SI25527A2 - Magnetna libela s prizmatično osnovo - Google Patents

Abstract

Magnetna libela (1) s prizmatično osnovo, pri čemer libela vključuje zračni mehurček in libela obsega votlo telo (2) z notranjo votlino (10) iz nemagnetnega materiala, pri čemer telo (2) libele obsega tri zaporedne pravokotne stranice (3, 4, 5) in stranico ali osnovo (6) libele, ki ima vsaj dva sosednja poševna dela (7, 8), ki konvergirata v smeri notranje votline (10) omenjenega telesa (2) libele, ki ga omejujejo stranice (3, 4, 5, 6), kjer se poševna dela (7, 8) začneta neposredno iz stranske ploskve (3,5) libele, ki leži poleg osnove, ali pa se začneta po kratkih odsekih (11, 12), ki sta postavljena pravokotno na stranski ploskvi (3, 5) libele. Poševna dela (7, 8), pravokotne zaporedne stranice (3, 4, 5) in vmesna odseka (11, 12) imajo vsak svojo notranjo ploskev (7A, 8A, 3A, 4A, 5A, 11A, 12A) , usmerjeno proti votlini (10), in ploskev (7B, 8B, 3B, 4B, 5B, 11B, 12B), usmerjeno stran od votline (10, pri čemer libela (1) sloni s svojo osnovo (6) na površini telesa, katerega nagib je treba izmeriti glede navodoravno ali navpično referenčno ravnino. Na notranjih ploskvah (7A, 8B) poševnih delov (7, 8) osnove (6) libele so magnetna sredstva (20, 21), ki vztrajajo na položaju preko neposredne ali posredne interference s kontrastnim nemagnetnim telesom (25, 40, 50), ki je prisoten ali vstavljen vzdolžno v notranjo votlino (10) libele (1), pri čemer je osnova (6) libele brez odprtin, ki bi povezovale notranjo votlino (10) libele (1) z zunanjostjo.

Description

MAGNETNA LIBELA S PRIZMATIČNO OSNOVO OPIS

Predmet tega izuma je magnetna libela s prizmatično osnovo v skladu z uvodnim delom glavnega zahtevka.

Kot je znano, libela s prizmatično osnovo zajema telo z večkotnim presekom, ki ima tri zaporedne stranice, pravokotne druga na drugo, ter četrto stranico oz. osnovo libele, ki obsega vsaj dva poševna dela, ki konvergirata v smeri votline, ki se nahaja v notranjosti telesa (omejen je z omenjenimi stranicami).

Poševna dela se lahko začneta takoj od stranice, ki je sosednja osnovi libele ali pa se začneta po dveh kratkih odsekih izvedenih na osnovi libele, ki sta pravokotna na (sosednji) stranski ploskvi libele in se končata, kjer se začneta poševna dela.

Pri tovrstni libeli se pojavi problem, kako združiti nagnjene površine osnove prizmatične libele na železno telo, katerega naklon želimo izmeriti. Naj omenimo, da je v primeru libel s plosko osnovo poznana rešitev z magneti, ki delujejo na (ravno) osnovo libele. Na ta način se libela prime navpičnih ali nagnjenih ravnih površin.

Vendar v primeru libele s prizmatično osnovo oz. z osnovo, ki ima dve stranici nagnjeni v obliki črke »V«, trenutno na trgu ni rešitev, ki bi zagotovile magnetno privlačnost nagnjenih površin po dobršnem delu svoje dolžine, ne da bi pri tem te površine prevrtali, da bi vanje vstavili magnete, in ne da bi bili omenjeni magneti v neposrednem stiku s predmetom, ki ga je treba izmeriti. To bi zelo koristilo v primerih, kjer se libele uporablja pri vertikalnih in/ali vodoravnih robovih ali pri konveksnih ploskvah (npr. ceveh), vzdolž katerih se libela s prizmatično osnovo samocentrira v aksialni smeri cevi.

Najsodobnejša tehnologija pozna uporabo gumijastih magnetnih pasov, ki se primejo zunanjosti nagnjene površine. Vendar ta rešitev ne ustvari zadostnega magnetnega pretoka, ki bi zadostoval in vzdržal težo libele ali zagotovil dovolj stabilno sidranje. Ker so poleg tega pasovi iz gumijastega materiala, ne zagotavljajo vzdržljivosti pred obrabo. US 2007/0271802 opisuje libelo, ki zajema del značilnosti iz uvodnega dela glavnih zahtevkov v tem dokumentu. US 2007/0271802 namreč opisuje libelo, katere telo vsebuje eno ali več ampul za merjenje nagiba površine telesa, ki ga je treba izmeriti in na katerega je ta libela postavljena.

Libela ima ravno (ne udrto) telo, ki je lahko izdelano iz različnih materialov, npr. odtisnjeno iz plastike ali aluminija, in lahko zajema osnovo libele s prizmatično obliko, to je s površino v obliki črke »V«, ki se nahaja med dvema ravnima površinama. Takšna oblika površine olajša namestitev osnove libele na podolgovat element s konveksnim presekom.

