SI9210358A - Control of electric motor with stator winding, especially for domestic appliance - Google Patents

Description

1. Claude BERGMANN, 48, rue des Carmes, 45000 Orleans, Francija

2. Jose HERRADA, Cedex 67, 92045 Pariš la Defense, Francija

3. Claude HURON, 6 bis, rue Mohler, 58000 Nevers, Francija

Upravljanje elektromotorja z navitim statorjem, zlasti za električne gospodinjske aprate

Področje, v katero spada izum

Področje, v katero spada izum, je naprava za upravljanje asinhronskih ali sinhronskih elektromotorjev, kakor tudi za električne gospodinjske aparate, kot je pralnik perila, ki vsebuje takšen motor in njegovo napravo za upravljanje.

Stanje tehnike in tehnični problem

Vemo, da vsebuje asinhornski elektromotor stator z navitimi tuljavami., napajan z izmeničnim tokom, ki .ustvarja vrtilno polje, ki inducira v rotorju, ki jo navit ali ne, tokove. To jena delovanje magnetnega vrtilnega polja, na induciranih tokovih v rotorju, kar zagotavlja vrtenje, Hitrost vrtenja rotorja je seveda manjša od hitrosti vrtenja vrtilnega polja, kajti enakost med hitrostmi ne bi dovoljevala indukcije toka v rotorju. Razlika med hitrostjo vrtenja vrtilnega polja in vrtilno hitrostjo rotorja se imenuje zdrs.

Hitrost vrtenja vrtilnega polja in torej hitrost vrtenja motorja zavisi od napajalne frekvence statorja. Na splošno je stator napajan iz razdelilnega omrežja s frekvenco 50 Hz. Napajanje je monofazno ali polifazno, najbolj pogosto trifazno.

če želimo spreminjati hitrost vrtenja motorja, moramo spremeniti frekvenco napajanja statorja. Razen tega, če želimo uporabljati motor v njegovih optimalnih pogojih, kot je splošni slučaj, mu moramo spreminjati amplitudo napajalne napetosti. Dejansko vemo, da je motorski moment sorazmeren razmerju med napajalno napetostjo statorja in frekvenco te napetosti; prav tako če želimo vzdrževati maksimalen moment konstanten, moramo vzdrževati konstatno razmerje med napetostjo in frekvenco.

Težava in stroški realizacije takšnega upravljanja s spremenljivo frekvenco in amplitudo niso do danes omogočili važnega razvoja te tehnike.

Vendar se nudi rešitev, ki je zlasti zanimiva za spreminjanje histrosti asinhronskega motorja.

Takšni motorji bi se lahko izkoriščali zlasti za pogon bobna pralnika perila, Čigar hitrost se mora spreminjati v velikem območju med nekoliko desetinami vrtljajev na minuto in več kot tisoč vrtljaji na minuto.

Težave realizacije upravljanja spremeljive hitrosti asinhronskih motorjev so vezane na dejstvo, da mora biti napajanje tuljav statorja v sinusni obliki skoraj popolno, če hočemo preprečiti neželjena spreminjanja, zlasti grobe spremembe zaradi sunkov motornega momenta. In ta pogoj moramo upoštevati tako pri konstantni hitrosti kot pri spreminjanju hitrosti. Med drugim mora biti razvoj frekvenc vzbujanja blag, zaradi nevarnosti, da bi. se motor blokiral.

Izum dovoljuje, da se ta problem reši na posebno ekonomski način.

Opis rešitve tehničnega problema z opisom izvedbenih primerov in s seznamom slik

Naprava za upravljanje asinhronskega motorja (ali sinhronskega) po izumu je označena s tem, da vsebuje generator, ki razreže istosmerna napetost s spremenljivo frekvenco in cikličnim razmerjem, pri čemer je jakost statorskega toka pri vsaki periodi, razreza funkcija tega cikličnega razmerja, ki ga spreminja na sinusni način. Frekvenca razreza je pritrjena na vrednost, okrog katere se spreminja s frekvenco sinusoide, na način, da pri spreminjanju frekvence te sinusoide le-ta ne predstavlja istosmerne komponente. Prednostno se izvaja sprememba frekvence sinusoide progresivno, z več periodami te slednje.

