SI8810967A - Postopek za izdelavo zadrginega traku - Google Patents

Abstract

Izum se nanaša na postopek za izdelavo zadrginega traku (1) s tkanjem na avtomatih za tkanje z iglo, pri čemer se niti (2) osnove nosilnega traku in povezovalne niti (3) vodijo tako, da nastaja tkanina in igle (4) za tkanje uvajajo niti (5) votka nosilnega traku kot tudi plastično monovlakno (6). Igla (4) za tkanje, ki se stalno giblje iz zunanjega v notranji položaj, s tem ovija plastično monovlakno (6) okoli prevojnega trna (7), na katerem se oblikujejo členki (8) zadrge. Pri tem stalno nastaja iz plastičnega monovlakna (6) niz členkov zadrge, ki so vedno sestavljeni iz spojnih glav (9) in krakov (11) členkov (8) zadrge, pri čemer kraki (11) oblikujejo spojna ušesca (10) in so s spojnimi deli (12) tudi združeni. Istočasno je niz členkov zadrge s povezovalnimi nitmi (3), kot tudi z nitmi (5) votka nosilnega traku prepleten tako, da nastaja nosilni trak (13). Vlečna napetost prihajajočega plastičnega monovlakna (6) se nastavlja s pogonskimi dovodnimi valji (14a) za pritegovanje. Na vlečno napetost vpliva tudi gibanje igle (4) za tkanje tako, da se ustvari maksimum vlečne napetosti v izhodnem položaju igle (4) za tkanje, pri čemer se plastično monovlakno (6) vleče proti prevojnemu trnu (7). Dela se s prevojnim trnom (7) s skoraj pravokotnim prečnim presekom, z debelino za 10 do 20 % manjšo od premera plastičnega monovlakna, na strani spojnih glav (9) ima vzdolžno prevojno zaokrožitev robov (15) ter širino, ki je večja od debeline za faktor med 1,75 in 3. Vlečna napetost plastičnega monovlakna (6) se nastavlja v odvisnosti od njegovega premera. Zunanji položaj igle (4) za tkanje je tako prirejen, da se vlečna napetost v tem položaju v plastičnem monovlaknu poveča za faktor od 1,5 do 3, pri čemer ta napetost podpira plastično monovlakno (6) na prevojnem trnu (7).

Description

POSTOPEK ZA IZDELAVO ZADRGI NEGA TRAKU

PODROČJE TEHNIKE IZUMA

Izum sodi v področje življenjskih potrebščin, podrobneje v področje galanterije, specifično pa v področje izdelave zadrg.

TEHNIČNI PROBLEM

Tehnični problem je, kako izdelati zelo kvalitetno zadrgo in to glede na trdnost ob delovanju prečnih sil, kot tudi na odpornost proti lomu ob zvijanju.

STANJE TEHNIKE

Trak z zadrgo je sestavljen iz nosilnega traku in niza členkov zadrge. Možno je naprimer istočasno izdelovati dva trakova, ki sta v funkciji zadrge nameščena eden nasproti drugemu in sicer z ob tkanju zgruženima nizoma členkov zadrge. Trn, ki oblikuje členek zadrge je v tem primeru dolg, igličast sestavni del, ki je prosto uležajen (DE 25 40 272). Vendar je možno delati tudi s trnom, ki je v primerjavi s predhodnim sorazmerno kratek in oblikovan kot kavelj ter nameščen na gibljivi ročici (EP 0 124

129). Na ta način se v splošnem izdeluje samo posamezen trak z zadrgo. Drug trak za zadrgo, ki je namenjen zapiranju z zadrgo, se dodaja na drugem mestu in ob drugem času. členki zadrge, oblikovani na trnu, se ob tkanju nepretrgoma snemajo s trna, oziroma se odrivajo.