Telo libele je polno telo in v notranjosti od enega konca do drugega ne vsebuje nobenih praznin. Njeno telo obsega le stranske odprtine, ki se raztezajo prečno in so namenjene nosilcem zgoraj navedenih ampul. V osnovi libele se nahajajo luknje, v katerih so nameščeni magneti (vstavljeni v vsako luknjo v osnovi). Ti magneti so lahko oblikovani tudi skladno z obliko površine v obliki črke V na osnovi libele, tako da se ujemajo z nagnjenimi stranicami na tej površini. Magneti so v neposrednem stiku s telesom, ki ga je treba izmeriti.

Ta način postavitve magnetov ima več pomanjkljivosti: prvič, železov prah na površini, na katerem je postavljena libela, se lahko prime površine magneta in trajno zamaši režo med magnetom in luknjo oz. mestom, kjer je nameščen, ter zato nepravilno prikazuje ravnost osnove, zaradi česar podatki libele niso točni. Te težave izhajajo iz dejstva, da je vsak magnet vedno izpostavljen na vidnem mestu na osnovi libele; bodisi je le-ta v obliki črke V in je v neposrednem stiku s (konveksno) površino telesa, ki ga je treba izmeriti, bodisi ima plosko osnovo in se ne prijema konveksnega dela, ki ga je treba izmeriti. US 2017/0003127 opisuje libelo s konkavnim profilom, vendar s popolnoma ravno osnovo. Zato se to nanaša na drugo vrsto libele, ki se razlikuje od tega izuma. Predhodno je opisana libela, ki obsega vsaj en magnet, ki je nameščen znotraj telesa glede na merilno površino, preko katere se libela namesti na telo, katerega nagib merimo. Vsak magnet je pritrjen na svojo podlago ali nosilec, vse skupaj pa je nameščeno znotraj komore, ki se nahaja znotraj libele.

Za razliko od US 2017/0003127, pri katerem je podlaga oz. nosilec magnetov bistven element v zahtevku, so pri tem izumu magneti vstavljeni v notranjost votline in so v stiku z notranjo površino poševnih stranic osnove brez uporabe nosilcev. V položaju jih preprosto zadržuje mehanska interferenca z notranjimi površinami, ki obdajajo votlino.

To ameriško besedilo opisuje omenjeno rešitev v nasprotju z rešitvijo (prikazano na sliki 1 US 2017/0003127) iz prejšnjega tehničnega stanja, kjer je v libeli magnet nameščen v notranjosti telesa libele in se konča na zunanji strani omenjenega telesa, kjer se koplanarno ujema z merilno površino (ali osnovo libele), na katero je magnet pritrjen. US 2017/000312 se nanaša tudi na EP 0 919 786, ki opisuje libelo, katere merilna površina predstavlja prav prostor za magnet, ki združi libelo s predmetom, ki ga je treba izmeriti. V povezavi z EP 0919786 je v US 2017/0003127 navedeno, da prejšnja rešitev pomeni prekinitev merilne površine, njena izdelava pa je zapletena in draga, saj zahteva mehansko obdelavo libele.

Zdi se torej malo verjetno, da bi strokovnjak s tega področja združil znanje iz US 2017/0003127 s predhodno opisanim znanjem iz 2007/0271802, saj so tudi pri tem magneti na vidnem mestu na osnovi libele, kot pri EP 0919786, ki bi ga bilo treba na podlagi US 2007/0271802 izboljšati, saj ga je predmet slednjega besedila prekosil.

Namen tega izuma je zagotoviti napravo oz. libelo s prizmatično osnovo, ki bi se enostavno pritrdila na površino železnega telesa, katerega naklon je treba izmeriti.

Natančneje je predmet tega izuma ponuditi tovrstno napravo, ki se lahko z magnetno privlačnostjo prime tako ravnih površin v navpični ali poševni smeri glede na referenčno podlago kot tudi vodoravnih ali navpičnih robov, ukrivljenih konveksnih površin (vodoravnih ali navpičnih), npr. drogov ali cevi, ne da bi se snela s teh površin.

Drugi namen je ponuditi tovrstno napravo ali libelo, ki jo je moč enostavno izdelati in hitro sestaviti z nizkimi proizvodnimi stroški.

Te in druge prednosti, ki jih strokovnjak na tem področju takoj prepozna, lahko dosežemo z libelo s prizmatično osnovo v skladu z vsebino zahtevka.

Za boljše razumevanje tega izuma nezavezujoče in izključno kot primer prilagamo naslednje skice, kjer: slika 1 prikazuje delni pogled v perspektivi prve libele v skladu z izumom; slika 2 prikazuje prečni presek libele s slike l; slika 3 prikazuje podoben pogled kot slika 2, vendar prve različice libele s slike 2; slika 4 prikazuje še eno drugačno obliko izvedbe libele na podlagi izuma; sliki 5 in 6 prikazujeta prečni presek in presek po liniji 6-6 s slike 5, še eno drugačno obliko izvedbe na podlagi izuma; sliki 7 do 9 prikazujeta nadaljnje različice izuma; slika 10 prikazuje različico izuma, prikazano na sliki 3 in slika 11 prikazuje stranski pogled na del izuma, prikazanega na sliki 10.