Po drugi značilnosti izuma, ki se lahko izkorišča neodvisno od prejšnje, je napetost napajanja motorja, sestavljena iz vrste istosmernih napetosti ali vzorcev, katerih srednja vrednost tvori sinusoido, pri čemer je število vzorcev z izmenjavo sinusoide lem bolj šibko, kolikor večja je frekvenca. Na primer je pri monoiaz nem toku predvideno pri najnižjih frekvencah sinusoide 12 vzorcev z zamenjavo, pri najvišjih frekvencah nekaj stotin Hz pa se lahko zadovoljimo z dvema vzorcema menjavanja.

Z drugimi besedami degradiramo pri visokih frekvencah obliko sinusoide, kar se zdi protislovno glede na zahteve kakovosti oblike sinusoide pri upravljanju motorja, zlasti asinhronske vrste.

Vendar so ugotovili, da na splošno za večino uporab, obremenitev, ki jo poganja motor, izravna sunke, ki bi nastali pri veliki hitrosti zaradi slabe kakovosti sinusoide.

Ta značilnost dovoljuje olajšati realizacijo naprave za upravljanje motorja, zlasti za omejitev zmogljivosti potrebnega spomi5

Prav tako je predvideno zaradi olajšanja realizacije naprave za upravljanje, da je pri visokih napajalnih frekvencah moment občutno nižji od momenta pri nizkih frekvencah. Dejansko se je ugotovilo, da je za večino uporab moment najbolj važen pri nizkih hitrostih kot pri zelo visokih hitrostih. Prav tako je dinamika spreminjanja napajalne napetosti omejena, kar še olajša realizacijo krmilne naprave.

Kakršenkoli je način realizacije, obstoja interes, da se uporabi, za krmilno napravo mikroprocesor z numerično tehnologijo, torej direkten. Da bi omejili velikost, torej ceno, tega mikroprocesorja, je treba minimizirati število direktnih vrednosti v spominu, ne da bi kompromitirali kvaliteto upravljanja. Zlasti je pred videno, da je natančnost upravljanja napetosti višja pri nizkih frekvencah kot pri visokih frekvencah.

Druge značilnosti in prednosti izuma se bodo pokazale pri opisu določenih njegovih izvedbenih oblik, ki so izvedene, kot je razvidno iz priloženih slik, na katerih.

-sl. 1 je shema naprave za krmiljenje motorja po izumu,

-sl. 2, 3 in 3 a so diagrami, ki razlagajo delovanje aparata s sl. 1 in

- sl. 4 je shema dela naprave s sl. 1.

Primer, ki bo opisan s slikami, se nanaša na stroj za pranje perila z bobnom, ki ga poganja trifazni asinhornski motor. Ta sinhronski motor je kot primer vrste s kletkastim rotorjem, se pravi brez tuljave. Vemo, da takšen motor dobro deluje.

Hitrost vrtenja bobna pralnika perila se mora spreminjati mod nekaj desetinami vrtljajev na minuto (za pranje) vse do tisoč vrtljajev na minuto za ožemanje.

Izum se nanaša principialno na upravljanje napajanja in s tem na hitrost vrtenja motorja.

Na sl. 1 je predstavljen motor s svojimi statorskimi tuljavami 10j, IO2’ ¹⁰3’ nameščenimi v zvezdi, se pravi stremeč k točki 11, ki tvori nevtralno točko N omrežja. Vsaka faza 10 statorja .jo ekvivalentna celoti induktance in upornosti.

Da bi spreminjali vrtilno hitrost motorja, je treba spreminjati napajalno frekvenco statorskih tuljav motorja, in da bi vzdrževali motor v njegovih optimalnih pogojih delovanja, je treba spreminjati napajalno napetost.

V ta namen izhajamo iz istosmerne napetosti E, ki jo razrežemo z določeno spremenljivo frekvenco tako, da ustvarimo pravokotne signale. Na periodi razreza določa ciklično razmerje pravokotnega signala jakost toka, ki prečka stator. Spreminjamo to ciklično razmerje na takšen način, da se spreminjanje toka v motorju najbolj približa sinusni obliki.