V okviru poznanih mer (DE 25 40 272, EP 0 124 129) je možno dobiti dovolj točno definirane členke zadrge in nize členkov zadrge glede mere, vključno z mero naklona. Glede oblikovanja spojnih glav in spojnih ušesc, je vsekakor treba upoštevati moteče tolerance. Takoj ni mogoče dobiti dovolj dobro oblikovane spojne glave. Omenjene tolerance lahko škodljivo vplivajo na trdnost ob delovanju prečnih sil in na odpornost proti lomu ob zvijanju in prepogibanju. Da se vsaj pri spojnih glavah zagotovijo ožje tolerance, je v okviru poznanih ukrepov običajno, da se spojne glave predhodno vtisnejo na vstopno monovlakno iz plastične mase. To škodljivo vpliva na tkanje in na hitrost tkanja.

OPIS REŠITVE TEHNIČNEGA PROBLEMA S PRIMERI IZVEDBE IN KRATKIM

OPISOM PRILOŽENIH RISB

Izum se nanaša na postopek izdelave zadrginega traku s tkanjem na avtomatih za tkanje z iglo, pri čemer se niti osnove nosilnega traku in povezovalne niti vodijo tako, da nastaja tkanina. Igle za tkanje uvajajo niti votka nosilnega traku, kot tudi monovlakno iz plastične mase, pri čemer igla za tkanje, ki se stalno giblje iz zunanjega v notranji položaj, ovija monovlakno iz plastične mase okoli trna. Iz plastičnega monovlakna se stalno oblikuje niz členkov zadrge, členki zadrge so vedno sestavljeni iz spojnih glav in priključenih krakov členkov zadrge. Ti kraki oblikujejo spojna ušesca in so s spojnimi deli združeni, pri čemer je istočasno niz členkov zadrge s povezovalnimi nitmi kot tudi z nitmi votka nosilnega traku povezan tako, da oblikuje nosilni trak, pri čemer se vlečna napetost prihajajočega plastičnega monovlakna uravnava s pogonskimi dovodnimi valji za pritegovanje. Na vlečno napetost vpliva tudi gibanje igle za tkanje in to tako, da je maksimalna vlečna napetost v izhodnem položaju igle za tkanje, pri katerem se plastično monovlakno vleče proti trnu.

Naloga izuma je iznajti tak postopek, kjer ni potrebno predhodno vtisniti spojnih glav na monovlakno iz plastične mase, pri čemer nastajajo zelo točni členki zadrge ter spojne glave, kar zagotavlja visoko kvaliteto, še posebej glede na trdnost ob delovanju prečnih sil, odpornost proti lomu ob zvijanju in prepogiban ju, poleg tega pa je mogoča izdelava zadrg ob veliki hitrosti tkanja.