Glede na omenjene slike je libela v skladu z izumom na splošno označena z 1 in obsega telo 2, ki je izdelano iz nemagnetnega materiala, na primer iz kovine. Omenjeno telo ima priležne, zaporedne in med seboj pravokotne stranice 3, 4, 5; četrta stranica oz. osnova 6 libele ima vsaj dva zaporedna dela 7 in 8, ki sta nagnjena (poševna) in konvergirata v notranjost votline 10 v telesu 2, ki ga omejujejo stranice 3, 4, 5 in 6.

Poševna dela 7 in 8 (postavljena pod kotom 90°) lahko neposredno povežemo s sosednjima stranicama 3 in 5 ali ju, še raje, povežemo s tema stranicama preko kratkih ravnih odsekov 11 in 12 izvedenih na osnovi 6 libele, ki sta pravokotna na sosednji stranici 3 in 5, in ki se končata, kjer se začneta poševna dela 7 in 8. Ti ravni odseki osnove 6 libele ustvarijo zadostno podlago tudi na ravnih površinah za merjenje njihovega nagiba glede na referenčno vodoravno površino. Ta meritev se izvede zlasti z uporabo običajnih kazalcev, na primer z zračnim mehurčkom, nameščenim na ustreznem mestu, ki so običajno vidni na stranicah 3, 5 in na stranici 4.

Poševna dela 7 in 8 ter ravna odseka 11 in 12 imajo ujemajoče notranje ploskve 7A, 8A, 11A, 12A, ki so usmerjene v notranjost votline 10 telesa 2 libele, in ujemajoče zunanje ploskve 7B, 8B, 11B, 12B, ki so obrnjene navzven glede na telo (vsaj nekatere od teh ploskev, ko libelo postavimo na površino, ki jo moramo izmeriti). Preostale stranice 3, 4, 5 telesa 2 imajo tudi notranje ploskve 3A, 4A, 5A, ki so obrnjene proti votlini 10, in zunanje ploskve 3B, 4B, 5B, obrnjene navzven glede na telo 2.

Da bi med merjenjem libelo trdno namestili ali sidrali na železno kovinsko površino (ravno ali z robovi) ali na površino telesa, ki vsebuje železna kovinska telesa (npr. stene ali stebri iz armiranega betona, v katerih se pod omenjeno površino nahajajo armaturne palice), ne da bi pri tem morali uporabiti roko, da bi libelo s prizmatično osnovo (z osnovo 6, ki jo omejujeta zgoraj omenjena poševna dela 7 in 8) zadržali na mestu, vsebuje libela magnetna sredstva 20 in 21, ki so neposredno in v tem zaporedju povezana z notranjima ploskvama 7A in 8A poševnih delov 7 in 8 osnove 6 libele, ki preko magnetne privlačnosti pritrdijo libelo na omenjeno površino (kovinsko ali takšno, ki vsebuje železne kovinske dele).

Magnetna sredstva 20 in 21 so natančneje permanentni magneti, po možnosti v obliki paralelepipeda (v enem kosu ali v več poravnanih kosih) ali v obliki diska. Da bi optimizirali sile privlačnosti s kosi manjše velikosti, je priporočljivo, da so permanentni magneti narejeni iz neodima. Ti magneti so zlahka dostopni na trgu. Magnetna sredstva 20, 21, v zadostnem številu, da ustvarijo želeno magnetno silo, so po dolžini vstavljena v votlino 10 libele, na vsako ploskev 7A, 8A osnove 6 libele na obeh koncih 10A telesa 2 libele, na katera so nato nameščeni čepi 19 (na sliki 1 je viden samo en konec). Omenjena magnetna sredstva imajo takšno debelino in dimenzije, da jih je mogoče vzdolžno vstaviti v omenjeno votlino, njihove ravne ploskve 20M in 21M pa so ujemajoče se nameščene na ploskvah 7A, 8A delov 7, 8 osnove 6 libele in se ohranijo v tem (delovnem) položaju zaradi interference z ustreznim kontrastnim elementom, ki se nahaja v votlini 10 telesa 2 libele. Na ta način ni treba nanesti nobenega sloja lepila med posamezno magnetno sredstvo in ploskvi7A in 8A. Posledično je namestitev magnetov v votlino 10 telesa 2 libele bolj varna, trajna, enostavna in ekonomična kot v primeru uporabe lepila.

Magnetna sredstva 20, 21 postavimo v delovni položaj tako, da jih s silo zataknemo (enega za drugim) v votlino 10 z njenih koncev 10A (ki ju nato zapremo z ustreznim čepom 19, glej sliko 1) . Med vstavljanjem (ali takoj po vstavitvi v votlino 10) magnetna sredstva 20, 21 sodelujejo z odgovarjajočim kontrastnim elementom tako, da so z interferenco takoj zadržani v votlini 10.

