SI20288A - Motor z notranjim zgorevanjem z rotirajočimi koluti - Google Patents

Abstract

Predmet izuma je motor z notranjim zgorevanjem, ki ima kolute, vrteče se eden nasproti drugemu v skupnem ohišju in zaporedno vezane z enakimi zobniki. V predloženi izvedbi po izumu ima motor v enem stabilnem ohišju lahko tri ali štiri kolute (1, 2, 3) ali (1'', 2'', 3'', 4'') oziroma (1', 2', 3') ali (1''', 2''', 3''', 4''') odvisno tudi od tega ali je motor predviden v izvedbi z električnim vžigom ali v izvedbi s kompresijskim vžigom, ki samo zaradi medsebojnega vrtenja in ustreznih kanalov v stabilnem okrovu motorja ustvarjajo vse takte klasičnega štiritaktnega motorja z notranjim zgorevanjem; to je sesanje, komprimiranje, ekspanzijo in izpuh ter s tem možnost cikličnega ponavljanja vseh taktov.ŕ

Description

₅ MOTOR Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM Z ROTIRAJOČIMI KOLUTI

Predmet izuma je motor z notranjim zgorevanjem, ki ima kolute, vrteče se v skupnem ohišju. Koluti so zaporedno vezani z enakimi zobniki in se 10 vrtijo eden nasproti drugemu. Zaradi vrtenja in posebno oblikovanih zobov in zobnih vrzeli na vseh kolutih se med vrtenjem izvajajo takti sesanja, komprimiranja, vžiga, delovni takt ekspanzije in izpuha, kar opredeljuje izum kot motor z notranjim zgorevanjem. Izum sodi v razred F01 C 01/22 in dodatno še v F01C 17/02 ter F 02 B 53/00.

is Tehnični problem, ki ga predložena rešitev uspešno rešuje, je takšna konstrukcija in izvedba motorja z notranjim zgorevanjem, ki omogoča rotacijsko gibanje batov, oziroma kolutov, ki samo zaradi medsebojnega vrtenja in ustreznih kanalov v stabilnem okrovu motorja ustvarjajo vse takte klasičnega štiritaktnega motorja z notranjim zgorevanjem; to je sesanje, komprimiranje, ekspanzijo in izpuh ter s tem možnost cikličnega ponavljanja vseh taktov.

Znanih je veliko rešitev batnih motorjev, kjer se bati pomikajo vzdolž osi sem in tja, nekaj batnih motorjev pa ima vgrajene bate, ki se vrtijo okoli svoje osi. Najbolj znani med slednjimi je VVanklov motor, ki pa ima poleg enakih prednosti kot motor, ki je opisan v tem dokumentu, tudi nekaj s resnih pomanjkljivosti.

VVanklov bat ne opisuje le krožnega gibanja, temveč ima še dodatno ekscentrično gibanje, zato gaje zelo težko zatesniti. Slabost VVanklovega motorja je tudi veliki poraba goriva zaradi neugodno oblikovanega zgorevalnega prostora, ki premalo zvrtinči zmes hlapov goriva in zraka.

Tudi drugi podobni patenti se ukvarjajo s podobnim problemom. Na primer v dokumentu EP 0 132469 je opisana rešitev enakega problema, vendar je mehanizem za prenos moči izveden drugače. Spet drugi avtorji navajajo veliko rešitev (EP 0 397 996), ki pa praktično ne delujejo, oziroma so nesmiselne. Patentni dokumenti, npr. US 3 297 006, DE 2 751347, DE 3 is 905 081 in FR 2 678 683 obravnavajo motorje, ki delajo po sličnih principih, vendar jih rešitev, ki je prikazana v tem patentu, presega.

Skupna pomanjkljivost vseh do sedaj znanih rešitev klasičnih batnih motorjev z notranjim zgorevanjem je v tem, da je pri pretvarjanju premočrtnega gibanja bata v krožno gibanje ročične gredi veliko energije izgubljene, s tem je povezana seveda tudi obraba.

