SI20531A - Postopek priprave modrih, visokotemperaturno obstojnih prevlek na substratih, obstojnih nad 700 stopinj celzija, prevlečeni substrati in njihova uporaba - Google Patents

Postopek priprave modrih, visokotemperaturno obstojnih prevlek na substratih, obstojnih nad 700 stopinj celzija, prevlečeni substrati in njihova uporaba Download PDF

Info

Publication number
SI20531A
SI20531A SI200000089A SI200000089A SI20531A SI 20531 A SI20531 A SI 20531A SI 200000089 A SI200000089 A SI 200000089A SI 200000089 A SI200000089 A SI 200000089A SI 20531 A SI20531 A SI 20531A
Authority
SI
Slovenia
Prior art keywords
solution
isopropanol
coatings
temperature
substrates
Prior art date
Application number
SI200000089A
Other languages
English (en)
Inventor
ŠTANGAR Urška LAVRENČIČ
Boris Orel
Andrej DEMŠAR
Vadimir MURKO
Original Assignee
Kemijski inštitut
Priority date (The priority date is an assumption and is not a legal conclusion. Google has not performed a legal analysis and makes no representation as to the accuracy of the date listed.)
Filing date
Publication date
Application filed by Kemijski inštitut filed Critical Kemijski inštitut
Priority to SI200000089A priority Critical patent/SI20531A/sl
Publication of SI20531A publication Critical patent/SI20531A/sl

Links

Landscapes

  • Surface Treatment Of Glass (AREA)

Abstract

Po sol - gel postopku je pripravljena modra, visokotemperaturno obstojna spinelna CoAl2O4 prevleka na substratih, obstojnih nad 700 stopinj Celzija, zlasti na kremenčevem ali analognem trdem steklu, ki je obstojna do temperature 1200 stopinj Celzija in ima visoko prepustnost (T večje od 90%) za sevanja v območju 300 do 550 nm in majhno prepustnost (T manjše od 50%) v območju do 700 nm. Prednostna uporaba te prevleke je na žarnicah, namenjenih za avtomobilske žaromete, za izboljšanje vidnosti izsevane svetlobe podnevi ob jasnem vremenu, in za žarnice, ki izsevajo svetlobo slično dnevni svetlobi ("bela" svetloba) (projektorji, žarnice za medicinska svetila, itd).ŕ

