SI23819A - Povezovanje storitvenega posrednika in postopek za podporo centreks internih klicev - Google Patents

Abstract

Predmet izuma je povezovanje storitvenega posrednika in postopek za podporo centreks internih klicev pri čemer centreks predstavlja funkcionalnost privatne centrale ali privatnega omrežja v okviru javne centrale ali javnega omrežja. Storitveni posrednik, ki vsebuje ustrezne translacijske tabele, za povezavo do sloja aplikacij in do sloja omrežja, pri čemer sloj aplikacij in sloj omrežja temeljita na TDM/NGN ali IMS elementih oziroma funkcionalnostih, preko protokola INAP je povezan z modulom (1) namenjenemza pretvorbo do TDM/NGN sloja aplikacij in preko protokola SIP z modulom (2) IMS sloja aplikacij, ki je namenjen za pretvorbo do IMS sloja aplikacij; da se SCP v modulu (2) IMS sloja aplikacij sestoji iz dela namenjenega za storitve ter iz podatkovne baze; da se za prenosljivost številke na SCP v modulu (2) IMS sloja aplikacij nahaja del za izvajanje storitve prenosljivost terminala (NP), ter tudi ustrezna podatkovna baza za NP; da lahko SCP v okviru centreks internih klicev z uporabo javne številke izvajatudi inteligentne omrežje storitve, kot so VPN, FPH, MAS, PRM in druge; da so v okviru IMS sloja aplikacij lahko različni aplikacijski strežniki, ki temelje na IMS ali SIP oz. storitveni platformi SDP; da je do TDM/NGN omrežja (3) storitveni posrednik povezan preko protokola SS7, pri kombinaciji TDM in IP pa preko SIGTRAN protokola ter MGCP/H248, v primeru samo IP povezovanja pa je protokol SIP-T v teh primerih storitveni posrednik povezan z javnimi centralami, privatnimi centralami (PABX) in mobilnimicentralami (MSC) in se za primere uporabe storitve prenosljivost številk (NP) v okviru TDM/NGN omrežja (3) nahaja tudi podatkovna baza za NP in so končni uporabniki v teh primerih lahko SIP terminali, ISDN/POTS terminali ali GSM terminali; da se storitveni posrednik do IMS omrežja (4) povezuje preko SIP in Diameter protokola do podatkovne baze HSS, ter elementov S-CSCF, l- CSCF in P-CSCF in so v okviru IMS omrežja (4) lahko uporabljeni IMS terminali.

Description

POVEZOVANJE STORITVENEGA POSREDNIKA IN POSTOPEK ZA

PODPORO CENTREKS INTERNIH KLICEV

Predmet izuma je povezovanje storitvenega posrednika in postopek za podporo centreks internih klicev pri čemer centreks predstavlja funkcionalnost privatne centrale ali privatnega omrežja v okviru javne centrale ali javnega omrežja. Z opisanim postopkom je možno izvajati klice med obstoječimi centreks naročniki iz TDM/NGN omrežja s centreks naročniki v IMS. Tehnološki problem, ki se je pojavil na novo, to je povezovanje na TDM temelječih protokolov in omrežij z na povsem IP temelječih protokolih in omrežij, je z opisano metodo rešen v okviru standardnega elementa omrežja imenovanega storitveni posrednik (Service Broker), s standardnimi protokoli (SIP, ISUP), ter s standardnimi sporočili in metodami (IAM, INVITE).

is Tehnični problem, ki ga predložen postopek uspešno rešuje je problem medsebojnih interakcij storitev, protokolov in omrežji za primer, ko imamo centreks omrežje. Če je bil v TDM svetu centreks dobro definiran, ostaja vprašanje, kako zagotoviti centreks in centreks interne klice v primeru povezovanja TDM/NGN omrežja na eni strani z IMS omrežjem na drugi strani. Ni standardov in navodil, kako naj se IMS in klasična omrežja povežejo za primer centreksa, oziroma so ta navodila splošna in niso dodelana. Primer splošnega standarda je ETSI TS 182 024.