Pri dvotaktnih motorjih z notranjim zgorevanjem predstavlja problem emisija izpušnih plinov, ker ne moremo zagotoviti, da se sveža mešanica ne bi vsaj malo pomešala z izpušnimi plini. Pri štiritaktnih motorjih z notranjim zgorevanjem so karakteristike glede emisije izpušnih plinov ugodnejše, vendar predstavlja problem zapletena regulacija odpiranja in zapiranja sesalnih in izpušnih ventilov, kar po eni strani zaradi množice dodatnih delov (odmična gred, odmikači, dročniki, nihalke, ventili itd.) s konstrukcijo motorja močno podraži, po drugi strani pa povzroča hrup in predstavlja problem obrabe ter s tem povezanega neprestanega nastavljanja zračnosti v krmilnem sistemu motorja. Pri znanih rotacijskih motorjih z notranjim zgorevanjem pa je glavna pomanjkljivost v slabem zgorevanju in velikih problemih v zvezi s tesnjenjem, ker bati pogosto opisujejo še dodatno ekcentrično gibanje.

Po izumu je problem rešen z motorjem, ki ima v enem stabilnem ohišju več, npr. tri ali štiri, eden proti drugemu, vrteče se kolute, ki samo zaradi medsebojnega vrtenja in ustreznih kanalov v stabilnem okrovu motorja ustvarjajo vse takte klasičnega štiritaktnega motorja z notranjim is zgorevanjem; to je sesanje, komprimiranje, ekspanzijo in izpuh ter s tem možnost cikličnega ponavljanja vseh taktov.

Zaradi vrtenja kolutov se izognemo izgubam, ki nastopajo v sodobnih motorjih z batom, ojnico in ročično gredjo zaradi neprestanega pospeševanja, pojemanja in popolnega zaustavljanja batov. Rotacijski bati m oziroma koluti se vrtijo eden napram drugemu. Da je rotacijsko gibanje vseh kolutov usklajeno, so na osi vsakega od vrtečih se batov oziroma kolutov nameščeni zobniki, ki zagotavljajo prestavo vrtilnih hitrosti med koluti v razmerju 1:1. Večji bat v obliki koluta ima konveksno oblikovane zobne boke, manjši bat pa ima zobni vrzeli s konkavnimi boki. Zobje na velikem batu in zobne vrzeli na manjšem batu so tako oblikovani, da se bata pri vrtenju obeh batov z enako vrtilno hitrostjo ne zadirata drug v drugega, oziroma da med njima ostaja neprenehoma minimalna reža. V primeru treh ali štirih kolutov sta osrednja dva koluta sta delovna, medtem ko kolut pri vstopu mešanice goriva in zraka ali samo zraka in v primeru štirih kolutov tudi kolut na izstopu izpušnih plinov le pomagata, ta dva sta torej pomožna koluta. Motor je lahko izpeljan v izvedbi z električnim vžigom zmesi goriva in zraka ali pa v izvedbi s kompresijskim vžigom.

V izvedbi z bencinskim vžigom pri štirikolutni izvedbi prva dva koluta en pomožni, drugi delovni - sesata bencinske hlape, nato jih transportirata po obodu ter skupaj z drugim delovnim kolutom opravita kompresijski gib. Pri kompresijskem gibu se mešanica goriva in zraka pretaka skozi posebni izvrtini v stabilnem okrovu motorja. Po opravljeni kompresiji se is izvede vžig in nato ekspanzija, ki sprva deluje na manjši nato pa še na večji rotirajoči kolut. Potem sledi izpuh, ki ga opravi najprej manjši delovni kolut, potem pa še večji delovni kolut, nato pa spet sledi sesanje in tako dalje. Pri sesanju sodelujeta glavna delovna koluta in pomožni kolut na vstopu. Kolut na izstopni strani sodeluje pri praznjenju. Takti se ciklično so ponavljajo. Vsi takti se izvajajo ob neprekinjenem rotiranju kolutov, zato je motor tih ter teče enakomerno in brez vibracij. Izvedba motorja s kompresijskim vžigom ima poleg že naštetega še dodatni kanal v ohišju tako, da izkoristi še sesalni učinek pomožnega koluta na izstopni strani in s tem poveča kompresijsko razmerje.