Istosmerno napetost se proizvede z usmernikom 12, izhajajoč iz napetosti napajalenga dela, na splošno s f.rekvenco 50 Hz.

Pozitivni pol izvora 12 je povezan s priključkom 14₃ statorja navitja 10₃ s pomočjo prekinjevalca 15₃ na primer tranzistorja. Ta pozitivni pol izvora 12 je prav tako povezan s katodo diode I63, katere anoda je povezana s priključkom 14₃.

Negativni pol izvora 12 je priključen na priključek 14₃ s pomočjo drugega upravljanega prekinjevalca I83 kot tranzistor. Druga dioda 19-j je vzporedna s prekinjevalcem I83 s svojo katodo pove zano neposredno s priključkom 14₃.

Na navitja 10f in 10₂ so povezane identične ureditve s prekinjev · alci 15, 18 in diodami 16, 19.

Upravljanje prekinjevalcev 15₃ in IS3 je izvedeno s pomočjo tokokroga 20 tako, da je en sam prekinjevalec prevodnik istočasno. V ta namen je izhod 20₃ tokokroga 20 povezan direktno z upravljalno elektrodo prekinjevalca 15₃ in je povezan s pomočjo pretikala 42₃ na upravljalno elektrodo prekinjevalca I83.

Tudi na priključku 14₃ uporabimo alternativno potencial E in potencial -E, kot je prikazano na sl. 2.

Izhoda 20| in 20₂ upravljata na isti način zadevne prekinjevalce 15f, 18f in 15₂, 18₂.

Na priključkih vsakega navitja se pojavljajo torej signali pravokotne napetosti. Na periodi razreza T je prekinjevalec 15 prevodnik med periodo tj in prekinjevalec 18 je prevodnik med periodo t₂. Srednja vredonot jakosti I toka, ki teče po statorskem navitju 10, je funkcija, med periodo T, cikličnega razmerja t^T. Tokokrog 20 ustvarja s pomočjo spomina in mikroprocesorja ciklična razmerja tako, da je jakost toka v tuljavah statorja skoraj sinusna.

Na sl. 2 predstavlja krivulja 25 s prekinjeno črto zamenjavo opisane sinusoide z dikretnimi vrednstmi, s cikličnimi razmerji zobčkov 26.

Diagram sl. 3 kaže spremembo toka I v navitju 10 za polovično zamenjavo. Vidi se, da na periodi T jakost I raste med časom tj nato pada v času t₂· Toda sprednja vrednost toka je sinusoida 30.

Sl. 4 kaže na shematski način generator 31, ki tvori del tokokroga 20 za upravljanje prekinjevalca 15 in 18, ki dovoljuje ustvariti ciklično razmerje v funkciji trenutnih amplitud A, B in C sinusoide 30 trifaznega signala.

Spomnimo se, da mora biti vsak med tremi navitji trifaznega motorja napajan s sinusnim signalom in fazni pomiki med napajalnimi signali teh navitij so konstantni in enaki 2 77/3.

Tokokrog 31 slike 4 predstavlja tri izhode 31j, 31₂, 31₃, med katerimi odgovarja izhodu, vsak s svoje strani, 20j , 20₂, ²⁰3 tokokroga 20 (slika 1).

Tokokrog 31 vsebuje tudi tri vhode 32f, 322, 32^. Ha vhod 32j je priključen numerični signal A, ki odgovarja trenutni amplitudi prve sinusoide. Enako priključimo na vhoda 32_? in 32^ numerična signala B in C, odgovarjajoča trenutni amplitudi, istočasno druge in tretje sinusoide, vsaka s svoje strani zamaknjena v fazi za 2V /3 in 4 iT/3 glede na prvo.

Te numerične signale A, B in C pošilja mikroprocesor in mrtvi spomin.

Vhod 32f je priključen na prvi vhod 33^ komparatorja 33, čigar drugi vhod 33₂ je povezan z izhodom 34^ števca 34, Na vhodu ure H ali štetja 34₂ števca 34 je priključen signal določene frekvenčne ure, enak na primer 1 MHz.