Na slikah od 2 do 11 so prikazane različne oblike izvedbe kontrastnega elementa. Opisane bodo v nadaljevanju.

Na sliki 2 je kontrastni element telo 25, ki se razprostira od koncev 26 in 27 ploskev (površin) 7A, 8A, in njegova oblika v preseku spominja na obliko gobe. Ta kontrastni element ima osrednji del 30, od katerega je ločena prečna glava ali prečni konec 31, ki vključuje nasprotni zunanji stranici 32 in 33, ki sta nameščeni na oddaljenosti od in vzporedni z deloma 7 in 8. Med njimi se tako ustvari žleb 34. Razdalja D med omenjenima stranicama 32 in 33 in omenjenima deloma 7 in 8 je v bistvu enaka debelini magnetnih sredstev 20, 21, ki so zataknjeni v vsak žleb 34 in jih v položaju zadržuje neposredna interferenca.

Rešitev na sliki 2 predvideva možnost uporabe železnega ali podobnega traku 36, ki je nameščen na vsaki prosti strani 37 magnetnih sredstev 20 in 21 nasproti kontaktne površine 20M, 21M s poševnima deloma 7, 8 telesa 2 libele. Ta trak zapre magnetno polje, ki ga ustvarjajo magnetna sredstva 20 in 21.

Na sliki 3 (kjer so deli, ki ustrezajo že opisanim slikam, označeni z enakimi referenčnimi številkami) je kontrastni element telo 40 po možnosti votlo zaradi lažje deformacije, ki je neodstranljivo vstavljeno v votlino 10, in se po možnosti oblikovno ujema z delom votline v svojem zgornjem delu ter ima dva spodnja dela 70, ki sta obrnjena proti magnetnim sredstvom 20, 21 in sta postavljena tako, da sta z njimi vzporedna. Telo 40 je iz nemagnetnega materiala (npr. iz plastike ali ABS-a) in ga je moč vstaviti v votlino 10 in razširiti v smeri pravokotno na stranico 4 z elementom, ki povzroči aksialni pritisk, npr. z vijakom 41 z matico 42 (kot je prikazano na sliki 10). Njegova deformacija potisne zgornji del proti notranji ploskvi 4A stranice 4 in z deli 70 pritiska magnetna sredstva 20, 21 proti poševnima deloma 7 in 8 ter jih blokira v položaju.

Na slikah 10 in 11 je prikazana varianta rešitve s slike 3. Tu, pri čemer so deli, ki ustrezajo že opisanim slikam, označeni z enakimi referenčnimi številkami, kontrastni element oziroma telo 40 nima spodnjega dela, ki bi bil vzporeden s poševnima deloma 7 in 8, ampak neposredno pritiska s plosko površino 70A, ki je vzporedna s stranico 4, na magnetna sredstva 20 in 21.

Slika 11 prikazuje možno (vendar ne omejujočo) obliko izvedbe kontrastnega elementa ali telesa 40, ki se deformira v smeri pravokotno na stranico 4 z vijakom 41 in matico 42.

Rešitev s slik 10 in 11 samo nakazuje funkcijo kontrastnega telesa 40, ki se lahko izvede na druge že poznane in enakovredne načine, npr. s profilom z deformabilnimi rebri proti ploskvi 4A ali s prekinjenim (prerezanim) profilom, ki se deformira ob vstavitvi, ali je telo izvedeno iz dveh delov (zgornjega in spodnjega dela), med katerima je nameščena vzmet, ki ju pritiska proti ploskvi 4A in proti magnetnim sredstvom 20, 21.

Na slikah 4-9, kjer so deli, ki ustrezajo že opisanim slikam, označeni z enakimi referenčnimi številkami, je kontrastni element definiran z vsaj eno nemagnetno steno 50, ki je postavljena prečno nad poševnima deloma 7 in 8 ter je povezana z notranjima ploskvama 3A in 5A stranic 3 in 5 telesa 2. Razdalja stene 50 od poševnih delov 7 in 8 je tolikšna, da se magnetna sredstva 20, 21 (na primer v obliki diska) lahko »zataknejo« med steno, med ploskvi 7A in 8A teh poševnih delov 7 in 8 ter med notranji ploskvi 3A in 5A stranic 3 in 5 telesa 2 libele (in morebiti med ploskvi 11A in 12A odsekov 11 in 12, če so prisotni), z ali brez uporabe dodatnih zunanjih neodvisnih elementov 36, 52.

Na sliki 4, kjer so deli, ki ustrezajo že opisanim slikam, označeni z enakimi referenčnimi številkami, imajo magnetna sredstva 20 in 21 v prečnem preseku manjše dimenzije kot so dimenzije ploskev 7A in 8A poševnih delov 7 in 8, na katere se naslanjajo in interagirajo/interferirajo s steno 50 in stranicama 3 in 5. Magnetna elementa 20 in 21 se poleg tega ohranjata v položaju zaradi stene 50 in s sodelovanjem magnetov s stranicama 3 in 5.