Description

Postopek priprave modrih, visokotemperaturno obstojnih prevlek na substratih, obstojnih nad 700 °C, prevlečeni substrati in njihova uporaba
Tehnično področje izuma
Predmetni izum se nanaša na nov postopek za pripravo modrih visokotemperaturno obstojnih prevlek na substratih, obstojnih nad 700 °C, na tako pripravljene, prevlečene substrate in na njihovo uporabo. Izum se nanaša zlasti na pripravo spinelne COAI2O4 prevleke na žarnicah iz trdega stekla in to pri nižjih procesnih temperaturah s pomočjo »mokrih« kemijskih postopkov, t.j. s sol-gel sintezo. Prednostna je tovrstna prevleka na žarnicah, namenjenih za avtomobilske žaromete, za izboljšanje vidnosti izsevane svetlobe, zlasti podnevi ob jasnem vremenu.
Stanje tehnike
Uvedba obveznega osvetljevanja vozil v dnevnem času v številnih državah, vključno v Sloveniji, je sprožila vprašanje vidnosti vozil glede na svetilnost in barvo svetlobe, ki jo žarnice v avtomobilskih žarometih oddajajo. Ob jasnem vremenu je namreč svetilnost žarometov v primerjavi z dnevno svetlobo majhna in barva izsevane svetlobe rumena, kar pomeni, da vidnost svetlobe avtomobilskih žarometov ne prispeva k vidnosti avtomobilov in s tem k varnosti prometa.
Rešitev predstavljajo žarnice, katerih svetloba je bolj »bela« in ima višjo barvno temperaturo (F.W. Billmeyer, M. Saltzman, Principles of Color Technology, John Wiley, New York, 1981). Pomik maksimuma izsevanega svetlobnega toka (W/m2pm) proti krajšim valovnim dolžinam lahko dosežejo z višjo temperaturo žarilne nitke in z uporabo različnih polnilnih plinov (Xe, itd.). Žarnice s temperaturo višjo od 2840 K, pri katerih žari volfram, s plinskim polnjenjem in ustrezno visoko napetostno elektroniko za vžig plazemskega obloka, so tehnično težko izvedljive. Rešitev je v uporabi filtra, ki omogoča selektivno absorpcijo sevanja, ki ga oddaja žarnica z volframovo nitko. Zaradi selektivne absorpcije filtra je svetilnost žarnice sicer manjša - to je kompenzirano z večjo močjo - vendar je barvna temperatura svetlobe, ki jo žarnica seva, višja. Višja barvna temperatura žarnice je posledica absorpcije vidnega sevanja nitke z valovnimi dolžinami nad 550 nm (zelena, rumena, rdeča), prepuščena svetloba pa pretežno vsebuje sevanje krajših valovnih dolžin. Barva takšnih filtrov je modra.
Problem zvišanja barvne temperature avtomobilskih žarnic se torej prevede na pripravo tankoplastnih prevlek s selektivnimi optičnimi lastnostmi, ki ustrezajo naslednjim pogojem:
1. prevleka mora imeti visoko prepustnost (T > 90%) za sevanja v območju od 300 do 550 nm in majhno prepustnost (T < 50%) v območju od 550 do 700 nm; prehod iz področja visoke v majhno prepustnost mora biti čim bolj izrazit;
2. prevleka mora imeti temperaturno obstojnost do 700°C, torej v temperaturnem območju delovanja žarnic;
3. trajnost (EC predpisi);
4. obstojnost (EC predpisi);
5. nizka cena in
6. priprava prevleke mora biti izvedljiva tudi v okviru skromnih tehnoloških možnosti.
Sklopu zahtev od 1 do 6 je istočasno težko ugoditi. Premazi, sestavljeni iz modrih pigmentov in različnih organskih veziv, ki sicer zadoščajo optičnim zahtevam, izraženim pod točko 1, niso primerni, saj ne ustrezajo zahtevi pod točko 2. Organska veziva pri temperaturah nad 500°C niso obstojna, nekatera druga na osnovi modificiranih silikonskih smol, ki jih sicer že uporabljamo za pripravo prevlek za sončne zbiralnike (B. Orel, Z. Crnjak Orel, A. Krainer, M.G. Hutchins, Sol. Energy Mater. 1991, 22, 259), pa pri temperaturah nad 500°C postanejo rjava in s tem zmanjšajo selektivni optični učinek modrega pigmenta.
Drugo možnost predstavlja kar uporaba modro obarvanih stekel namesto ustreznih tankih prevlek. Modra stekla so sicer znana (W. Vogel, Glass Chemistry, Springer - Verlag, Berlin, 1985) in imajo večinoma sestavo Na2OB2O3-COO, v kateri je Na2O manj kot 25%. V takšnih steklih je kromofora Co(2+)O4 kompleks, ki podeli steklu značilno modro barvo, vendar povečanje vsebnosti Na2O spremeni barvo stekla v rožnato (Co(2+)O6 kompleksi).