Izum bo podrobneje opisan na osnovi izvedbenega primeru in pripadajočih slik, od katerih kaže:

s slika 1 motor po izumu z električnim vžigom s tremi koluti, tremi gredmi, s po dvema sesalnima in izpušnima kanaloma ter vžigalno svečko;

slika 2 motor po izumu s kompresijskim vžigom s tremi koluti, tremi gredmi, s po dvema sesalnima in izpušnima kanaloma ter io brizgalno šobo;

slika 3 motor po izumu z električnim vžigom s štirimi koluti, štirimi gredmi, s po dvema sesalnima in izpušnima kanaloma ter vžigalno svečko;

slika 4 motor po izumu s kompresijskim vžigom s štirimi koluti, is štirimi gredmi, s po dvema sesalnima in izpušnima kanaloma ter brizgalno šobo.

Slika 1 prikazuje v ohišju 5 nameščene kolute 1, 2 in 3, ki se vrtijo. Ohišje 5 omejuje delovni prostor vseh teh kolutov v radialni in v eni m stranski smeri, hkrati pa služi za vležajenje gredi kolutov. Večji kolut 1 se vrti okoli svoje osi v levo, manjši kolut 2 pa se vrti okoli svoje osi v desno. Izpušni plini zapuščajo motor skozi izpušna kanala 6 in 8, svečka 7 skrbi za vžig mešanice, skozi sesalni kanal 9 pa priteka sveža zmes goriva in zraka. Sesalni kanal 10 služi za dovod zraka. Delovna koluta 1 in 2 ter pomožni kolut 3 so trdno povezani vsak s svojo gredjo na katero je pritrjen zobnik, ki ubira s protizobnikom sosednje gredi. Gredi so vležajene v ohišju 5 s kotalnimi ali drsnimi ležaji. Na ohišje 5 je z vijaki pritrjen pokrov, s ki stransko tesni vse tri rotirajoče kolute 1, 2 in 3. Vsaka od gredi na katerih so nasajeni vrteči se koluti je lahko izstopna gred iz motorja, katera potem prenaša v motorju proizvedeno moč na delovni stroj.