Na slikah 5 in 6, kjer so deli, ki ustrezajo že opisanim slikam, označeni z enakimi referenčnimi številkami, je prikazan izvedbeni primer, v katerem so magnetna sredstva 20, 21 diski, kot je prikazano na sliki 6, in imajo v prečnem preseku dimenzije večje od dimenzij ploskev 7A, 8A poševnih delov 7 in 8 ter segajo preko njunih (povezanih) koncev 26, 27 ter se neposredno naslanjajo z robovi 20K in 21K na steno 50, z robovi 20W in 21W na ploskvi 11A in 12A stranice 6 in z robovi 20Χ in 21Χ na ploskvi 3A in 5A stranic 3 in 5. Navedena magnetna sredstva 20 in 21 so razporejena zamaknjeno med seboj, to pomeni, da so izmenično vstavljena v votlini (sedeža) 85A in 85B, ki se nahajata med del (stranico) 7 in steno 50 ter del (stranico) 8 in steno 50 in vplivata na poševna dela 7 in 8 po njuni celotni širini in s tem ustvarjajo magnetno silo, ki omogoča, da se libela prime tudi na robve stebrov, ne le železih, temveč tudi stebrov iz armiranega betona, kjer libelo privlačijo armaturne palice, ki se nahajajo pod temi stebri ravno na robovih.

Prednost, ki izhaja iz tega, je očitna: uporaba tovrstnih prizmatičnih libel na dveh ali več robovih istega stebra omogoča preverjanje vertikalne lege v prostoru.

Treba je opozoriti, da magnetna sredstva 20 in 21 pri izvedbi na slikah 5 in 6 ne predstavljajo le robov 20K, 20W in 21K ter 21W, ki sodelujejo s ploskvijo 53 (obrnjeno proti poševnima deloma 7 in 8) stene 50 in na ploskvi (odseka) 11A in 12A, temveč tudi robove 20Χ in 21Χ, ki sodelujejo s sosednjo ploskvijo 3A ali 5A. To omogoča optimalno blokiranje magnetnih sredstev na poševnih delih 7 in 8 po njuni celotni dolžini in ustvarjanje sile magnetne privlačnosti tudi skozi spodnji del (blizu osnove 6 libele) na stranici 3 in 5 libele 1, ki skupaj s silo privlačnosti preko odsekov 11 in 12 omogočajo magnetno blokiranje libele celo na navpičnih ravnih površinah.

Za optimiziranje sile magnetne privlačnosti imajo po možnosti vsi magneti, ki so vstavljeni v votlino (npr. 85A) , isto polariteto obrnjeno proti steni 50 (na primer pozitivno), medtem ko imajo vsi magneti, ki so vstavljeni v drugo votlino (85B), nasprotno (negativno) polarnost obrnjeno proti steni 50.

Na sliki 7 pride do »zagozditve« med robovi 20K, 20W in 21K, 21W magnetnih sredstev 20 in 21, ki so na začetku prosto vstavljeni v votlino 85 med steno 50 in poševna dela 7 in 8 z nemagnetnimi elementi 52 (npr. iz plastičnih materialov), ki so zataknjeni med stranico 53 stene 50, ki je obrnjena proti poševnima deloma 7 in 8, ter magnetnimi sredstvi 20 in 21. To omogoča, da se magnetna sredstva blokirajo na poševnih delih 7 in 8. Opozoriti velja, da so magnetna sredstva 20 in 21 oz. več permanentnih magnetov, na primer v obliki diska, ki so nameščeni vzdolžno in povezani z vsako stranico 7 in 8, lahko pritrjeni (na primer z lepljenjem ali z dvostransko lepljivim trakom) na trak 36 iz železnega materiala, tako da tvorijo samo dve skupini magnetov, enega za vsak del 7 in 8, ki so povezani med seboj z ustreznimi trakovi 36 (podobno kot v primeru izvedbe s slike 2).

Dejstvo, da so posamezni magneti združeni v samo dveh neodvisnih skupinah, ki jih lahko pripravimo izven libele in jih nato vstavimo, kot da bi bila dva ločena kosa, zelo poenostavi montažo in zmanjša stroške.

Slika 8 prikazuje nadaljnjo obliko izvedbe izuma. Na tej sliki, kjer so deli, ki ustrezajo že opisanim slikam, označeni z enakimi referenčnimi številkami, je stena 50 razdeljena na dva dela 50A in 50B, ki sta izvedena kot podstavka nad poševnima deloma 7 in 8 stranice 6. Med dela 50A in 50B stene (pravokotno na ploskvi 3A in 5A nasprotnih stranic 3 in 5) in poševna dela 7 in 8 so postavljena magnetna sredstva 20, 21, na katera so nameščeni železni trakovi 36. V obravnavani rešitvi se ti trakovi dotikajo stranic 3 in 5 telesa 2 libele in delov 50A in 50B stene (na stranici 53, ki je obrnjena proti poševnima deloma 7 in 8), kar pritiska magnetna sredstva proti poševnima deloma 7 in 8 stranice 6.