Premik absorpcije, torej sprememba barve stekla od modre k rožnati, je odvisna od koordinacije kobalta in posredno od koncentracije nemostovnih kisikov v steklu. Ti se pojavijo šele pri koncentracijah nad 25 - 30% Na2O in omogočajo višjo, torej oktaedrično koordinacijo Co2+ ionov in s tem njihovo rožnato barvo. Stekla z visoko vsebnostjo Na2O pri temperaturah nad 600°C niso obstojna. Glavni razlog je pokanje stekla, do katerega pride po ugašanju žarnic in spremembi temperature. Pri tem se poškoduje žaromet.
Iz navedenega sledi, da tudi tanke prevleke s sestavo, ki ustreza omenjenim steklom s Co2+ kromoforami, niso primerne kot prevleke za doseganje višjih barvnih temperatur avtomobilskih žarnic z volframovo nitko. Tako poizkusi v našem laboratoriju kot literaturni podatki potrjujejo, da je sicer takšne SiO2/Co prevleke s pomočjo sol-gel postopkov možno napraviti, vendar že pri 500°C pride do luščenja prevleke in do njenega odpraševanja. Raziskave komercialno dosegljivih žarnic (Philips), ki smo jih opravili s pomočjo Augerjeve spektroskopije in EDXS analize, so pokazale, da je Philipsova žarnica oplaščena s CoAI2O4 prevleko, Phoenixova pa ima poleg omenjenih sestavin dodan še Si.
Pregled literature je potrdil, da prevleka CoAI2O4 odgovarja t.i. Thenardovem pigmentu (Colour lndex, Volume III, The Society of Dyers and Colourists, Bradford Yorkshire BD12JB England, 1971, pp. 4664), za katerega pripravo je pa potrebna temperatura nad 1200°C. Tako visoka temperatura ni ovira za pripravo prahov, vendar tanki keramični lošči ali prevleke, četudi bi jih lahko naredili pri teh temperaturah, ne bi bili primerni za nanos na žarnice, ker je obstojnost stekla žarnic največ 750°C (trdo steklo). Zato je razumljivo, da je Philipsova žarnica narejena iz kremenčevega stekla, ki vzdrži procesne temperature nad 1000°C. Žarnice iz kremenčevega stekla pa za mnoge namene cenovno niso zanimive. Med najpomembnejšimi modrimi pigmenti je Thenardov CoAI2O4 (odkrit že leta 1805), ki so ga uporabljali že Egipčani za stenske slikarije. Uporabili so ga za pripravo fajanse in v stari Kitajski kot lošč za porcelan. Študij vidnih spektrov s Co dopiranih silikatnih stekel je potrdil (W.A. Weyl, Coloured Glasses, Dawson's of Pall Mali, London, 1959), da je izvor absorpcij pri 550, 605 in 650 nm v Co/Si steklih Co2+ v tetraedrični koordinaciji in prehodi med elektronskimi stanji 4A2, 4T2, 4T1 in 4T1 stanjem, na katere se cepijo 4F in 4P stanja prostega Co2+ iona (v1: 4A2(F) v 4T2(F), v2: 4A(F) v 4T1(F) in v3: 4A2(F) v 4T1(P). Absorpcije Co2+ -O4 kompleksov v Si steklih ali v CoAI2O4 so si podobne, z razliko, da se v Co2+/Si-steklih značilne absorpcije (v1, v2, v3) pojavljajo pri krajših valovnih dolžinah in ustrezna modra barva nima čistega odtenka kot v primeru CoAI2O4. Podoben vidni spekter kot CoAI2O4 ima vvillemit ZnSiO4 (F. Corma, V. Lambies, Revue de Chimie Minerale 1980, 17, 110), vendar nam poizkusi, da bi ga naredili kot tanko prevleko, niso znani. Z razvojem sol-gel procesnih tehnik so postala s Co dopirana silikatna stekla zanimiva kot tanke prevleke. Sol-gel procesna tehnika daje možnost priprave amorfnih tankih prevlek z vnaprej določeno sestavo, saj že blagi procesni pogoji omogočajo vključevanje različnih dopantov in molekulskih zvrsti (kromofore, fluorofore) v osnovno sol-gel matriko. Reisfeld s sodelavci (R. Reisfeld, V. Chernyak, M. Eyse, C.K. Joergensen, Chem. Phys. Lett. 1984, 164, 307) je pokazala, da pri dodatku Co(ll) nitrata ali acetata, tetrametoksi silana (TMOS) in obdelava filma pri temperaturi 300°C podeli prevleki iz Co/steklo značilno modro barvo, kot jo sicer imajo kompleksi Co2+ z dvema ligandoma acetona ali klora. Čeprav so absorpcijski spektri podobni spektrom spinelnih COAI2O4, do razlik pride zaradi odstopanja tetraedrične simetrije Co2+ v silikatni matriki. Duran s sodelavci (A. Duran, J.M.F. Navarro, P. Casariego, A. Joglar, J. Non-Cryst. Solids, 1986, 82, 391) je opravil sistematične raziskave za pripravo Co/silikatnih prevlek in podobno kot Orgaz (F. Orgaz, H. Ravvsons, J. NonCryst. Solids 