Sveža mešanica goriva in zraka prihaja v motor skozi kanal 9. Koluta 1 in 3 to zmes sprva sesata, to je sesalni takt motorja z notranjim io zgorevanjem (MZNZ), nato pa jo zaradi svojega vrtenja transportirata po obodu proti kolutu 2. Ker so vsi koluti na gredeh, ki so vležajene z ležaji v ohišju 5, na gredeh pa so zobniki, ki imajo vedno prestavo 1:1, je vrtenje kolutov medsebojno usklajeno tako, da se vedno sreča medzobje manjšega koluta 2 z zobom večjega koluta 1 ali manjšega koluta 3. is Po tej fazi sesanja in transportiranja sledi kompresijski takt MZNZ. Ta takt se sprva dogaja na območju med delovnima kolutoma 1 in 2, nato se po določenem kotu zavrtitve vseh kolutov del delno že komprimirane mešanice po kanalu v ohišju 11 in 12 pretoči v območje medzobja manjšega koluta 2. To je trenutek, ko pride do rahle dekompresije, vendar se delovni takt komprimiranja takoj za tem intenzivno nadaljuje. Delovna koluta med rotacijo preideta v položaj, ko se mešanica med medzobjema kolutov ne pretaka le po pretočnem kanalu 12, temveč se delovna prostora kolutov enostavno združita skupaj. Po dosegu te faze se zmes med medzobjema direktno pretaka in vedno bolj komprimira. Med nadaljnim vrtenjem obeh kolutov v fazi komprimiranja, je potrebno močno komprimirano mešanico pretočiti iz spodnje polovice medzobja majhnega koluta 2 v zgornjo polovico medzobja majhnega koluta 2, da bi jo tako s pripravili za vžig. To se lahko opravi na dva načina, bodisi da se zmes pretaka po prostoru, ki nastane med temenskim valjem velikega koluta 1 in korenskim valjem majhnega koluta 2 - to je predvideno v našem primeru, bodisi da se zmes pretoči skozi bočno nameščene slepe luknje v ohišju 5 in pokrovu. Ko se vsa zmes pretoči navzgor in se praktično io spodnje medzobje zmanjša na nič, vžigalna svečka komprimirano zmes vžge in nastopi delovni takt ekspanzije. Sprva ekspandirajoči plini poganjajo v smeri vrtenja manjši kolut 2, nato pa plinska sila začne delovati hkrati na oba zobna boka medzobja manjšega koluta 2, kar pomeni, da tega več ne poganja, kljub temu pa ekspandirajoči plini is pritiiskajo le na en bok zoba koluta 1, kar vendarle omogoča nadaljevanje delovnega takta ekspanzije. Ekspanzijski takt traja tako dolgo dokler medzobje manjšega koluta 2 ne pride do izpušnega kanala 8. Takrat se prične faza izpuha.

Sprva se izgorelih plinov prazni medzobje delovnega koluta 2, vendar so pa ohišje onemogoči takojšnje praznenje medzobja velikega koluta 1, kar se zgodi šele po določenem kotu zavrtitve. Koluti medtem preidejo že v novo fazo sesanja, komprimiranja, ekspanzije, itd.

Večji kolut 1 na sliki 1 ima tri zobe in tri medzobja, katerih boki so posebej oblikovani. Oblika zobov večjega koluta 1 je takšna, da se veliki in mali kolut pri enaki vendar nasprotni usmerjeni vrtilni hitrosti ubirata tako, da med zoboma teoretično ni zračnosti, praktično pa je zračnost ₅ minimalna - le nekaj stotink milimetra. Tesnenje med kolutoma je možno izpeljati s tesnilnimi letvami, žlebovi ali obroči podobno kot pri VVanklovem motorju. Medzobji na manjšem kolutu 2, slika 1, sta oblikovani ta.ko, da se pri ubiranju brez zatikanja, a hkrati tudi brez večje zračnosti kot le nekaj 1/100 mm, ujema z velikim kolutom.

io Med taktom sesanja, ki je še posebej poudarjen na sliki 1 (sicer pa kontinuirano dogaja prav ves čas vrtenja - enako velja za vse takte), koluta 1 in 3 sesata in nato pomikata zmes goriva in zraka po obodu kolutov, kolut 2 sesa in pomika na mesto zgorevanja le zrak, kolut 3 pa zrak sesa in pomika proti izpušni odprtini. Fazi sesanja sledi faza is komprimiranja, ki j e nazorno prikazana na sliki 1.