Dosedanja telekomunikacijska omrežja so temeljila na TDM. Imeli smo ločena omrežja, kot so PSTN (ISDN,SS7, PLMN (npr. GSM) in tudi NGN (SIP, H323,..), ki temelji že delno na IP osnovi. Za klasična omrežja velja, da so vertikalno integrirana omrežja. To pomeni, da so omrežja neodvisna druga od drugega. Vsako tako omrežje ima dostop, jedro omrežja in storitve. Storitve so bile zagotovljene že v okviru posameznih omrežij (npr. v jedru omrežja), nekatere tudi izven omrežja (npr. IN omrežje). Za klasična omrežja (SS7, IN, GSM, INAP) je značilno, da so zaprta in usmerjena v omrežne elemente.

Prihaja omrežje IMS, ki temelji na protokolu SIP in ki je zgrajeno na povsem IP osnovi. Poleg obstoječih TDM omrežij vključuje tudi druga omrežja, kot npr. kabelsko in računalniško. To je horizontalno strukturirano omrežje, ki je sestavljeno iz dostopov (npr. WiMAX, LTE, PSTN, NGN, ADSL,...), IMS jedra ter storitvenega sloja, ki ga tvorijo storitveni is omogočevalniki (Service Enablers) in strežniki.

Osnovni problem je, kako povezati klasična omrežja z IMS omrežjem.

To vprašanje je aktualno za prehodni čas, ko bo poleg IMS omrežja soobstajalo še klasično TDM omrežje, kar zna trajati kar precej časa. Za vse take primere je za namen interakcije med storitvami, protokoli in omrežji, v IMS predviden element, ki se imenuje storitveni posrednik (Service Broker). Njegova vloga je definirana v standardu 3GPP TS 23.002, slika 1. Prva definicija je govorila o SCIM (Service Capability Interaction Manager), in je definirala samo povezovanje do SIP AS.

Kasnejše definicije zajemajo tudi druge AS (npr. do Parlay X in do INAP ali CAMEL AS). Slika 2 prikazuje najbolj splošno definicijo storitvenega posrednika, kjer se storitveni posrednik nahaja med jedrom omrežja IMS in aplikacijskim slojem (SIP AS, OSA SCS AS, IM-SSF AS). Storitveni posrednik se povezuje tudi s podatkovno bazo HSS. Storitveni posrednik mora omogočati povezovanje med različnimi omrežji in za različne storitve.

V standardih ni definirano, na kakšen način naj bo povezovanjem med storitvami, protokoli in omrežji zagotovljeno. To je odprti problem. Na to io temo je bilo prijavljenih že nekaj patentov. Za probleme na segmentu storitvenega posrednika lahko rečemo, da ni standardizirane rešitve, da imajo proizvajalci različne pristope in rešitve, da so rešitve nestandardne, ter da ostaja veliko dilem še odprtih in nejasnih. Rešitve so zelo različne, morebitne rešitve in prijavljeni patenti za standardni element storitveni is posrednik (Service Broker) se fokusirajo večinoma ali na splošne rešitve ali na fokusirane rešitve za posamezne segmente.

V našem konkretnem primeru, ki je predmet prijave, rešujemo problem medsebojnih interakcij storitev, protokolov in omrežji za primer, ko imamo centreks omrežje. Sistem Centreks predstavlja funkcionalnost privatne centrale ali privatnega omrežja, ki je realizirana s programsko opremo v okviru javne centrale ali javnega omrežja. Centreks funkcionalnost omogoča javnim naročnikom povezovanje v skupine bodisi znotraj ene centrale, bodisi preko celotnega javnega omrežja in v okviru teh skupin,

uporabo različnih dopolnilnih storitev, ki so podobne dopolnilnim storitvam za ΡΒΧ. Če je bil v TDM svetu centreks dobro definiran, ostaja vprašanje, kako zagotoviti centreks in centreks interne klice v primeru povezovanja TDM/NGN omrežja na eni strani z IMS omrežjem na drugi strani. Ni standardov in navodil, kako naj se IMS in klasična omrežja povežejo za primer centreksa, oziroma so ta navodila splošna in niso dodelana. Primer splošnega standarda je ETSI TS 182 024.