Za rešitev te naloge izum priporoča, da se dela s prevojnim trnom, ki ima skoraj pravokoten prečni presek ter debelino, ki je za 10 do 20 % manjša od premera plastičnega monovlakna in ima na strani spojnih glav vzdolžno zaokrožitev ter širino, ki je večja od debeline za faktor med 1,75 in 3, prednostno za 2, da je vlečna napetost v prihajajočem plastičnem monovlaknu na mestu tkanja: pri plastičnem monovlaknu premera okoli 0,5mm od 300 do 500 gramov, pri plastičnem monovlaknu premera okoli 0,6mm od 500 do 800 gramov ter pri plastičnem monovlaknu premera okoli 0,75mm od 800 do 1200 gramov in, da je zunanji položaj igle za tkanje tako prirejen, da se v tem položaju igle za tkanje vlečna napetost v plastičnem monovlaknu poveča za faktor od 1,5 do 3, pri čemer plastično monovlakno na trnu podpira ta napetost. Tako imenovano ovijanje z namenom, da se oblikuje spojna glava na nizih členkov zadrge iz plastičnega monovlakna, je samo po sebi že poznano. Pri tem nastale spojne glave v smislu oblikovanja niso zelo definirane. V nasprotju s tem izhaja izum iz spoznanja, da je pri postopku tkanja možno poboljšano ovijanje in to na eni strani z uporabo posebnega prevojnega trna ter na drugi strani z zagotavljanjem posebnih vlečnih napetosti ob ovijanju. Prevojni trn ima vzdolžno prevojno zaokrožitev, ki pripomore k ovijanju, ter poleg tega posebno vnaprej določeno širino. Ta širina daje prevojnemu trnu površinski vztrajnostni moment, ki pomaga napetosti ovijanja, da se ne poškoduje trn. Širina prevojnega trna definira istočasno tudi spojno ušesce. Tako nastajajo spojna ušesca, katerim so dodane spojne glave, ki se v spojnih ušescih zaradi oblike dovolj trdno držijo, tako da je dosežena potrebna trdnost glede na delovanje prečnih sil in trdnost glede na lom ob prepogibanju, obenem pa je ušesce zadosti veliko, da zadrga, izdelana iz zadrginega traku, v celoti izkazuje zadostno, celo izredno fleksibilnost. Napetost ovijanja vodi k veliki prevojni hitrosti, kar ima pozitivni vpliv na oblikovanje. Skladno z izumon se spojne glave, ki so izdelane z napetostnim ovijanjem, ob toplotnem fiksiranju stabilizirajo brez motečih sprememb oblike. K optimiranju doprinese, če se gibanje igle za tkanje navznoter tako priredi, da se v notranjem položaju igle za tkanje vlečna napetost poveča za faktor med 1,2 in 2,5, pri čemer plastično monovlakno podpira predhodno formiran spojni del, ki ga obdajajo niti osnove in/ali votka. Samo po sebi je umevno, da so niti votka dovolj močne, oziroma, da je število osnovnih niti dovolj veliko.

V detajlih obstaja mnogo možnosti nadaljnjih izvedb ter specifikacij postopka glede na izum. Prednostna oblika izvedbe izuma je označena s tem, da se uporablja prevojni trn, katerega zaokrožitev robov ima premer okoli polovice debeline prevojnega trna. V okviru izuma je možno za plastično monovlakno uporabljati najrazličnejše sintetične materiale, ki so običajni pri izdelavi zadrg z nizi členkov zadrge, še posebej pa poliamidne in poliesterske materiale. Prečni presek plastičnih monovlaken je lahko okrogel. Posebno dobro oblikovane spojne glave nastanejo ob uporabi plastičnega monovlakna z v bistvu eliptičnim prečnim presekom, kjer je razmerje premerov 1:1,2 do 1:1,6 (mali premer : veliki premer). Tkanje se izvaja tako, da je pri spojnih glavah velika os eliptičnega prečnega preseka v zadrginem traku paralelna z vzdolžno osjo. Ob uporabi plastičnega monovlakna z eliptičnim prečnim presekom, je priporočljivo ob dovajanju k igli za tkanje plastičnemu monovlaknu s hladnim valjanjem spremeniti prečni presek iz okroglega v eliptičnega. Notranje napetosti, ki so ostale zaradi hladnega valjanja, pozitivno vplivajo na ovijanje, ki definira spojne glave. Razume se, da se pri uporabi plastičnih monovlaken z eliptičnim prečnim presekom namesto premera uporablja algebrska srednja vrednost mer male in velike osi .

Nadalje bo izum pojasnjen s pomočjo shematskih risb, na kateri h:

Risba 1 prikazuje pogled od zgoraj na mesto tkanja avtomata za tkanje z iglo, opremljeno glede na postopek po izumu, prikazan je izsek,

Risba 2 prikazuje ustrezno risbi 1 pogled od zgoraj na nek drugi avtomat za tkanje,

Risba 3 prikazuje zelo povečano in v perspektivi prečni presek skozi trn za tkanje, ki je narejen tako, da ustreza postopku glede na izum,

Risba 4 prikazuje ustrezno risbi 3 trn za tkanje s plastičnim monovlaknom po prevojni zaokrožitvi,

Risba 5 prikazuje presek v smeri A-A skozi predmet z risbe 4, i n

Risba 6 prikazuje presek v smeri B-B skozi predmet z risbe 4.