Pri taktu komprimiranja sodeluje tudi kanal v ohišju 12. Delovna zmes se prav po tem kanalu 12 sprva pretoči iz medzobja koluta 1 v medzobje koluta 2, kjer se pomeša z dodatno količino zraka, kasneje pa se iz spodnjega dela medzobja delovna zmes pretoči preko vdolbine na korenskem krogu sredi medzobja koluta 2 v zgornji del medzobja in je tako pripravljena na vžig in predstavlja trenutek vžiga delovne zmesi. Potem sledi ekspanzija, ki na začetku pomika kolut 2, potem pa izgoreli plini pomikajo kolut 1, ter predstavlja trenutek, ko svoje h kompresijskemu taktu prispeva tudi kolut 3, ker preko dodatnega kanala v ohišju 11 transportira delovno zmes v medzobju koluta 1, ki delovno zmes po taktu sesanja primika do takta kompresije. Izpušni takt se prične prazniti v medzobju koluta 2. Izpušni takt se nadaljuje vse do situacije, ko se prazni s tudi medzobje koluta 1. Takrat se prikaže zavrtitev vseh kolutov za 360 stopinj. Vsi takti so v polnem teku in si zvezno sledijo eden za drugim. Zmes goriva se lahko ustvari na vse mogoče načine, tores s pomočjo vplinjačev ali brizganja goriva. Hlajenje motorja se lahko izvede z zrakom tako, da so bati na gred fiksirani s perforiranim kolutom, ohišje in pokrov io pa sta prav tako napravljena tako, da omogočata cirkulacijo zraka v smeri osi batov. Gibanje zraka se lahko izvede s pomočjo ventilatorjev na obeh gredeh na katerih sta nasajena bata in zobnika. Prav tako je seveda mogoče uporabiti tudi sistem vodnega hlajenja, oziroma sistem oljnega hlajenja.

is Na sliki 2 so prikazani vsi takti MZNZ s kompresijskim vžigom. Dodatna prednost tega motorja je, da je pri taktu komprimiranja kolut Γ malo večji in tako omogoča več komprimiranega zraka. Ohišje 5' ima tudi rahlo posnet rob 4', ki omogoča, da pri taktu ekspanzije bolje sodeluje kolut Γ, saj se prav zaradi te poševnosti prenese v medzobje tega koluta več

2o zgorelih plinov.

Na sliki 3 je prikazan rotacijski motor s štirimi koluti z električnim vžigom, ki deluje na sledeč način: v ohišju 5 so nameščeni koluti 1, 2, 3 in 4, ki se vrtijo. Ohišje 5 omejuje delovni prostor vseh štirih kolutov v radialni in v eni stranski smeri, hkrati pa služi za vležajenje gredi kolutov.

Večji kolut 1 se vrti okoli svoje osi v levo, manjši kolut 2 pa se vrti okoli svoje osi v desno. Izpušni plini zapuščajo motor skozi izpušna kanala 6 in 8, svečka 7 skrbi za vžig mešanice, skozi sesalni kanal 9 pa priteka s sveža zmes goriva in zraka. Sesalni kanal 10 služi za dovod zraka.

Delovna koluta 1 in 2 ter pomožna koluta 3 in 4 so trdno povezani vsak z svojo gredjo na kateri je pritrjen zobnik, ki ubira s protizobnikom sosednje gredi. Gredi so vležajene v ohišju 5 s kotalnimi ali drsnimi ležaji. Na ohišje 5 je z vijaki pritrjen pokrov, ki stransko tesni vse štiri io rotirajoče kolute 1, 2, 3 in 4. Vsaka od gredi na katerih so nasajeni vrteči se koluti je lahko izstopna gred iz motorja, katera potem prenaša v motorju proizvedeno moč na delovni stroj.