števec 34 je nameščen na razdelilcu na tak način, da oddaja signal periode T (slika 2 in 3) na izhodu 34|. faktor deljenja je tu enak 100. Na ta način je frekvenca signala na izhodu 34f enaka 10 kHz, se pravi, daje perioda T enaka 0,1 milisekunde.

Ta Števec 34 obsega izhod 34₃ vračalca, ki je povezan na vhod 35^ vrnitve na nič (RAZ) tehtnice 35 tipa D, katere vhod S 35₂ sprejema signal iz izhoda komparatorja 33.

- ιό Enako so na vhodih 32₂ in 32^ povezani komparatorji in tehtnice D, vsak s svoje strani, 36, 37 in 38, 39.

Izhod 34| števca 34 je število med 0 in 100. To število se povečuje za eno enoto pri vsaki periodi urnega signala 34₂. Komparator 33 primerja to Število, posredovano vhodu 33₂, s številom h, posredovanim na vhodu 33^. Izhod komparatorja 33 preide z 0 na 1, ko število n na izhodu števca 34 doseže ali. prekorači vrednost A, Ta signal 1 preklopi izhod tehtnice 35 z 0 na 1. Tudi signal na izhodu 31^ je na 1 tekom časa (število signalov ure H) sorazmerno številu A, posredovanemu na vhodu 32j.

Na ta način se je dobro transformiralo število A v cikličnem razmerju, ki dovoljuje upravljati prekinjevalec 15 in 18 (slika DKot prikazuje slika 3, predstavlja tekom vsake periode T tok 1, ki prečka navitja motorja, lokalno obliko, ki odstopa od sinusoide. To odstopanje glede na sinusoido bo tem večje čim večja je perioda T. Zato imamo interes, da zmanjšamo to periodo, se pravi, da povečamo splošno frekvenco razreza. V primeru je ta frekvenca razreza 10 000 Hz, se pravi približno petnajstkrat višja kot najvišja frekvenca (600 Hz) sinusoide.

Poleg tega bi bilo a priori želeti, da bi se vrednost A (in vrednosti B in C) spreminjala ali prilagajala pri vsaki periodi T tako, da bi najbolje odgovarjala željeni vrednosti, odgovarjajoči popolni, sinusoidi. Vendar bi ta prisila· zahtevala spomin zelo velike kapacitete, kar je težko vskladiti z zmerno ceno za tokok.....

rog 20.

Zato so predvidene stopnje 50 (slika 3a), katerih vsaka ima trajanje T₀ - imenovana perioda razreza - ki je cel mnogokratnik periode T prikrojevanja. Tekom vsake periode Τ_Θ je vrednost, o vzdrževana konstantna.

Podobno imamo interes za zmanjšanje velikosti spomina, da zmanjšamo število stopenj 50 tekom vsake periode sinusoide. Toda čim bolj se manjša število stopenj, bolj se zmanjšuje kvaliteta sinusoidnega signala, kar je tudi, na prvi pogled, težko v skladu z upravljanjem brez sunkov asinhronskega motorja.

študije, izvedene v okviru izuma, so pokazale, da bi lahko zmanjšali število stopenj, ko se frekvenca sinusoide poveča, in to ne da bi pokvarili pravilno delovanje motorja in opreme, ki jo poganja.

V primeru upravljanja trifaznega asinhronskega motorja odgovarja število stopenj sledeči tabeli.

Razseg željene frekvence sinusoide

Število stopenj

0	Hz -	30	Hz	36
30	Hz -	70	Hz	30
70	Hz -	150	Hz	24
150	Hz -	200	Hz	18
200	Hz -	300	Hz	12
300	Hz -	600	Hz	6

Za upravljanje monofaznega motorja je število stopenj na periodo sinusoide deljeno s 3. Zaradi skrite narave (spremembe na stopn.....

jo) toka, ki teče po navitjih motorja, razumemo, da bi. Če ne bi podvzeli posebnih ukrepov, ko spreminjamo sinusno frekvenco - se pravi, ko spreminjamo vrtilno hitrost motorja - lahko nastali pojavi zelo škodljivih motenj. Zlasti če se sprememba frekvence sinusoide izvede tekom ene zamenjave, nastane trenutna deformacija,ki povzroči trenutno spremembo frekvence, ki bi lahko povzročile naraščanje zdrsa, kar bi vodilo do blokiranja asinhronega motorja. Na primer, če izhajamo iz sinusoidne frekvence 300 Hz, povzroči deformacija, ki nastane zaradi trenutne spremembe, relativno spremembo frekvence 3%, iz česar nastane porast zdrsa 9 Hz. Ta porast povzroči prevrnitev, se pravi zaustavitev motorja.