Na risbah 1 in 2 so vidni sestavni deli avtomata za izdelavo zadrginega traku 1 s tkanjem. Niti 2 osnove nosilnega traku in povezovalne niti 3 se vodijo tako, da nastaja tkanina. Igle 4 za tkanje uvajajo niti 5 votka nosilnega traku ter pri izvedbi po risbi 1 dvoje plastičnih monovlaken 6, oziroma pri izvedbi po risbi 2 eno plastično monovlakno 6.

Pogoji tkanja so urejeni tako, da se plastično monovlakno 6 z iglo 4 za tkanje, ki se stalno giblje od izhodnega k vhodnemu položaju, ovija okoli prevojnega trna 7, ki oblikuje členek zadrge. Pri tem se stalno iz plastičnih monovlaken 6 oblikuje niz členkov zadrge, členki 8 zadrge so vedno sestavljeni iz spojnih glav 9 in krakov 11 členkov zadrge. Ti kraki oblikujejo spojna ušesca 10. Združeni so s spojnimi deli 12, kar kaže tudi risba 4. Istočasno se niz členkov zadrge s pomočjo povezovalnih niti 3, kot tudi z nitmi 5 votka nosilnega traku, povezuje v nastajajoči nosilni trak 13. Vlečno napetost prihajajočega plastičnega monovlakna 6 je možno nastavljati s pogonskimi dovodnimi valji 14a za pritegovanje. Nanjo vpliva tudi izmenično gibanje igle 4 za tkanje in to tako, da je maksimalna vlečna napetost v zunanjem položaju igle 4 za tkanje, pri katerem se ustrezno plastično monovlakno 6 vleče k trnu. Pri tem se uporablja prevojni trn 7. Kako je narejen, se vidi ob primerjanju z ene strani risbe 3 ter z druge strani risb 4 do 6. Prevojni trn 7 ima skoraj pravokoten prečni presek, katerega debelina je za 10% do 20% manjša od premera ustreznega plastičnega monovlakna 6. Na strani spojnih glav ima vzdolžno prevojno zaokrožitev robov 15 ter širino, ki je za faktor od 1,75 do 3 večja od debeline. To daje prevojnemu trnu poseben površinski vztrajnostni moment in definira, kot kaže risba 6, velikost spojnih ušesc 10. Med drugim se vlečna napetost prihajajočega plastičnega monovlakna 6 še posebej nastavlja in to tako, kot je določeno v zahtevku 1. Pri tem so pomembne tudi vzmeti (14b) za izenačevanje napetosti, katere tudi vplivajo na dolžino dovoda. Zunanji položaj igle 4 za tkanje je tako prirejen, da se ob gibanju navzven vlečna napetost v plastičnem monovlaknu 6 poveča za faktor od 1,5 do 3, pri čemer se plastično monovlakno 6 naslanja na prevojni trn 7, kar se vidi na risbah 1 in 2. Gibanje igle 4 za tkanje navznoter je tako prirejeno, da se v notranjem položaju igle 4 za tkanje vlečna napetost v plastičnem monovlaknu 6 poveča za faktor od 1,2 do 2,5. Tukaj plastično monovlakno 6 podpira predhodno formiran spojni del 12, ki obdaja niti (2) osnove nosilnega traku, povezovalne niti 3 in/ali niti 5 votka nosilnega traku.

V primeru prednostne izvedbe izuma ima prevojni trn 7 prevojno zaokrožitev robov 15 polmera, ki je enak približno polovici debeline prevojnega trna 7. Rezultat uresničenega ovijanja po

8izumu se vidi na risbah 4 in 5. Nastanejo zelo definirane spojne glave 9 pri globokem in efektivnem zapiranju z obliko. Lahko se, kot je prikazano na risbi 4, v spojnih glavah 9 dosežejo razmerja osi v obsegu med 1:2,6 in 1:3,6, odvisno od oblike trna in vlečne napetosti. Istočasno se na risbi 5 vidi naznačeno razmerje osi plastičnih monovlaken 6, kadar imajo eliptični prečni presek.