Sveža mešanica goriva in zraka prihaja v motor skozi kanal 9. Koluta in 4 to zmes sprva sesata, to je sesalni takt motorja z notranjim is zgorevanjem (MZNZ), nato pa jo zaradi svojega vrtenja transportirata po obodu proti kolutu 2. Ker so vsi koluti na gredeh, katere so vležajene z ležaji v ohišju 5, na gredeh pa so zobniki, ki imajo vedno prestavo 1: 1, je vrenje kolutov medsebojno usklajeno tako, da se vedno sreča medzobje manjšega koluta 2 ali 4 z zobom večjega koluta 1 ali 3. so Po tej fazi sesanja in transportiranja sledi kompresijski takt MZNZ. Ta takt se sprva dogaja na območju med delovnima kolutoma 1 in 2, nato se po določenem kotu zavrtitve vseh kolutov del delno že komprimirane mešanice po kanalu v ohišju 11 in 12 pretoči v območje medzobja manjšega koluta 2. To je trenutek, ko pride do rahle dekompresije, vendar se delovni takt komprimiranja takoj za tem intenzivno nadaljuje. Delovna koluta med rotacijo preideta v položaj, ko se mešanica med medzobjema kolutov ne pretaka le po pretočnem kanalu 12 temveč s temveč se delovna prostora kolutov enostavno združita skupaj. Po dosegu te faze se zmes med medzobjema direktno pretaka in vedno bolj komprimira. Med nadaljnim vrtenjem obeh kolutov v fazi komprimiranja, je potrebno močno komprimirano mešanica pretočiti iz spodnje polovice medzobja majhnega koluta 2 v zgornjo polovico medzobja majhnega io koluta 2, da bi jo tako pripravili za vžig. To se lahko opravi na dva načina, bodisi da se zmes pretaka po prostoru, ki nastane med temenski valjem velikega koluta 1 in korenskim valjem majhnega koluta 2 - to je predvideno v našem primeru, bodisi da se zmes pretoči skozi bočno nameščene slepe luknje v ohišju 5 in pokrovu. Ko se vsa zmes pretoči is navzgor in se praktično spodnje medzobje zmanjša na nič, vžigalna svečka komprimirano zmes vžge in nastopi delovni takt ekspanzije. Sprva ekspandirajoči plini poganjajo v smeri vrtenja manjši kolut 2, nato pa plinska sila začne delovati hkrati na oba zobna boka medzobja manjšega koluta 2, kar pomeni, da tega več ne poganja, kljub temu pa m ekspandirajoči plini pritiskajo le na en bok zoba koluta 1, kar vendarle omogoča nadaljevanje delovnega takta ekspanzije. Ekspanzijski takt traja tako dolgo dokler medzobje manjšega koluta 2 ne pride do izpušnega kanala 8. Takrat se prične faza izpuha.

Sprva se izgorelih plinov prazni medzobje delovnega koluta 2, vendar pa ohišje onemogoči takojšnjo praznenje medzobja velikega koluta 1, kar se zgodi šele po določenem kotu zavrtitve. Koluti medtem preidejo že v novo fazo sesanja, komprimiranja, ekspanzije itd.

s Iz slike 3 so razvidne tudi oblike rotirajočih kolutov 1, 2, 3, 4. Oba koluta sta enake debeline. Večji kolut na ima tri zobe in tri medzobja, katerih boki so posebej oblikovani. Oblika zobov večjega koluta je takšna, da se veliki in mali kolut pri enaki vendar nasproti usmerjeni vrtilni hitrosti ubirata tako, da med zoboma teoretično ni zračnosti, praktično pa je io zračnost minimalna - le nekaj stotink milimetra. Tesnenje med kolutoma je možno izpeljati s tesnilnimi letvami, žlebovi ali obroči podobno kot pri VVanklovem motorju. Medzobji na manjšem kolutu, sta oblikovani tako, da se pri ubiranju brez zatikanja, a hkrati tudi brez večje zračnosti kot le nekaj 1/100 mm, ujema z velikim kolutom. Boki medzobij na kolutu so is sestavljeni iz krožnih lokov in premic.