Na sliki 9, kjer so deli, ki ustrezajo že opisanim slikam, označeni z enakimi referenčnimi številkami, je prikazan dodatni izvedbeni primer izuma, kjer so deli sten ali podstavkov 50A in 50B nagnjeni proti poševnima deloma 7 in 8 stranice ali osnove 6 libele (tj. proti tej osnovi). Med deloma 50A in 50B stene in magnetnimi sredstvi 20, 21 so prisotni nemagnetni neodvisni blokirni elementi 52 (kot pri rešitvi na sliki 7), na primer iz plastike, ABS-a ali druge snovi, ki lahko sodelujejo z magnetnimi sredstvi 20 in 21. Le-ti se z robovi 20K, 21K dotikajo omenjenih blokirnih elementov 52 in z robovi 20Χ in 21Χ stranic 3 in 5 telesa 2 libele. Ti blokirni elementi 52 se lahko tudi prosto vstavijo v telo 2 libele po vstavitvi magnetnih sredstev 20 in 21 ter se nato premaknejo proti notranjosti votline 85 in pritisnejo omenjena magnetna sredstva proti poševnima deloma 7 in 8. Tudi v tem primeru so z uporabo elementov 52 magnetna sredstva 20 in 21 (npr. v obliki paralelepipeda) zataknjena med dela sten 50A in 50B, med poševna dela 7 in 8 osnove libele in med nasprotni stranici 3 in 5, tako da so prek interference trdno nameščena proti poševnima deloma 7 in 8.

Glede na skupno značilnost vseh opisanih izvedbenih primerov, poševna dela 7 in 8, odseka 11 in 12 ter stranici 3 in 5 - slednji glede na velikost svojega dela v bližini osnove 6, niso opremljeni z odprtinami, ki bi povezovale votlino 10 libele z zunanjostjo telesa 2 libele, s čimer se izognemo tveganju po stalnem nabiranju umazanije ali železovega prahu, do katerega bi lahko prišlo z odprtinami (kot se lahko zgodi v primeru opisane libele v US 2007/0271802). Iz tega sledi, da je natančno delovanje libele vedno zagotovljeno. Poleg tega je zaradi neprisotnosti lukenj libela bolj toga, zlasti pri modelih dolžine nad 60 cm, kjer je število magnetov, potrebnih za držanje teže libele, veliko.

Druga skupna lastnost vseh opisanih izvedb je, da so magnetna sredstva 20, 21 dimenzionirana tako, da se »zataknejo« neposredno med stranici 3, 5 in morebiti 11, 12 ter med kontrastni element (25, 50, 50A, 50B, 40) ali pa z vmesno vstavitvijo nemagnetnega 52 ali železnega elementa 36.

Zahvaljujoč izumu in obliki osnove 6 libele je telo 2 libele samocentrirno, če ga postavimo na železno površino z robovi ali neželezno (npr. betonsko), ki pa vsebuje železna telesa, kot so armaturne palice v stebrih iz armiranega betona ali železni robniki, ali celo na okroglo konveksno površino (npr. cev) in se drži te površine zaradi magnetne privlačnosti, ustvarjene z magnetnimi sredstvi 20, 21, ki se nahajajo znotraj omenjenega telesa 2. Sila magnetne privlačnosti se lahko po želji poveča med zasnovo, glede na število in obliko magnetnih sredstev vstavljenih v libelo v bližino obeh koncev votline 10 in na vsako ploskev 7Α, 8Α stranic 7, 8 in/ali po potrebi tudi v osrednji del ali kateri koli drugi del votline 10.

Predstavljeni izum opisuje torej libelo z votlim profilom, kjer so magneti nameščeni tako, da optimizirajo prenos magnetne sile proti telesu, ki ga je treba izmeriti. Magneti se zadržijo v položaju preko interference s steno in/ali notranjimi deli libele izvedenimi iz nemagnetnega kovinskega materiala (aluminij ali aluminijeve zlitine), zaprta osnovna libele pa preprečuje neposreden stik teh magnetov z omenjenim telesom, ki ga želimo izmeriti.

Libela 1, se lahko tudi zaradi prisotnosti ravnih odsekov 11 in 12, ki ju prečka magnetni tok magnetnih sredstev 20 in 21, uporablja na ravnih površinah, pri čemer ostane magnetno blokirana (z magneti) v navpičnem položaju ali celo vodoravno obrnjena na glavo, pri čemer je osnova obrnjena navzgor. Ta libela je zato vsestransko uporabna in omogoča opravljanje meritev tako, da premaga silo težnosti in omogoča delo s prostimi rokami. Očitne so prednosti za uporabnika, ki ima, če uporablja libelo, ki samodejno ostane fiksirana v želenem položaju, lahko obe roki prosti za delo. To je še posebej koristno in učinkovito v primeru libel s prizmatično osnovo, katerih specifična uporaba je predvsem na robovih nosilcev in stebrov, na robu tankih plošč ali na okroglih konveksnih površinah, kot so cevi ali drogovi. V primeru cevi ali drogov je prizmatična osnova samocentrirana v vzdolžni smeri osi, medtem ko v primeru robov stebrov ob hkratni uporabi dveh libel, ki ostaneta magnetno fiksirani na dva robova, uporabnik, ki ima obe roki prosti, lahko tudi sam točno postavi cev ali drog v navpični smeri.