1986, 82, 378) potrdil že znano, da pri večjih koncentracijah Co v silikatni matriki pride do tvorbe kompleksov Co2+ -O6, ki pri žganju ustreznih Co/Si-oksidnih prevlek dajo tanke filme z rjavo barvo v nasprotju z rožnato barvo silikatnih (Na20-B203-Co0) stekel, pripravljenih po postopkih sintezne kemije trdnega stanja, v katerih se Co2+ sicer tudi nahaja v oktaedrični koordinaciji (W. Vogel, Glass Chemistry, Springer - Verlag, Berlin, 1985). Poizkusi, ki smo jih opravili v našem laboratoriju, so potrdili, da prevelike koncentracije Co ne vodijo do priprave modrih prevlek, pokazali pa so tudi, da dodatek TMOS namesto TEOS ne izboljša oprijema tankih prevlek, kar je v nasprotju s trditvami Mohallema in Aegerterja (N.R.S. Mohallem, M.A. Aegerter, J. Non-Cryst. Solids 1988, 100, 526). Glede na opravljene analize z Augerjevo spektroskopijo in EDXS, ki so pokazale prisotnost Co in Al v prevleki Philipsove žarnice, je edina smotrna sinteza priprava spinelne CoAI2O4 prevleke. O pripravi aluminatov (B.E. Yoldas, J. Mater. Sci. 1979, 10, 1856) in mulitov (Ph. Colomban, J. Mater. Sci. 1989, 24, 3002) po sol-gel postopkih obstaja obsežna literatura (C.J. Brinker, G.W. Scherer, Sol-Gel Science, Academic Press, Boston, 1990), iz katere je razvidno, da je priprava zahtevna in da predvsem moti hitro geliranje solov na zraku zaradi občutljivosti Al-alkoksidnih prekurzorjev na vlago. Zato je uporaba kelatantov (acetilaceton - ACAC, etilacetoacetat - EAA) nujna, kot so pokazale obsežne raziskave tankih AI2O3 prevlek, ki sta jih objavila Nass in Schmidt (R. Nass, H. Schmidt, J. Non-Cryst. Solids 1990, 121, 329). Namesto ACAC in EAA je zanimiv predlog Tadanage (15), da se uporabijo kot kelatanti mono-, di- in trietanolamini. Najprej smo preizkusili ACAC kelatant, ki je v kombinaciji z AI(OBus)3 v i-PrOH, Co-nitratom in dodatkom TEOS v i-PrOH omogočil pripravo modrih pigmentov pri 1000°C (1/2 h). Ugotovili smo, daje obstojnost sola boljša pri temperaturi 50°C, kar je pomembno za praktično pripravo filmov s potapljanjem iz solov. Nižje temperature žganja (~600°C) so dale filme olivno zelene barve, višje (~700°C, 1h) pa so dale sicer modre filme, vendar je bil film belkast in izgledal, kot da bi bil razpokan. Tudi uporaba dvojnih kovinskih alkoksidov za pripravo COAI2O4 prevlek ne zniža temperature žganja pod 1000°C (F. Meyer, R. Hempelman, S. Mathur, M. Veith, J. Mater. Chem. 1999, 9, 1755), poleg tega je priprava tovrstnih prekurzorjev izredno zahtevna.
Tanke prevleke s selektivnimi optičnimi lastnostmi so v zadnjem času pripravili tudi iz po sol-gel postopkih narejenih kermetov. Gre za pripravo solov z Si-, Tiali Zr-alkoksidov z dodanimi solmi plemenitih kovin (Ag, Au), ki ob primernem temperaturnem procesiranju (redukcijska atmosfera) tvorijo nanokristalinične filme, ki jih sestavlja keramična faza (S1O2, T1O2) in vključki ustreznih kovin (Au, Ag) (M. Menning, M. Schmitt, H. Schmidt, J. Sol-Gel Science and Technology 1997, 8, 1035.) Velikost in porazdelitev nanokovinskih delcev ter dielektrične lastnosti tako keramične (oksidne) in nanokovinske faze odločajo o optičnih lastnostih kermetov. Med najbolj znane kermete, ki se uporabljajo sedaj, sodijo kermeti črnih selektivnih prevlek za sončne absorberje.
Na podobnem principu, vendar za GHz frekvenčno področje, pa so narejeni po sol-gel postopkih tudi nanokompozitni materiali z magnetnimi lastnostmi, ki naj bi zaradi absorpcije radarskega sevanja zmanjšali odboj vojaških ali civilnih objektov (stealth technology) (V. Vendange, E. Flavin, Ph. Colomban,
J. Mater. Sci. Lett. 1996, 15, 137). Institut ftir Neue Materialien (INM) iz Saarbrtickna je dal v zadnjem času na trg serijo žarnic z različnimi barvnimi prevlekami, ki so vse narejene kot kermeti in to po postopkih sol-gel kemije. Podrobnejšega pregleda literature ne navajamo, ker je malo verjetno, da bi postopek, ki zahteva redukcijsko atmosfero (H2), prišel v poštev v skromnejših industrijskih razmerah.
Opis rešitve tehničnega problema z izvedbenimi primeri