Poleg tega lahko sprememba oblike sinusoide tudi povzroči istosmerno komponento. Na primer, če je komponenta reda 4% za napajalno napetost 30 V, je istosmerna komponenta 10A, če je notranji, upor statorja 1,2 ohma.

Da bi preprečili nenadne spremembe frekvence in istosmerno komponento, je sprememba frekvence sinusoide izvedena na spodaj opisani način.

Predvidimo program v spominu mikroprocesorja na takšen način, da se ob spremmebi frekvence sinusoide, zgodi sprememba v začetku zamenjave, ob prehodu čez ničlo, na koncu stopnje in ob istem času kot preklop prekinjevalca 15 ali 18. Med drugim se spremeni frekvenca izsekov (periode T, slika 2 in 3) in/ali število period T na stopnjo in/ali število stopenj, da bi zamenjava spremenjene sinusoide vsebovala celo število stopenj in večkratnik števila faz, vsaka stopnja pa odgovarja (kot smo že videli) celemu številu period T razrezovanja.

Konkreten primer dovoljuje bolje razumeti ta vidik izuma. Izhajamoo iz sinusnega signala periode 2400 mikrosekund (416.6 Hz). Ta sinusoida se ustvari, izhajajoč iz šestih stopenj v trajanju po 400 mikrosekund. Vsaka stopnja odgovarja štirim periodam T razreza 100 mikrosekund.

Vidimo, da, če preidemo na frekvenco 400 Hz, odgovarjajoče periode 2500 mikrosekund ne bi mogli predvideti celo sodo število period po 100 mikrosekund.

Torej spremenimo periodo izsekov T in/ali število period T na stopnjo in/ali število stopenj na tak način, da vsebuje sinusoida celo sodo število period T’ izsekov; T’ je pri tem enaka po želji približno 100 με.

če bi želeli ohraniti isto število stopenj kot za frekvenco 116,6 Hz, bi izbrali torej število period T na stopnjo blizu 25000 :

(100x6) = 4,16.

Število period T na stopnjo mora biti celo torej izberemo 4 ali. 5. Pristanemo na 5, kar odgovarja periodi: T ’ =2500/(6 + 4) |..is =104,16 us.

Frekvenca razrezov je torej zmanjšana za 4% v tem primeru.

Najvažnejša sprememba se izvede za frekvenco sinusoide 300 HZ, ki se določi za dvanajst stopenj. V tem primeru s frekvenco izsekov 10 kHz bi, bilo potrebno 2,77 period razreza (vsaka v trajanju po 100 us) na stopnjo. Zato moramo povečati (ali zmanjšati.) periodo razrezov, da bi bila vsaka stopnja določena s celim številom takšnih period; v tem primeru izberemo celo število, ki je neposredno nižje, se pravi 2.

V tem primeru je frekvenca izsekov 6,6 kHz. če zmanjšamo periodo izsekov, izberemo celo število stopenj, ki je neposredno višje.

Videli smo Že v razmerju z opisom slike 4, da se amplitude A, B,

C stopenj sinusoide primerjajo s številom signalov ure za upravi.....

janje prekinjevalcev 15 in 18.

- 15Natančnost pri amplitudah A je torej funkcija frekvence ure. Denimo, da natančnost pri amplitudah ni ista pri visoki frekvenci kot pri nizki frekvenci (natančnost je boljša pri nizki frekvenci, kot pri visoki frekvenci) ter spreminjamo to frekvenco ure s frekvenco sinusoide. Spreminjanje je takšno, da se frekvenca ure poveča pri nizki frekvenci, da se izboljša definicijo.

