljivo povezljivi spenjalni letvi

    -1313 (7, 8, 9, 10; 107, 108), ki se ju da vsakokrat z obema njunima koncema (11; 111) pritrditi na vzdolžnih nosilcih (4, 5; 104, 105) z možnostjo premika v vzdolžni smeri le-teh in ki imata za izbirno vgraditev spenjalnih vijakov (17, 22; 117, 122) vsakokrat luknje (15, 15a; 115), ki v vgrajenem stanju spenjalnih letev (7, 8, 9, 10; 107, 108) potekajo vzporedno z vzdolžnima nosilcema (4, 5; 104, 105).
12. 12. Vpenjalna priprava po zahtevku 11, značilna po tem, da imajo spenjalne letve (7, 8, 9, 10; 107, 108) navojne, skoznje, na vnaprej določeno imensko mero razšiijene luknje (15, 15a; 115), ki potekajo pod pravim kotom na smer razsežnosti spenjalnih letev.
13. 13. Vpenjalna priprava po zahtevku 11 ali 12, značilna po tem, da sta druga nasproti drugi ležeči stranici (4, 5; 104, 105) okvira (1; 101) opremljeni s po enim nizom medsebojno enakomerno razmaknjenih, pod pravim kotom na ravnino okvira potekajočih navojnih lukenj (6; 106).
14. 14. Vpenjalna priprava po enem od zahtevkov 11 do 13, značilna po tem, da imajo spenjalne letve (7, 8, 9, 10; 107, 108) sploščeni končni območji (11; 111), določeni za naleganje na z navojnimi luknjami opremljeni stranici (4, 5; 104, 105) okvira in opremljeni s po eno v smeri razsežnosti stranice okvira potekajočo, z navojno luknjo (6; 106) sovpadajočo režo (12; 112).
15. 15. Vpenjalna priprava po enem od zahtevkov 11 do 14, značilna po tem, da so navojne luknje (15, 15a; 115) v spenjalnih letvah (7, 8, 9, 10; 107, 108) razšiijene na mero (n), katere vrednost v bistvu ustreza srednji vrednosti med imenskim premerom (g) navoja in premerom (k) luknje sredice.

    -1414
16. 16. Vpenjalna priprava po enem od zahtevkov 11 do 15, značilna po tem, daje ena vzdolžna čelna stranica spenjalnih letev (7, 8, 9, 10) opremljena s prizmatičnimi izrezi (14).
17. 17. Vpenjalna priprava po zahtevkih 12 ali 15 in 16, značilna po tem, da je vsakokratna navojna luknja (15) spenjalne letve razporejena med sosednima si prizmatičnima izrezoma (14).
18. 18. Vpenjalna priprava po enem od zahtevkov 11 do 17, značilna po tem, da sta spenjalni letvi (107, 108) opremljeni z medsebojno enakomerno razmaknjenimi, pod pravim kotom na ravnino okvira potekajočimi navojnimi luknjami (123).
19. 19. Vpenjalna priprava po enem od zahtevkov 11 do 18, značilna po tem, da sta spenjalni letvi (107, 108) na dveh vzporedno z ravnino okvira potekajočih sosednih si robovih opremljeni z naležnima letvama (124).
20. 20. Vpenjalna priprava po enem od zahtevkov 11 do 19, z druga poleg druge vzporedno potekajočima spenjalnima letvama (9, 10; 107, 108), značilna po tem, da so nekatere navojne luknje (15; 115) spenjalnih letev (9, 10; 107, 108) opremljene z vijačnimi zatiči (22, 122) za vpetje obdelovanca (19; 116) med spenjalni letvi (9, 10; 107, 108).
21. 21. Vpenjalna priprava po zahtevku 20, značilna po tem, da so nekatere navojne luknje (15; 115) opremljene z iz navojne luknje štrlečimi naslonskimi palicami (21; 121).

    -1515
22. 22. Vpenjalna priprava po zahtevku 20 ali zahtevku 21, značilna po tem, da skozi izbrane, soosno postavljene navojne luknje (15, 15a; 115) obeh spenjalnih letev (7, 8; 9, 10; 107, 108) potekajo skoznji vijačni somiki (17; 117).