Na osnovi navedenih razlogov smo se odločili, da pripravimo spinelne COAI2O4 prevleke na žarnicah različnih velikosti in oblik iz kremenčevega in trdega stekla in to pri nižjih procesnih temperaturah s pomočjo »mokrih« kemijskih postopkov, t.j. s sol-gel sintezo. Sol-gel sinteza se je pokazala kot zelo uspešen pristop za pripravo večkomponentnih oksidov z različnimi lastnostmi (iono-optični, električni, magnetni, itd.) in še posebej za pripravo ustreznih tankih prevlek, in to pri bistveno nižjih temperaturah, kot jih sicer zahteva priprava spojin po sinteznih postopkih kemije trdnega stanja.
Prvi predmet izuma je nov postopek priprave modrih visokotemperaturno obstojnih spinelnih COAI2O4 prevlek na substratih, obstojnih nad 700 °C, zlasti kremenčevega ali trdega stekla, značilen po tem, da
i) 0.008 do 0.01 molov aluminijevega sekundarnega butoksida raztopimo v 4 do 5 ml izopropanola in dobljeni raztopini aluminijevega alkoksida dodajamo raztopino 0.005 do 0.01 molov etilacetoacetata ali acetilacetona v 0.5 do 1.0 ml izopropanola;
ii) po končani eksotermni reakciji pustimo ohladiti na temperaturo 18 do 25°C, prednostno sobno temperaturo, in nato med mešanjem dodajamo raztopino 0.002 do 0.004 molov kobaltovega nitrata heksahidrata ali kobaltovega klorida heksahidrata v 4 do 6 ml izopropanola ali mešanice izopropanola in butildiglikola v prostorninskem razmerju 1:1;
iii) pri ii) dobljeno koloidno raztopino (sol) nanesemo na substrat, obstojen nad 700 °C, zlasti kremenčevo ali trdo steklo, po metodi potapljanja ali brizganja;
iv) prevlečeni substrat z debelino prevleke 100 do 200 nm žgemo pri temperaturi 680 do 900 °C.
Pri odstranitvi topila iz sola, dobljenega pri (ii), in žganju pri temperaturi nad 670 °C dobimo prah.
Drugi predmet izuma je modra, visokotemperaturno obstojna spinelna COAI2O4 prevleka na substratih, obstojnih nad 700 °C, zlasti na kremenčevem ali trdem steklu, dobljena po predlaganem novem postopku, ki je obstojna do temperature 1200 °C in ima visoko prepustnost (T~90%) za sevanja v območju 300 do 520 nm in nižjo prepustnost (T<70%) v območju od 520 do 700 nm.
Tretji predmet izuma je uporaba tovrstnih prevlek, zlasti na žarnicah, namenjenih za avtomobilske žaromete, za izboljšanje vidnosti izsevane svetlobe podnevi ob jasnem vremenu, na žarnicah za različna svetila, za katera se zahteva, da oddajajo svetlobo, ki ima podoben spekter kot dnevna svetloba (žarnice za projektorje, grafoskope, itd.).
Izum pojasnjujemo, vendar nikakor ne omejujemo, z naslednjimi izvedbenimi Primeri.
Primer 1
Vzamemo 0.01 mol (2.46 g) aluminijevega sekundarnega butoksida AI(OBus)3 in ga raztopimo v 5 ml izopropanola. Posebej zmešamo 0.01 mol (1.3 g) etilacetoacetata (EAA) in 1 ml izopropranola. To raztopino po kapljicah dodamo raztopini aluminijevega alkoksida. Poteče eksotermna reakcija kelatiranja EAA liganda na aluminijev centralni atom, ki prepreči obarjanje in s tem nestabilnost raztopine po dodatku kobaltove soli oz. po hidroliznih reakcijah. Po končanem kelatiranju (ko se raztopina zopet ohladi na sobno temperaturo) med mešanjem dodamo 0.003 mol (0.87 g) kobaltovega nitrata heksahidrata Co(NO3)2-6H2O, ki smo ga predhodno raztopili v 4 ml izopropanola. Tako pripravljena vijolično obarvana koloidna raztopina (sol) je obstojna na sobni temperaturi.
Za pripravo modrega prahu zlijemo sol v petrijevko in z rahlim segrevanjem odstranimo topilo. Kserogel nato prenesemo v keramični lonček in ga žgemo pri temperaturi od 670°C do 1200°C (nedoločeno, definirati temperaturo), da dobimo značilno modro obarvan COAI2O4 spinel.
Za pripravo modrih tankih plasti vzamemo substrat, ki je obstojen vsaj na 700°C, ga potopimo v sol in z določeno stalno hitrostjo (5-10 cm/min) izvlečemo iz raztopine s pomočjo naprave za nanos tankih prevlek s tehniko potapljanja. Prevleke žgemo v peči pri temperaturah 680-900°C. Izbira temperature je odvisna od obstojnosti substrata.
Za povečanje debeline prevleke in s tem intenzivnosti modrega obarvanja ponovimo postopek omakanja in žganja. To pomeni, da na ohlajen substrat z eno plastjo CoAI2O4 nanesemo še eno plast po istem postopku in žgemo v peči pri isti temperaturi.