V praksi so različni potrebni podatki za uporabljanje motorja po tabelah v spominu mikrokrmilnika ali mikroprocesorja. Tabela vsebuje za vsako frekvenco sinusoide vrednost periode T, število period T na stopnjo in vrednost A, B in C za različne stopnje ampli tude.

Vendar omejuje prisila cene kapaciteto spomina mikroprocesorja, njegove možnosti adresiranja in njegovo hitrost.

če je adresiranje možno samo za omejeno število korakov, na primer 128, za frekvence sinusoide, razdeljene od 0 do 600 Hz, ni na prvi pogled možno spremeniti frekvence kot za 5 Hz pri 5Hz.

Toda za nizke frekvence sinusoide tako važna sprememba ni dovol.....

jena, ker bi lahko blokirala asinhroni motor. Zato spi-eminjamo frekvenco s skoki po 1 Hz, toda tabele amplitud se spreminjajo samo od 5 v 5 korakov, se pravi, da uporabljamo isti motiv amplitude (motiv je predstavitev amplitude X oktetov amplitude, vsak od teh oktetov predstavlja amplitudo ene stopnje) in to za 4 različne frekvence v razponu reda 5Hz. če je motiv amplitude isti za 4 različne frekvence, amplituda signala ni. Razvija se na ta način, da ohranja razmerje V/f konstantno (V je napetost in f frekvenca), kar je optimalni pogoj delovanja motorja. V tem razponu ostaja število stopenj konstantno.

Na najbolj natančen način je vsaka tabela v spominu mikroprocesorja oblikovana na sledeči način:

Prvi oktet (8 bitov) predstavlja s svojimi 8 biti (binarna števila) čvrsto težo, število korakov se nahaja v sprednji tabeli. 4 biti šibke teže predstavljajo število korakov v tekoči tabeli.

Nato najdemo število X oktetov amplitude. Vsak med temi X okteti predstavlja amplitudo ene stopnje.

Tretji tip oktetov predstavlja pospešek motorja in torej število ponavljanj tabele.

četrti tip oktetov predstavlja število period T na stopnjo.

Končno štirje drugi okteti predstavljajo štiri zaporedne vrednosti 4 period izsekov.

Osnovne tabele so overižene zaradi prvega okteta, ki označuje število oktetov prejšnje osnovne tabele in število oktetov tabele, katere del je. Ta dispozicija zagotavlja pravilno zaporedje upravljanj motorja. Organizacija tabele, ki je zgoraj naznačena., omogoča tudi pospeške in pojemke brez blokiranja motorja.

Te dispozicije upravljanja hitrosti asinhronskega motorja se uporabijo istočasno kot klasično upravljanje pralnika perila, da se spreminja hitrost motorja za pogon bobna. V ta namen je mikroprocesor priključen na sistem programiranja pralnika perila, ta mikroprocesor lahko vsebuje ves ali del programa pranja.

Upravljanje motorja se izvaja prednostno z odprto zanko, se pravi brez tahimetričnega generiranjaVendar izum ne izključuje delovanja v zaprti zanki.

Izum se uporablja tudi za upravljanje motorjev, ki imajo število faz različno od tri.

Claims (17)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Naprava za upravljanje električnega motorja z navitim sta torjem, ki ustvarja vrtilno polje, zlasti asinhroni motor označena s tem, da obsega generator (20) za razrez s frekvenco in cikličnim spremenljivim razmerjem istosmerne napetosti pri. čemer je moč stators koga toka pri vsaki periodi razreza funkcija tega cikličnega razmerja, ki se spreminja na sinusni način in ustvarjene vrednosti amplitude vrtilnega polja se lahko izbere.jo v vseh območjih frekvence.
2. 2. Naprava po zahtevku 1, označena s tem, da tvorijo vsako zamenjavo sinusoide stopnje (50) konstantnega trajanja (T_R), število stopenj, ki je večkratnik dva in število faz se izbere tako, da se optirnira perioda (T) in število period (T) na stopnjo.
3. 3. Naprava po zahtevku 2, označena s tem, da je število stopenj na menjavo sodo in večratnik števila faz.
4. 4. Naprava po zahtevku 3, označena s tem, da se za spreminjanje frekvence sinusoide intervenira modifikacija samo na koncu stopnje ob prehodu ničle menjave in da se spreminja bodisi frekvenca razreza bodisi število stopenj bodisi število menjav na stopnjo, da bo vsebovala, zamenjava modificirane sinusoide enako kot sinusoida v odhodu celo sodo število stopenj, večkratnik števila faz, in da je frekvenca razreza čim bližja upoštevčini osrednji frekvenci.