Storitveni posrednik do sedaj ni bil definiran drugače kot v standardu TS 23.002. Dodatne študije so bile narejene v 3GPP TR 23.810, Study on io Architecture Impacts of Service Brokering. Študije kažejo, da se storitveni posrednik lahko nahaja na S-CSCF, na posameznem AS ali pa je samostojno stoječ. Povezuje se tudi s podatkovno bazo HSS. Aplikacijski strežniki so lahko SIP AS (za na SIP protokolu temelječe storitve), OSA SCS (v primeru uporabe odprtih vmesnikov) ali IM-SSF (za povezavo z is IN/CAMEL). Lahko je centraliziran (samo na enem izmed strežnikov), distribuiran (na večjem številu strežnikih) ali pa hibridni (delno na enem in delno na večjem številu strežnikov). IMS standardi definirajo podrobno arhitekturo za transportni in kontrolni sloj, vendar puščajo odprtih veliko vprašanj o tem, kako naj bo aplikacijski sloj strukturiran.

Problem na segmentu storitvenega posrednika se do sedaj ni reševal.

Gre za nov problem, ki se je pojavil s prihodom IMS. Gre za tehnološki preskok, ki še ni rešen in ni povsem raziskan. Problem se je pojavil zato, ker prehod na IMS ni možen čez noč, ampak bodo istočasno sobivala tako klasična telekomunikacijska omrežja, kot tudi omrežje IMS. Po eni strani je problem povezan s povsem drugačno arhitekturo omrežja (vertikalno vs. horizontalno), po drugi strani pa je problem povezan s protokoli, ki so v IMS drugačni, kot so bili v dosedanjem TDM/NGN.

Rešitev na tem segmentu je prepuščena trgu in produktom. Ena izmed takšnih možnih rešitve je tudi storitveni posrednik, kot ga definira »Service Broker« Forum (www.servicebrokerforum.org)· V tem primeru je to samostojno stoječ element ki povezuje dosedanja omrežja (NGN, TDM) z novimi omrežji (IMS), ter dosedanje storitve in storitvene sloje (znotraj omrežja, v okviru IN, ..) z bodočim načinom storitvenega sloja (SDP, SIP AS,..).

Na temo storitvenega posrednika je bilo vloženih več patentnih zahtev. Zahteve se nanašajo na različne možnosti metod storitvenega posrednika, in so npr. sledeče:

is - EP 2053782 A1 (A Communication Network System and Method for Providing a Service Broker Function and a Service Broker Device): v zahtevi je podan opis komunikacijskega sistem in metode za zagotavljanje funkcije storitvenega posrednika. Podan je opis elementov na katere se storitveni posrednik navezuje in način delovanja elementa storitveni posrednik;

WO 2007/098155 A2 (Method and Network for Providing Service Blending to a Subscriber), US 2007/0140150 A1 (Method and Network for Providing Service Blending to a Subscriber), US

7693270 Β2 (Method and Netvvork for Providing Service Blending to a Subscriber): podana je metoda in komunikacijsko omrežje za zagotavljanje naročnika s kombiniranimi (blending) storitvami komunikacijskega omrežja, ki je posredovan naročniku preko telefona in TV sistema. Zahteva opisuje spremembo podatkov in signalov, ki jih sistem izvaja, v primeru povezovanja TV dostavnega sistema in telefona;

US 2006/0104431 A1 (Method for Providing Feature Interaction Management and Service Blending); zahteva opisuje storitveni io posrednik za primer uporabe telefonskega aparata v primeru paralelnega zvonjenja. Vloga storitvenega posrednika je v tem, da zaključi klic med telefonom in enoto za nabor paralelnega zvonjenja;