Primer 2
0.01 mol (2.46 g) AI(OBus)3 raztopimo v 5 ml izopropanola. Raztopino 0.01 mol (1.0 g) acetilacetona v 1 ml izopropanola po kapljicah dodamo raztopini aluminijevega alkoksida. Po poteku eksotermne reakcije kompleksiranja (ko se raztopina zopet ohladi na sobno temperaturo) med mešanjem dodamo raztopino 0.003 mol (0.87 g) Co(NO3)2-6H2O v 4 ml izopropanola. Nastali sol je obstojen pri temperaturi 45°C. Prevleke in prahove pripravimo na način, naveden v Primeru 1.
Primer 3
0.01 mol (2.46 g) AI(OBus)3 raztopimo v 5 ml izopropanola. Raztopino 0.01 mol (1.3 g) EAA v 1 ml izopropanola po kapljicah dodamo raztopini aluminijevega alkoksida. Po poteku eksotermne reakcije kompleksiranja (ko se raztopina zopet ohladi na sobno temperaturo) med mešanjem dodamo raztopino 0.003 mol (0.71 g) kobaltovega klorida heksahidrata COCI2 6H2O v 5 ml izopropanola. Nastali sol je obstojen pri sobni temperaturi. Prevleke in prahove pripravimo na način, naveden v Primeru 1.
Primer 4
0.01 mol (2.46 g) AI(0Bus)3 raztopimo v 5 ml izopropanola. Raztopino 0.01 mol (1.0 g) acetilacetona v 1 ml izopropanola po kapljicah dodamo raztopini aluminijevega alkoksida. Po poteku eksotermne reakcije kompleksiranja (ko se raztopina zopet ohladi na sobno temperaturo) med mešanjem dodamo raztopino 0.003 mol (0.71 g) COCI26H2O v 5 ml izopropanola. Nastali sol je obstojen pri temperaturi 45°C. Prevleke in prahove pripravimo na način, naveden v Primeru 1.
Primer 5
0.01 mol (2.46 g) AI(OBus)3 raztopimo v 5 ml izopropanola. Raztopino 0.01 mol (1.3 g) EAA v 1 ml izopropanola po kapljicah dodamo raztopini aluminijevega alkoksida. Po poteku eksotermne reakcije kompleksiranja (ko se raztopina zopet ohladi na sobno temperaturo) med mešanjem dodamo raztopino 0.003 mol (0.87 g) 0ο(ΝΟ3)2·6Η2Ο v izopropanolu (2 ml) in butildiglikolu (2 ml). Nastali sol je obstojen pri sobni temperaturi. Prevleke in prahove pripravimo na način, naveden v Primeru 1.
Primer 6
0.01 mol (2.46 g) AI(OBus)3 raztopimo v 5 ml izopropanola. Raztopino 0.01 mol (1.0 g) acetilacetona v 1 ml izopropanola po kapljicah dodamo raztopini aluminijevega alkoksida. Po poteku eksotermne reakcije kompleksiranja (ko se raztopina zopet ohladi na sobno temperaturo) med mešanjem dodamo raztopino 0.003 mol (0.87 g) Co(NO3)2-6H2O v izopropanolu (2 ml) in butildiglikolu (2 ml). Nastali sol je obstojen pri temperaturi 45°C. Prevleke in prahove pripravimo na način, naveden v Primeru 1.
Primer 7
0.01 mol (2.46 g) AI(OBus)3 raztopimo v 5 ml izopropanola. Raztopino 0.01 mol (1.3 g) EAA v 1 ml izopropanola po kapljicah dodamo raztopini aluminijevega alkoksida. Po poteku eksotermne reakcije kompleksiranja (ko se raztopina zopet ohladi na sobno temperaturo) med mešanjem dodamo raztopino 0.003 mol (0.71 g) CoCI2-6H2O v izopropanolu (3 ml) in butildiglikolu (3 ml). Nastali sol je obstojen pri sobni temperaturi. Prevleke in prahove pripravimo na način, naveden v Primeru 1.
Primer 8
0.01 mol (2.46 g) AI(OBus)3 raztopimo v 5 ml izopropanola. Raztopino 0.01 mol (1.0 g) acetilacetona v 1 ml izopropanola po kapljicah dodamo raztopini aluminijevega alkoksida. Po poteku eksotermne reakcije kompleksiranja (ko se raztopina zopet ohladi na sobno temperaturo) med mešanjem dodamo raztopino 0.003 mol (0.71 g) CoCI2-6H2O v izopropanolu (3 ml) in butildiglikolu (3 ml). Nastali sol je obstojen pri temperaturi 45°C. Prevleke in prahove pripravimo na način, naveden v Primeru 1.
Spektroskopska karakterizacija
Nastanek CoAI2O4 spojine po žganju prahu na 680°C (2 uri) smo potrdili z Xžarkovno difrakcijo (Slika 1, ki kaže X-žarkovni spekter CoAI2O4 prahu, nastalega po žganju kserogela na 680°C 2 uri), in IR spektroskopijo (Slika 2, ki kaže IR spekter CoAI2O4 prahu, nastalega po žganju kserogela na 680°C 2 uri). UV-vidni spekter tankega filma na steklu (Slika 3, ki kaže UV-VIS spekter tanke CoAI2O4 prevleke na steklu) je značilen za modro obarvano spojino s spinelno strukturo (Thenardovo modro ali kraljevsko modro).