   o n v ·.·

   V'7
5. 5. Naprava po kateremkoli zahtevku 2 do 4, označena s tem, da je število stopenj na menjavo sinusoide višje pri nizkih frekvencah kot pri visokih frekvencah.
6. 6. Naprava po zahtevku 5, označena s tem, da je, ob tem da je namenjena za upravljanje asinhronega polifaznega motorja, število stopenj na menjavo večkratnik dva in števila faz in da je, da bi se lahko frekvence sinusoide spreminjale v danem razsegu, ta razseg razdeljen v območja, v vsakem od katerih ostane število stopenj konstantno.
7. 7. Naprava po zahtevku 6, označena s tem, da zavisi število stopenj od frekvence po spodnji tabeli

   Razseg željenih frekvenc sinusoide število stopenj

   0 Hz - 30 Hz 36

   30 Hz ~ 70 Hz 30

   70 Hz - 150 Hz 24

   150 Hz ~ 200 Hz 18

   200 HZ - 300 Hz 12

   300 Hz - 600 Hz 6
8. 8. Naprava za upravljanje po zahtevku 2 označena s tem, da je, glede na to, da lahko amplitude stopenj zavzemajo samo končno število vrednosti, natančnost na stopnjah večja pri nizkih frekvencah kot pri visokih frekvencah.

   ... 2Q
9. 9. Naprava za upravljanje po zahtevku 4, označena s tem, da se spreminja frekvenca sinusoide po koraku ter ostanejo amplitude sorazmerne frekvenci za več zaporednih frekvenc, da bi bilo razmerje napetosti na frekvenci konstantno.
10. 10. Naprava po zahtevku 9, označena s tem, da so koraki spremembe frekvenc dovolj drobni, zato da bi bila sprememba hitrosti brez udarcev.
11. 11. Naprava po kateremkoli prejšnjem zahtevku, označena s tem, da vsebuje' za razrez istosmerne napetosti števec.....razdelilne (51) čigar vhod (34?) sprejema signal ure in čigar izhod štetja je vezan na prvi vhod komparatorja (33), čigar drugi vhod prejema signal, ki predstavlja željeno trenutno raven (A) za sinusoide, izhod komparatorja (33) pa krmili prekinjevalec (15,18) za razrez istosmerne napetosti.
12. 12. Naprava po kateremkoli zahtevku 2 do 11, označena s tem, da obsega mikroprocesor s spominom, vsebujočim tabele, ki predstavljajo različne vrednosti stopenj v funkciji sinusoidnih frekvenc.
13. 13. Naprava po zahtevku 12, označena s tem, da so različne tabele v spominu mikroprocesorja overižene.
14. 14. Naprava po kateremkoli od prejšnjih zahtevkov, označena s tem, da je upravljanje izvedeno v odprti zanki.

    1.5. Naprava po kateremkoli od prejšnjih zahtevkov, označena s tem, da je upravljanje izvedeno v zaprti zanki.
15. 16. Naprava po kateremkoli od prejšnjih zahtevkov, označena s tem, da je motorski moment pri visoki frekvenci sinusoide manjši od momenta motorja pri nizki frekvenci sinusoide.

    ,
16. 17. Naprava po kateremkoli od prejšnjih zahtevkov, označena s tem, da je pospešek karakterističen neki frekvenci ali skupini f rekvenc.
17. 18. Uporaba naprave po kateremkoli prejšnjih zahevkov, označen s tem, da je za gospodinjski elektroaparat, kot je pralnik perila, za asinhronski električni motor za pogon nekega organa tega aparata.