US 2007/0088836 A1 (Application Service Invocation Based on is Filter Criteria): metoda se nanaša na sistem IMS in upravljanja s trigerskimi točkami;

VV0/2010/127626 A1 (Gali Connection Method of Relation Call Betvveen Netvvorks and Service Broker System): zahteva se nanaša na metodo povezave klica za relacijo klica med omrežjem

2o in elementom storitveni posrednik;

US 7720049 (Semantic Service Broker for Telecommunications Netvvorks): podana je metoda za storitveni posrednik za primer, ko imamo naročnika in nabor storitev za primer izvajanja storitev in za uporabo programskih jezikov za ta namen;

- EP 2053782 Α1 (A4) in WO 2008/025211 (A Communication Netvvork System and Method for Providing a Service Broker

Function and a Service Broker Device): zahteva vsebuje opis omrežnega sistema in metode za funkcijo storitvenega posrednika; US 2009/0193131 A1 (Communication Netvvork System and Method for Providing Service Broker Function, and Service Broker Apparatus): podana je metoda za funkcijo storitvenega posrednika io v primeru povezovanja naročnika.

V klasičnih omrežjih (ISDN, PSTN, PLMN, NGN) je rešitev za centreks poznana. Rešitev je temeljila na uporabi protokola SS7, konkretneje na uporabi protokola ISUP. To je veljalo tako za klasično TDM omrežje, kot tudi za NGN, kjer smo se v okviru SIP-T lahko uporabljali prav tako ISUP. is Dejansko je šlo za prenos ISUP protokola preko SIP, ki se je za take primere imenoval protokol SIP-T. V okviru ISUP seje uporabljal parameter

Generic Parameter, ter tudi BGID, CgPN in CdPN. Poleg parametrov, so bile definirane tudi ustrezne metode in mehanizmi za delovanje centreksa v takih omrežjih. Potrebni podatki za translacijo so bili lahko shranjeni

2o znotraj samih central, ali v zunanjih podatkovnih bazah (npr. za WACWide Area Centrex, to je centreks v primeru večih central v omrežju). Podan postopek sestoji iz storitvenega posrednika, ki zagotavlja:

- mediacijo (mediation) med omrežji (kot so TDM in NGN na eni strani, ter IMS na drugi strani), interakcijo storitev (Service interaction), konverzijo protokolov (ISUP na eni strani in SIP IMS na drugi strani), ter združevanje (bundling) storitev med NGN/TDM in

IMS omrežjem;

- povezovanje elementa storitveni posrednik z drugimi elementi omrežja;

- pretvorbo TDM/NGN sporočil v IMS sporočila in obratno za primere centreks internih klicev, pri tem se uporabljajo sporočila

ISUP in SIP protokola, ki so že standardizirana;

- uporabo podatkovnih tabel za potrebe centreks klicev;

- podporo za centreks interne klice med NGN/TDM in IMS (v obe smeri);

- storitveni posrednik se na ne-IMS strani lahko povezuje s klasičnimi TDM centralami (npr. preko SS7), ali centralami, ki temeljijo na SIP protokolu (npr. SIP-T, v okviru NGN central);

- storitveni posrednik je samostojno stoječ element. Lahko je tudi porazdeljen, se nahaja na AS, ali na S-CSCF;

- prvo sporočilo klica (sporočilo IAM za SS7 v TDM/NGN) v smeri iz

TDM/NGN proti IMS ima številko B (CdPN) naročnika v formatu

ERN+NSN (oziroma dicon+NSN);

- prvo sporočilo klica (sporočilo oz. metoda INVITE za SIP v IMS) v smeri iz IMS proti TDM/NGN ima številko B (CdPN) naročnika v formatu CxDN (CxDNCd), kateremu se lahko doda še LC;

- metoda sestoji iz uporabe standardnih omrežij (IMS, TDM,..) in elementov (SIP, SS7, centreks...) omrežja. S tem je v element storitveni posrednik, ki je nestandardni element, dodana standardna logika;

- zunanje centrale morajo imeti vpisan ERN ali dicon za smer iz TDM/NGN do IMS;

- storitveni posrednik ne proži (lahko bi na zunanjo podatkovno bazo), ampak je vsa logika v samem elementu storitveni posrednik.