Magnetni elementi se nahajajo povsem v notranjosti libele. Odsotnost odprtin ali rež na osnovi libele preprečuje možnost stalnega nabiranja prahu, umazanije ali majhnih kovinskih delcev v teh odprtinah, zaradi česar zelo enostavno očistimo ravno osnovo libele z dlanjo. To je v nasprotju s tem, kar se dogaja v znanih rešitvah, na primer v US 2007/0271802, kjer so magneti v neposrednem stiku s površino telesa, ki ga moramo izmeriti, kot je navedeno v uvodnem delu tega opisa.

Poleg tega z ustreznim dimenzioniranjem velikosti in oblike votline libele, upoštevajoč standardne magnetne elemente (diski iz neodima), ki so na voljo na trgu z nizkimi cenami, je mogoče magnetno silo po želji povečati v fazi načrtovanja, z vstavitvijo spremenljivega in zadostnega števila magnetov na dveh poševnih ploskvah osnove, kar zagotavlja, da imamo vedno želeno silo, ne da bi oslabili osnovo, kot bi se drugače lahko zgodilo z vrtanjem velikega števila lukenj, da bi povečali število magnetov.

Opisane so bile različne izvedbe izuma. Še druge pa so na voljo glede na opis in v obsegu izuma, ki ga opredeljujejo priloženi zahtevki.

