SI21160A2 - Strešna kritina - strešnik - Google Patents

Abstract

Strešnik v izvedbi kovinske ali plastične lupine (4.3) preoblikovan na spodnjem robu z zavihki (1.1, 1.2, 1.3) in stranskima zavihkoma (3.1, 3.2) neločljivo polnjeno s polnilom (4.1), ki je značilen po tem, da ima določeno obliko (2.2), ki omogoča medsebojno zagozdenje strešnikov, ter z vzdolžnim (2.3) in prečnim prekrivanjem (3.1, 3.2), vsakokratnim pritrjevanjem na strešno konstrukcijo (2.1) in miniminizacijo toplotnih mostov (4.2) rešuje problem kritja vseh vrst streh.ŕ

Description

VINKO FALADORE

Brezje 80 D

243 Brezje

STREŠNA KRITINA - strešnik

Predmet izuma je strešna kritina-strešnik, ki združuje lastnosti parokompenzirane, izredno lahke kritine s trajnostjo in trdnostjo površine iz pločevine.

Tehnični problem, ki ga rešuje izum je takšna izvedba strešne kritine, ki zagotavlja:

1. izredno dolgo življensko dobo,

2. odpornost proti vsem vremenskim vplivom,

3. izjemno lahkost,

4. trdnost same kritine,

5. toplotno izolacijo,

6. enostavnost izvedbe,

7. lep estetski videz,

8. široko možnost uporabe.

Najstarejše znane rešitve lahkih kritin v našem okolju so slamnate strehe in na področju Gorenjske, lesene skodle. Obe vrsti imata skupno dobro lastnost, da sta lahki in da imata sposobnost kompenzacije zračne vlage glede na razliko temperature zunaj - znotraj. Strešniki iz skrilavca, strešniki iz žgane gline in kasneje betonski strešniki so imeli dobro lastnost, da niso bili gorljivi, vendar za razliko od starejših mnogo težji, kar pomeni v smislu protipotresnega tipa gradnje in same statične obremenitve strešne konstrukcije, bistveno slabše lastnosti. Poleg velike trdote, ki ob udarcih (toča) pomeni lomljenje in kosi padajo na tla, kar je lahko vzrok poškodb ljudi in določenih stvari, nastopa problem toplotne izolacije, ki ga pri teh ktitinah praktično ni. Vse te iste lastnosti imajo vse sodobne kritine na osnovi betona ali pečene gline. V novejšem času se pojavljajo tudi razne bitumenska kritine, ki so sicer lahke vendar niso samonosne in nimajo izolacijske sposobnosti. Glede teže dokaj ugodne so kritine tipa salonitk ali etemit, ki pa so slabo odporne proti udarcem (toča ) in življenska doba je krajša. Zato se vedno bolj pojavljajo kovinske kritine, ki so lahke, odporne na udarce in imajo izredno dolgo življensko dobo, vendar nimajo nobene izolacije in nimajo sposobnosti kompenzacije zračne vlage. Poleg tega pa so izvedene v večjih kosih. Tip kritine (TRIMO) , ki je neke vrste sendvič sistem združuje tako eno kot drugo, vendar ga je možno izdelovati samo v celih ploščah. Problem, ki je ostal nerešen, je združitev dobrih lastnosti vseh materialov. Tako integracijo pa nudi predlagani izum. Pri izumu je problem rešen na več možnih načinov:

Prvi kot najosnovnejši je uporaba kovine kot zgornji zaščitni sloj - lupina. Material za lupino je lahko baker, aluminij površinsko zaščiten z anodno oksidacijo ali barvan, inox jeklena pločevina natur ali obarvana s termično obdelavo, cinkova, kositrova ali druga pločevina, ali določene plastične mase. Ta sloj zagotavlja izredno dolgo življensko dobo in popolno odpornost proti lomu.

Drugi sloj predstavlja izolacijski material, kije lahko poliurethan, les ali materiali na bazi lesa in drugi podobni kompozitni materiali, ki so odporni na temperaturo, imajo dobre trdnostne lastnosti in izolacijske sposobnosti, Zaradi porozne kompozitne strukture imajo tudi sposobnost kompenziranja zračne vlage.

Oblika je podobna katerikoli znani in ljudem všečni obliki strešne kritine. Najbolj enostavna je oblika ravnega ali minimalno struktuiranega strešnika z zaobljenim spodnjim delom, ki v našem prostoru pogosto nastopa in je vsklajen z videzom večine starejših hiš, kritih z bobrovcem. Izum bo v nadaljevanju podrobneje obrazložen na osnovi primerov izvedbe prikazanih na priloženi skici, pri čemer kažejo:

Skica 1 način prekrivanja in možne izvedbe strešnika.

Skica 2 stranski pogled izvedbe strešnika, ki s svojo obliko omogoča zagozdenje naslednjega strešnika in prekrivanja v vzdolžni smeri klasično z določeno dolžino.

Skica 3 prikazuje prečno prekrivanje, ki je izvedeno v kombinaciji stranskega labirintnega prekritja.