Claims (5)

PATENTNI ZAHTEVKI

1. Postopek za izdelavo zadrginega traku (1) s tkanjem z avtomati za tkanje z iglo , pri čemer se niti (2) osnove nosilnega traku in povezovalne niti (3) vodijo tako, da nastaja tkanina ter se z iglami (4) za tkanje uvajajo niti (5) votka nosilnega traku, kot tudi plastično monovlakno (6), pri čemer igla (4) za tkanje, ki se stalno giblje iz zunanjega v notranji položaj, ovija plastično monovlakno (6) okoli prevojnega trna (7) za oblikovanje členka (8) zadrge, tako da iz plastičnega monovlakna (6) stalno nastaja niz členkov zadrge, ki so vedno sestavljeni iz spojnih glav (9) in krakov (11) členkov (8) zadrge, pri čemer kraki (11) oblikujejo spojna ušesca (10) ter so s spojnimi deli (12) združeni, pri čemer je istočasno niz členkov zadrge s povezovalnimi nitmi (3) kot tudi nitmi (5) votka prepleten tako, da nastaja nosilni trak (13), pri čemer se vlečna napetost plastičnega monovlakna (6) nastavlja s pomočjo pogonskih dovodnih valjev (14a) za pritegovanje, na kar vpliva tudi gibanje igle (4) za tkanje ven in noter in sicer tako, da nastane maksimum vlečne napetosti v izhodnem položaju igle (4) za tkanje, pri čemer se plastično monovlakno (6) vleče proti prevojnemu trnu (7), označen s tem, da se dela s prevojnim trnom (7), ki ima skoraj pravokoten prečni presek, debelino za 10 do 20 % manjšo od premera plastičnega monovlakna (6) in ima na strani spojnih glav (9) vzdolžno prevojno zaokrožitev robov (15) ter širino, ki je večja od debeline za faktor med 1,75 in 3, da je vlečna napetost vstopnega plastičnega monovlakna (6), ki ima premer približno 0,5mm v področju od 300 do 500 gramov, pri plastičnem monovlaknu (6) premera okoli 0,6mm od 500 do 800 gramov in pri plastičnem monovlaknu (6) premera okoli 0,75mm od 800 do 1200 gramov, ter da je zunanji položaj igle (4) za tkanje tako prirejen, da se vlečna napetost v plastičnem monovlaknu (6) poveča za faktor od 1,5 do 3, pri čemer plastično monovlakno (6) na prevojnem trnu (7) podpira ta napetost.

2. Postopek po zahtevku 1, označen s tem, da je gibanje igle (4) za tkanje navznoter tako prirejeno, da se v notranjem položaju igle (4) za tkanje vlečna napetost v plastičnem monovlaknu (6) poveča za faktor od 1,2 do 2,5, pri čemer plastično monovlakno (6) podpira predhodno oblikovan spojni del (12), ki obdaja povezovalne niti (3) in/ali niti (5) votka nosi 1 nega t raku.

3. Postopek po enem od zahtevkov 1 ali 2, označen s tem, da se dela s prevojnim trnom (7), katerega vzdolžna prevojna zaokrožitev robov (15) ima polmer, ki ustreza približno polovici debeline prevojnega trna (7).

4. Postopek po enem od zahtevkov od 1 do 3, označen s tem, da se uporablja plastično monovlakno (6), ki ima skoraj eliptični prečni presek, z razmerjem osi v obsegu od 1:1,2 do 1:1,6 (mala os : veli ka os).

5. Postopek po zahtevku 4, označen s tem, da plastično monovlakno (6) s hladnim valjanjem med dovajanjem k igli (4) za tkanje dobi v bistvu eliptični prečni presek.