Claims (4)

  1. PATENTNI ZAHTEVKI
    1. Postopek priprave modrih visokotemperaturno obstojnih spinelnih CoAI2O4 prevlek na substratih, obstojnih nad 700 °C, zlasti kremenčevega ali trdega stekla, značilen po tem, da (i) 0.008 do 0.01 molov aluminijevega sekundarnega butoksida raztopimo v 4 do 5 ml izopropanola in dobljeni raztopini aluminijevega alkoksida dodajamo raztopino 0.005 do 0.01 molov etilacetoacetata ali acetilacetona v 0.5 do 1.0 ml izopropanola;
    (ii) po končani eksotermni reakciji pustimo ohladiti na temperaturo 18 do 25°C, prednostno sobno temperaturo, in nato med mešanjem dodajamo raztopino 0.002 do 0.004 molov kobaltovega nitrata heksahidrata ali kobaltovega klorida heksahidrata v 4 do 6 ml izopropanola ali mešanice izopropanola in butildiglikola v prostorninskem razmerju 1:1;
    (iii) pri ii) dobljeno koloidno raztopino (sol) nanesemo na substrat, obstojen nad 700 °C, zlasti kremenčevo ali trdo steklo, po metodi potapljanja ali brizganja;
    (iv) prevlečeni substrat z debelino prevleke 100 do 200 nm žgemo pri temperaturi 680 do 900 °C.
  2. 2. Modra, visokotemperaturno obstojna spinelna CoAI2O4 prevleka na substratih, obstojnih nad 700 °C, zlasti na kremenčevem ali trdem steklu, dobljena po zahtevku 1, ki je obstojna do temperature 1200 °C in ima visoko prepustnost (T~90%) za sevanja v območju 300 do 520 nm in nižjo prepustnost (T<70%) v območju od 520 do 700 nm.
  3. 3. Uporaba prevlek po zahtevku 2 na žarnicah, namenjenih za avtomobilske žaromete, za izboljšanje vidnosti izsevane svetlobe podnevi ob jasnem vremenu.
  4. 4. Uporaba prevlek po zahtevkih 1 in 2, namenjenih za svetila v vseh optičnih sistemih, kjer se potrebuje visoka svetilnost in kjer je spekter izsevane svetlobe sličen spektru dnevne svetlobe (bela svetloba).
SI200000089A 2000-04-05 2000-04-05 Postopek priprave modrih, visokotemperaturno obstojnih prevlek na substratih, obstojnih nad 700 stopinj celzija, prevlečeni substrati in njihova uporaba SI20531A (sl)