Bistvene značilnosti predlaganega postopka so naslednje:

-omogočene so vse centreks storitve na vseh terminalih v celotnem is omrežju;

-omogočena je podpora za centreks tudi za primere uporabe Number Portability, to je za t.i. Service Portability, ki je definirana znotraj Number Portability;

- podana metoda omogoča centreks interni klic (izbiranje po kratki številki). Še vedno pa je mogoče izvajati tudi javni klic (izbiranje številk v nacionalni obliki);

-z opisano metodo je v centreks omrežje možno povezati naročnike iz TDM, GSM, PLMN, NGN in drugih z IMS omrežjem;

-centreks naročniki ohranijo NSN (National Subscriber Numer) številko. Poleg ohranjanja NSN številke je omogočeno še ohranjanje centreks internega oštevilčenja;

- z uporabo funkcije lokalne prenosljivosti na osnovi povpraševanja v NP DB po metodi ACQ (AII Call Query) (v izvorni centrali) oz. QoR (Query on Release) (uporaba za prehodni čas), je možno izvajati centreks interne klice tudi za naročnike, ki so iz TDM/NGN preseljeni na IMS;

- uporaba storitvenega posrednika kot prehod iz TDM/NGN v IMS in obratno;

- omogočeno je predstavljanje številk na način, da se interni klici vedno predstavijo s kratko številko. Ob tem se javni klici vedno predstavijo z javno številko;

storitveni posrednik kot prehod iz TDM/NGN v IMS preslika ISUP is parametre (CdPN, CgPN, GN, BGID, ...) v SIP parametre (To,

From, P-Asserted ldentity/PAI, phone-context, otg) in obratno;

- prefiksi usmerjevalnih številk (ERN) preseljenih centreks številk se ne nanašajo na prehodno storitveni posrednik centralo, ampak na IMS sistem. ERN se v storitvenem posredniku odreže;.

- za interne klice, generirane v TDM/NGN sistemih usmerjene proti

IMS, se navadno doda številki še ERN (ki pomeni številko IMS sistema), katera se dobi iz NP DB. Številka ERN se v storitvenem posredniku odreže;

- za interne klice, generirane v IMS sistemih in usmerjene proti TDM/NGN, se pretvorba številk iz interne centreks številke v javno izvaja na osnovi translacijske tabele. Interni centreks številki je lahko dodana tudi lokacijska koda (LC). Tabela translacij je za vsako centreks skupino posebej;

- v obe smeri se prenaša javna številka (NSN1, NSN2);

- v primeru da preselimo številko (uporaba NP) iz TDM/NGN na IMS, to pomeni, da naročnik ohrani isto številko, s tem pa lahko poveča nabor možnih storitev (iz TDM/NGN v IMS), npr. dobi nekaj novih (kot so Web brovvsing, Presence, IM,..). Storitveni posrednik omogoča pretvorbo parametrov za take klice;

-na TDM/NGN se centreks storitve in interni klici izvajajo v okviru central na katerih se klici nahajajo;

- v primeru povezovanja TDM in NGN se vedno uporablja ISUP is protokol. Če ga prenašamo preko SIP, je to SIP-T protokol (ali SIPI), to je SIP, ki ima zapakirana ISUP sporočila. V predlagani metodi in sistemu, je v elementu storitveni posrednik dejanska pretvorba ISUP sporočil v SIP in obratno;