Slika 3 predstavlja motor z notranjim zgorevanjem na električni vžig, ki je predmet patentnega zahtevka, v fazi sesanja, ko se je vsak od kolutov zavrtel za 5 stopinj. Med taktom sesanja, ki se kontinuirano dogaja prav ves čas vrtenja - enako velja za vse takte), koluta 1 in 4 sesata in nato so pomikata zmes goriva in zraka po obodu kolutov, kolut 2 sesa in pomika na mesto zgorevanja le zrak, kolut 3 po zrak sesa in pomika proti izpušni odprtini. Fazi sesanja sledi faza komprimiranja. Glede na predpostavko, da so spočetka prikaza delovanja MZNZ bila vsa medzobja prazna, pride najprej do komprimiranja dodatnega zraka, ki ga sesa in transportira kolut 2. Pri taktu komprimiranja sodeluje tudi kanal v ohišju 12. Delovna zmes se prav po tem kanalu 12 sprva pretoči iz medzobja koluta 1 v medzobje koluta 2, kjer se pomeša z dodatno količino zraka, kasneje pa se iz s spodnjega dela medzobja delovna zmes pretoči preko vdolbine na korenskem krogu sredi medzobja koluta 2 v zgornji del medzobja in je tako pripravljena na vžig. Po vžigu delovne zmesi sledi ekspanzija.

Ekspanzija najprej pomika kolut 2. Izgoreli plini nato pomikajo kolut 1. V posebnem trenutku, k kompresijskemu taktu prispeva tudi kolut 4, ker io preko dodatnega kanala v ohišju 11 transportira delovno zmes v medzobje koluta 1, ki delovno zmes po taktu sesanja primika do takta kompresije. Nato se prične izpušni takt. Takrat se prične prazniti medzobje koluta 2. Izpušni takt se nadaljuje, vse do situacije, ko se prazni tudi medzobje koluta 1. Vsi takti so si nato zvezno sledijo eden za is drugim.

Zmes goriva se lahko ustvari na vse mogoče znane načine, torej s pomočjo vplinjačev ali brizganja goriva. Hlajenje motorja se lahko izvede z zrakom tako, da so koluti na gred pritrjeni s perforiranim kolutom, ohišje in pokrov pa sta izdelana tako, da omogočata cirkulacijo zraka v smeri osi m kolutov. Gibanje zraka se lahko izvede s pomočjo ventilatorjev na obeh gredeh na katerih sta nasajena koluta in zobnika. Prav tako je seveda mogoče uporabiti tudi sistem vodnega hlajenja, oziroma sistem oljnega hlajenja.

Za kolute Γ, 2', 3', 4' na sliki 4 velja enako kot je rečeno za kolute 1, 2, 3, 4, prikazane na sliki 3, razlika je le v številu zob in medzobij. Dodatna prednost zvedbe prikazane na sliki 4 je, da pri taktu komprimiranja sodeluje tudi kolut 4', ki. svojo količino zraka transportira preko kanala v ohišju 13' v medzobje delovnega koluta 2', ki potem zmes dalje komprimira, medtem ko ubira s kolutom T. Ohišje 6’ ima tudi rahlo posnet rob 14’, ki omogoča, da pri taktu ekspanzije bolje sodeluje kolut Γ, saj se prav zaradi te poševnosti prenese v medzobje tega koluta več zgorelih plinov.

Claims (2)

PATENTNA ZAHTEVKA

1. Motor z notranjim zgorevanjem z vrtečimi se koluti v skupnem ohišju, označen s tem, da ima tri ali štiri eden proti drugemu vrteče se kolute (1,2,3),(1 ',2',3'), (1,2,3,4),(Γ,2',3^,,4^,), ki s posebej oblikovanimi zobmi in zobnimi vrzelmi ter dodatnimi kanali v stabilnem ohišju motorja ustvarjajo vse štiri potrebne takte motorja z notranjim izgorevanjem.

2. Motor z notranjim zgorevanjem z vrtečimi se koluti v skupnem ohišju, po zahtevku 1, označen s tem, da ima večji kolut (1,1^,,1,3,1^,,3'), več zobov, manjši kolut (2,3,2',3',2,4, 2',4') pa več medzobij ali obratno, ki se medsebojno ubirajo tako, da skupaj s kanali v stabilnem ohišju ciklično ustvarjajo vse štiri značilne takte motorja z notranjim izgorevanjem.