Priority Applications (1)

Application Number Priority Date Filing Date Title
SI200000089A SI20531A (sl) 2000-04-05 2000-04-05 Postopek priprave modrih, visokotemperaturno obstojnih prevlek na substratih, obstojnih nad 700 stopinj celzija, prevlečeni substrati in njihova uporaba

Applications Claiming Priority (1)

Application Number Priority Date Filing Date Title
SI200000089A SI20531A (sl) 2000-04-05 2000-04-05 Postopek priprave modrih, visokotemperaturno obstojnih prevlek na substratih, obstojnih nad 700 stopinj celzija, prevlečeni substrati in njihova uporaba

Publications (1)

Publication Number Publication Date
SI20531A true SI20531A (sl) 2001-10-31

Family

ID=20432634

Family Applications (1)

Application Number Title Priority Date Filing Date
SI200000089A SI20531A (sl) 2000-04-05 2000-04-05 Postopek priprave modrih, visokotemperaturno obstojnih prevlek na substratih, obstojnih nad 700 stopinj celzija, prevlečeni substrati in njihova uporaba

Country Status (1)

Country Link
SI (1) SI20531A (sl)

Cited By (1)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
RU2268907C1 (ru) * 2005-01-21 2006-01-27 Федеральное государственное унитарное предприятие "Московское машиностроительное производственное предприятие "Салют" Красящий состав для получения огнеупорной краски

Cited By (1)

* Cited by examiner, † Cited by third party
Publication number Priority date Publication date Assignee Title
RU2268907C1 (ru) * 2005-01-21 2006-01-27 Федеральное государственное унитарное предприятие "Московское машиностроительное производственное предприятие "Салют" Красящий состав для получения огнеупорной краски

Similar Documents

Publication Publication Date Title
Lavrenčič Štangar et al. Preparation and spectroscopic characterization of blue CoAl2O4 coatings
Salem et al. CoAl2O4 nano pigment obtained by combustion synthesis
Ahmed et al. Synthesis and characterization of new nano-particles as blue ceramic pigment
Li et al. Preparation and characterization of the Sr2+-doped γ-Ce2S3@ c-SiO2 red pigments exhibiting improved temperature and acid stability
Xiao et al. Novel Bi3+ doped and Bi3+/Tb3+ co-doped LaYO3 pigments with high near-infrared reflectances
Ianoş et al. Synthesis of Mg1− xCoxAl2O4 blue pigments via combustion route
NL9002107A (nl) Lichaam uit met cerium gedoteerd kwartsglas.
Masó et al. Optimization of praseodymium‐doped cerium pigment synthesis temperature
Carta et al. MOCVD deposition of CoAl2O4 films
Li et al. Effects of solution pH value and mineralizer on formation and color property of holmium molybdate pigment via co-precipitation and sintering
Ahmed et al. Synthesis and spectral characterization of CoxMg1− xAl2O4 as new nano-coloring agent of ceramic pigment
SI20531A (sl) Postopek priprave modrih, visokotemperaturno obstojnih prevlek na substratih, obstojnih nad 700 stopinj celzija, prevlečeni substrati in njihova uporaba
Ahmed et al. Synthesis and characterization of NixMg1− xAl2O4 nano ceramic pigments via a combustion route
Ahmed A simple route to synthesis and characterization of CoAl2O4 nanocrystalline via combustion method using egg white (ovalbumine) as a new fuel
US6004391A (en) Pigments for the production of purple ceramic decoration, process for the production thereof and use thereof
Rotermel et al. Synthesis of the Zn1. 9Cu0. 1SiO4 pigment via the sol–gel and coprecipitation methods
Xu et al. Yellow rare earth sulfide powders with near‐infrared reflectance and spectral modulation for energy‐saving applications
Li et al. Promoting thermal stability and acid resistance of rare earth sulfide powders by coating ZnO and SiO2 double shells
CN109504129B (zh) 一种晶体SiO2包裹型离子掺杂γ~Ce2S3红色色料的制备方法及其制得的产品
Siragi et al. Cu-and Mn-doped forsterite: sol–gel synthesis, and optical and colorimetric investigation
KERAMI et al. Sol-gel-derived thin ceramic CoAl2O4 coatings for optical applications
Ali et al. Synthesis and study of CexPrxMg1-2xAl2O4 ceramic pigment by combustion method using malonic acid dihydrazide as fuel
US6733739B2 (en) Preparation of sulphides
Salimi et al. Sol–gel synthesis, characterization and luminescence properties of SrMgAl2SiO7: Eu2+ as a novel nanocrystalline phosphor
CN108394925B (zh) 一种YAG包裹型γ~Ce2S3红色色料的制备方法

Legal Events

Date Code Title Description
IF Valid on the prs date
KO00 Lapse of patent

Effective date: 20081210