- z opisano metodo je možna pretvorba za centreks iz TDM/NGN v

2o IMS brez dodatnih signalov, metod in parametrov, seveda ob upoštevanju določene programske logike. Uporabljeni so tisti, ki so definirani v standardih (ITU-T, ETSI), RFC-jih (IETF) ali katerih podpora je zagotovljena s strani proizvajalcev;

• · · · » · · ·

- poleg internih klicev je zagotovljena podpora tudi za dopolnilne storitve, npr. za storitve, kot jih poznamo v TDM /NGN, kot so preusmeritve (CFU, CFB,..), CT, DND, in druge,... Podpora za storitve je zagotovljena v takšni meri, kolikor to omogoča opisana metoda. Za nekatere storitve ali dele storitev je za popolno delovanje storitve potrebna dodatna metoda, ki ni opisana v okviru podane metode;

- storitveni posrednik dejansko izvaja mediacijo za Centreks klice in za sam centreks;

- v primeru klica med naročnikom na TDM/NGN in na IMS je nabor storitev presek vseh storitev. V klicu na isto centralo je nabor enak, v primeru dveh central je nabor presek nabora storitev prve in druge centrale. Podobno velja za primer, ko je naročnik preseljen ali ko se nahaja na IMS storitveni platformi;

is - javni klici ostanejo taki kot so;

- informacija o centreks naročnikih se nahaja v NGN/TDM, v IMS in tudi v elementu storitveni posrednik;

- naročniki so lahko SIP, ISDN, GSM, H323 POTS, IMS in drugi. Izum bomo podrobneje obrazložili na osnovi izvedbenega primera in pripadajočih slik, od katerih kaže:

slika 1 storitveni posrednik kot ga definira standard;

slika 2 storitveni posrednik v omrežju kot ga definira standard;

slika 3 storitveni posrednik kot ga definira Service Broker Forum slika 4 povezovanje storitvenega posrednika v konvergenčnem omrežju za opisano metodo po izumu;

slika 5 postopek izvajanja v elementu storitveni posrednik v smeri od TDM/NGN proti IMS;

slika 6 postopek izvajanja v elementu storitveni posrednik v smeri od IMS proti TDM/NGN;

slika 7 translacijska tabela med CxDN in NSN v smeri od IMS proti TDM/NGN (za vsak BGID);

io Povezovanje storitvenega posrednik omogoča povezovanje TDM in NGN okolja na eni strani, z IMS okoljem na drugi strani.

SIP protokol je osnova za IMS protokol. Za IMS je SIP protokol nadgrajen. SIP je uporabljen za kontrolo multimedijskih sej, ki kombinirajo govor in podatke. IMS zagotavlja več skupnih funkcij, kot so AAA is (authentication, authorization), tarifiranje, bazo HSS in druge.

Vloga elementa storitveni posrednik je v tem, da omogoča kompleksnejše scenarije interakcij storitev. Do njih lahko pridemo skozi določene filtre. V tem elementu je lahko določena inteligenca, in zmožnosti, da se integrirajo informacije iz omrežja. Ali da se izvajajo

2o storitve, ki temeljijo na bolj kompleksnih sekvencah. Service Broker uporablja SIP in ISC vmesnik.

Interakcija nad storitvami se nanaša na proces upravljanja med omrežnimi entitetami, ki zahtevajo in uporabljajo omrežne storitve. Mediacija protokolov in omrežij se nanaša na konverzijo in pretvorbo

sporočil od enega protokola v drugi protokol. Mediacija prav tako pomeni definiranje ali določena storitev ali naročnik je upravičen ali ne, da dostopa do določene storitve ali aplikacije, in da tudi obdela te avtorizacije.

Glavna naloga storitvenega posrednika je izbira, start in kompozicija storitev po sprejemu SIP ali TDM sporočila. Lahko prihaja do interakcij z oddaljenimi strežniki. Funkcija storitvenega posrednika je tudi ta, da je uporabniški profil in profil aplikacij podoben prožilnim točkam v iFC. Naloge so tudi skrb za povezovanje znotraj sloja aplikacij ter med slojem aplikacij in omrežjem.