Skica 4 prerez v ravnini A-A

Opis izvedbe

Izum se torej nanaša na strešnik (skical), kije v splošnem zasnovan kot kovinska lupina s stranskimi zavihki in polnilom, ki zagotavlja večjo trdnost, toplotno izolacijo in medsebojno povezovanje. Zgornji del strešnika je tako izveden kot lupina in ima lastnost zaščite proti vsem oblikam padavin z visoko protikorozijsko in kemično zaščito, ki ni podvržena staranju v izredno dolgem času in zagotavlja popolno nelomljivost strešnika ob izredno majhni teži. Spodnji del lupine, ki določa obliko srukture same strehe, je lahko oblikovan na različne načine. Opisane so tri možne in najbolj pogoste oblike, ki so lahko enojne ali dvojne, kar je odvisno od zahtev uporabnikov ali same arhitektonske rešitve. Zaključna oblika spodnjega roba je v osnovi možna na tri načine, kar prikazuje skica 1:

1.1. zaokroženi spodnji rob,

1.2. prirezan spodnji rob,

1.3. raven spodnji rob,

Sestavni del celote zajemata tudi polovički (leva in desna), ki omogočata estetsko in funkcionalno zaključevanje robov strehe na levi in desni strani.

Material površinskega sloja oziroma lupine je predvidoma iz kovine ali plastike, ki je UV stabilizirana in negorljiva. Prednostno se predvideva uporaba kovine. Baker, ki je zelo kvaliteten material, je lahko brez površinske obdelave ali pa je umetno patiniran. Možne pa so tudi galvanske prevleke celo pozlatitev. Aluminij je prav tako zelo odporen material, ki pa je zaradi estetike izgleda lahko površinsko obdelan z anodno oksidacijo in ustrezno barvan ali pa prevlečen s posebnimi laki, kar se že uporablja in tako omogoči praktično vse možne barvne kombinacije. Proti kemičnim vplivom odporna (inox) jeklena pločevina je verjetno najbolj trdna in trda in s postopkom žarjenja pridobi tudi določeno nianso rjave barve, kar ji daje tudi estetsko vrednost. Obstoja pa tudi možnost uporabe drugih kovinskih in nekovinskih materialov za izdelavo same lupine.

Na skici 2 je razvidnen stranski pogled in način prekrivanja na ostrešju. Oblika polnila kot je prikazano na mestu označenim z 2.2 zagotavlja medsebojno zagozdenje strešnikov ob istočasnem zagotavljanju vzdolžnega prekrivanja z določeno dolžino (2.3). Sama oblika polnila, ki je razvidna na skici 2 je predvidena zato, da se strešniki med seboj zagozdijo in s tem predvidoma prenesejo tudi hitrost vetra preko 100 km/h. To kar pri težki kritini zagotavlja do določene mere sama teža strešnika, je tukaj rešeno na ta način. Kapilarni efekt je preprečen s prečnimi kanali. Strešnik je pritrjen na strešno konstrukcijo preko skoznih lukenj 2.1 z vijaki ali žičniki, ki zaradi trajnosti morajo biti korozijsko odporni.

Na skici 3 je razvidno prečno prekrivanje , ki je izvedeno po principu labirinta z ustreznimi zavihki levo 3.1 in desno 3.2 ter vzdolžnimi ojačitvenimi rebri 3.3, ki omogočajo povečano nosilnost v smislu pohodnosti strehe in usmerjanju toka padavin v vzdolžni smeri. Med zavihki je določena zračnost, da se prepreči kapilarni efekt. Vmesni prostor 3.4 pa se izkorišča za namestitev snegolovcev posebne konstrukcije.

Drugi del predstavlja polnilo skica 4, ki je v principu eden od ekspandiranih izolacijskih materialov (4.1). izolacijski material je sprijet s kovinsko lupino (4.3), kar zagotavlaj kompaktnost same izvedbe tudi pri različnih temperaturah okolja. Izbor materiala za polnilo se nagiba v smer visoke trdnosti in negorljivosti oziroma ekološki neoporečnosti v primeru požara.. Polnilo je tudi tako izvedeno, daje onemogočen toplotni most na mejah vzdolžnega in prečnega prekrivanja (4.2). Streha tako nima špranj in z izvedbo kanalov je preprečen tudi kapilarni efekt pri vzdolžnem prekrivanju. Strešnik zahteva praktično enako izvedbo ostrešja kot je predvidena pri drugih vrstah kritine.

Claims (3)

1. PATENTNI ZAHTEVEK

   1. Strešnik po izumu predstavlja osnovni strešnik kot temeljni gradbeni element kritine pri katerem je zunanja površina izdelana kot lupina z ustreznim polnilom, označen s tem, da je površinski zaščitni sloj-lupina izdelan iz koviskega ali sintetičnega materiala, ki je preoblikovan na spodnji strani z zavihkom v obliki (1.1, 1.2 ali 1.3.), da ima na eni strani zavihek v obliki črke S (3.1) in na drugi strani v obliki črke U (3.2) z vzdolžnimi ojačitvenimi rebri (3.3), polnjeno na notranji strani lupine s polnilnim materialom (4.1), ki je pod kotom za debelino predhodnega strešnika in obliko polovičnega lastovičjega repa (2.2) za način pritrjevanja z vmesnim zagozdenjem.
2. 2. Strešnik po zahtevku 1, označen s tem, daje zaščitni sloj-lupina s spodnjim zavihkom v obliki (1.1, 1.2, 1.3) in stranskima zavihkoma na eni starni v obliki črke S (3.1) in na drugi strani v obliki črke U (3.2) in vzdolžnimi ojačitvenimi rebri (3.3).
3. 3. strešnik po zahtevku 2, označen s tem, da je spodni del lupine neločljivo polnjen s polnilnim materialom, ki je izven lupine pod kotom za debelino predhodnega strešnika in obliko lastovičjega repa ali kakršno koli drugo obliko (2.2) za način pritrjevanja z vmesnim zagozdenjem.