Claims (15)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Magnetna libela s prizmatično osnovo, pri čemer libela vključuje zračni mehurček, in libela obsega votlo telo (2) z notranjo votlino (10) in je izdelana iz kovinskega nemagnetnega materiala, pri čemer navedeno telo (2) libele obsega tri stranske ploskve ali zaporedne stranice (3, 4, 5) pravokotne druga na drugo in stranico ali osnovo(6) libele, ki ima vsaj dva sosednja poševna dela (7, 8), ki konvergirata proti notranji votlini (10) omenjenega telesa (2) libele, ki ga omejujejo omenjene stranice (3, 4, 5, 6), pri čemer se omenjena poševna dela (7, 8) začneta neposredno iz stranskih ploskev (3, 5) libele, ki sta sosednji osnovi, ali pa se začneta po dveh kratkih ravnih odsekih (11, 12), ki sta neposredno povezana in pravokotna na stranski ploskvi (3, 5) libele, pri čemer imajo omenjena poševna dela (7, 8), omenjene pravokotne zaporedne stranice (3, 4, 5) in, če sta prisotna, omenjena kratka ravna odseka (11, 12), svojo notranjo ploskev (7A, 8A, 3A, 4A, 5A, 11A, 12A) v votlini (10) in zunanjo ploskev (7B, 8B, 3B, 4B, 5B, 11B, 12B) zunaj votline (10), pri čemer libela (1) nalega z osnovo (6) na površino telesa, katerega naklon bi radi izmerili glede na referenčno horizontalno ravnino, značilna po tem, da se na notranjih ploskvah (7A, 8A) omenjenih poševnih delov (7, 8) osnove (6) libele nahajajo magnetna sredstva (20, 21), ki jih zadržuje v položaju interferenca s kontrastnim nemagnetnim telesom (25, 40, 50, 50A, 50B) , ki je prisotno v notranjosti votline (10) libele (1), pri čemer je osnova (6) libele brez odprtin, ki bi povezovale notranjo votlino (10) libele (1) z zunanjostjo.
2. 2. Libela po zahtevku 1 značilna po tem, da je omenjeno kontrastno telo (25) povezano s poševnima deloma (7, 8) osnove (6) libele.
3. 3. Libela po zahtevku 2 značilna po tem, da se omenjeno kontrastno telo (25) dviga iz koncev (26, 27) omenjenih poševnih delov (7, 8) proti notranjosti votline (10), pri čemer kontrastno telo vključuje del (30), ki je integriran z omenjenima poševnima deloma (7, 8), in na katerega končni del je postavljen prečni konec (31), ki vključuje nasproti ležeči zunanji stranici (32, 33), ki sta nameščeni na oddaljenosti od in vzporedni z omenjenima poševnima deloma (7, 8) osnove (6) libele, tako se definira ustrezni žleb (34), pri čemer je razdalja med omenjenima poševnima deloma in omenjenima zunanjima stranicama (32, 33) enaka debelini magnetnih sredstev (20, 21) in omenjeni žleb (34) zadržuje omenjena magnetna sredstva (20, 21) z interferenco.
4. 4. Libela po zahtevku 1 značilna po tem, da je kontrastno telo (40) telo, prednostno votlo, ki je deformabilno v smeri pravokotno na stranico (4), ki je nasprotna osnovi (6) libele in je vstavljeno v votlino (10) telesa (2) libele in ima vsaj en spodnji del (70, 70A) postavljen nasproti v oddaljenosti od omenjenih poševnih delov (7, 8) osnove (6) libele, tako da se s poševnima deloma (7, 8) definira votlini (85) za magnetna sredstva (20, 21) , pri čemer magnetna sredstva (20, 21) pritiskajo proti poševnima deloma (7, 8), zaradi deformacije omenjenega deformabilnega telesa po vstavitvi le-tega v votlino (10) telesa (2) libele z odprtega konca (10A) votline (10) .
5. 5. Libela po zahtevku 1 značilna po tem, da je kontrastno telo vsaj ena stena (50, 50A, 50B), nameščena nad omenjena poševna dela (7, 8) osnove (6) libele tako, da sodeluje z magnetnimi sredstvi (20, 21) in je na svojih koncih povezana z notranjima ploskvama (3A, 5A) nasprotnih stranic (3, 5) telesa libele.
6. 6. Libela po zahtevku 5 značilna po tem, da sta predvideni dve steni (50A, 50B), ki se nahajata nad vsakim od poševnih delov (7, 8) osnove (6) libele, pri čemer ti steni štrlita iz ploskev (3A, 5A) nasprotnih stranic (3, 5) telesa (2) libele v votlino (10) telesa (2) in sta steni (50A, 50B) lahko postavljeni pravokotno na steni (3, 5), iz katerih štrlita, ali pa sta postavljeni poševno na steni (3, 5) .
7. 7. Libela po zahtevku 1 značilna po tem, da so magnetna sredstva (20, 21) sestavljena iz enega ali več kosov permanentnih magnetov, po možnosti v obliki diska ali paralelepipeda, ter takih dimenzij in debelin, da se lahko vzdolžno vstavijo v votlino (10, 34, 85, 85A, 85B) telesa libele tako da so z eno od ravnih površin (20M, 21M), prislonjena na poševna dela (7, 8) osnove (6) libele, pri čemer so omenjena magnetna sredstva prisotna na vsaki nagnjeni površini (7A, 8A) vsaj na obeh nasprotnih koncih (10A) telesa (2) libele, ki sta zaprta s čepi (19) .
8. 8. Libela po zahtevku 7 značilna po tem, da vsak poševen del (7, 8) v celoti sodeluje po vsej svoji širini z ravno površino (20M, 21M) magnetnih sredstev (20, 21), ki imajo večje dimezije prečnega preseka kot poševni deli (7, 8), pri čemer omenjena magnetna sredstva segajo preko koncev (26, 27) omenjenih poševnih delov (7, 8) in so vložena z zamikom in izmenično na vsakega od poševnih delov (7, 8) znotraj ustrezne votline (85A, 85B).
9. 9. Libela po zahtevku 1 značilna po tem, da so magnetna sredstva (20, 21) iz neodima.
10. 10. Libela po zahtevku 8 značilna po tem, da so vsi magneti (20) v prvi votlini (85A) libele razporejeni z isto prvo polariteto, usmerjeno proti kontrastnemu telesu (50), magnetna telesa (21), ki so v drugi votlini (85B) libele, pa so razporejena z isto drugo polariteto, usmerjeno proti kontrastnemu telesu.
11. 11. Libela po zahtevku 1 značilna po tem, da magnetna sredstva (20, 21) slonijo z robovi (20W, 21W) na ploskvah (11A, 12A) kratkih odsekov (11, 12), ki sta pravokotna na stranici (3, 5), in se končata, kjer se začneta poševna dela (7, 8).
12. 12. Libela po zahtevku 1 značilna po tem, da magnetna sredstva (20, 21) neposredno interferirajo z omenjenim kontrastnim telesom (25, 50, 50A, 50B) in segajo preko poševnih delov (7, 8) ali stranic (3, 5) telesa (2) libele.
13. 13. Libela po zahtevku 4 značilna po tem, da magnetna sredstva (20, 21) neposredno interferirajo z omenjenim nemagnetnim kontrastnim telesom (40) , ki je vzdolžno vstavljeno v votlino (10) libele (1) in je deformabilno.
14. 14. Libela po zahtevku 1 značilna po tem, da so železni trakovi (36) oziroma nemagnetna telesa (52) vstavljena vmes med magnetna sredstva (20, 21) in kontrastno telo (50, 50A, 50B).
15. 15. Libela po zahtevku 12 značilna po tem, da so železni trakovi (36) neodvisni elementi, povezani z magnetnimi sredstvi (20, 21) z lepljenjem ali dvostranskim lepilnim trakom, tako da tvorijo eno samo magnetno enoto, povezava omenjenih železnih trakov (36) na omenjena magnetna sredstva (20, 21) pa je izvedena, preden se jih vstavi v libelo.