Storitveni posrednik podpira standardne protokole za povezovanje s TDM in NGN. Ti protokoli so lahko:

- za povezovanje do aplikacijskega sloja: INAP, MAP, CAP, WIN, SIP, SIP Simple, SCCP, TCAP, SMPP, SIGTRAN, Radius in podobni;

is - za povezovanje do omrežnega sloja: USSD, SIP, SIP-T, SIP-I,

ISUP, H323, Diameter, SIGTRAN, MGCP, H248 in podobni;

- za povezovanje do podatkovne baze in za administriranje: SNMP, XCAP, HSS in podobni. V tem primeru je povezovanje možno z uporabo http, preko ODBC, RPC, preko SIP ali preko Diametra.

- Storitveni posrednik se lahko povezuje do različnih omrežnih elementov, kot so HLR, SCP, MSC, TDM svvitch, NGN softsvvitch, USSB gateway, Media Gateway, MGCF, SIP AS, IMS AS, S-CSCF, HSS, center za tarifiranje, in podobni.

V okviru opisane metode je opisano povezovanje storitvenega posrednika v konvergenčnem omrežju predstavljeno na sliki 4, ki prikazuje povezovanje storitvenega posrednika za postavitev v okviru opisane metode, za povezovanje v NGN/TDM/IMS omrežju.

Sam storitveni posrednik sestoji iz modula 1, ki je namenjen za pretvorbo do TDM/NGN, modula 2, ki je namenjen za pretvorbo do IMS, ter iz ustreznih translacijskih tabel. S stališča arhitekture omrežja IMS, se omrežni element storitveni posrednik lahko povezuje do sloja aplikacij in do sloja omrežja. Sloj aplikacij in sloj omrežja lahko temeljita na io TDM/NGN ali IMS elementih oziroma funkcionalnostih.

Za primer TDM/NGNG se na sloju aplikacij storitveni posrednik povezuje s SCP (Service Control Point, točka krmiljenja storitev) v modulu 1. Povezava med storitvenim posrednikom in SCP je protokol INAP. SCP sestoji iz dela namenjenega za storitve ter iz podatkovne baze. is Prenosljivost številke je možno izvajati tudi na SCP in ne samo v

TDM/NGN omrežju. V tem primeru se na SCP nahaja del za izvajanje storitve prenosljivost terminala (NP), ter tudi ustrezna podatkovna baza za NP. Dodatno lahko na SCP v okviru centreks internih klicev z uporabo javne številke izvajamo tudi IN) (Intelligent Netvvorks, Inteligentno omrežje storitve, kot so VPN (Virtual Private Network, navidezno privatno omrežje),

FPH (Free Phone, brezplačni klic), MAS (Mobile Assistant, pomočnik mobilnega asistenta), PRM (Premium Rate, premijska storitev) in druge. Povezava do IMS sloja aplikacij je protokol SIP. V okviru IMS sloja aplikacij so lahko različni aplikacijski strežniki (AS, Application Servers), ki so na IMS ali na SIP temelječi. Lahko pa je tudi storitvena platforma (SDP, Service Delivery Platform). V primeru povezovanja do TDM/NGN omrežja 3 se uporablja protokol SS7. Če imamo kombinacijo TDM in IP se uporabljajo SIGTRAN protokoli (npr. M3UA, M2UA, M2PA,..), ter MGCP/H248. V primeru samo IP povezovanja je to protokol SIP-T. Storitveni posrednik se v vseh teh primerih lahko povezuje z javnimi centralami, privatnimi centralami (npr. ΡΑΒΧ) in mobilnimi centralami (MSC). Za primere uporabe storitve prenosljivost številk (NP), se v okviru io omrežja 3 (TDM/NGN omrežja) nahaja tudi podatkovna baza (namenjena za NP). Končni uporabniki so v vseh teh primerih lahko SIP terminali, ISDN/POTS terminali ali GSM terminali. Storitveni posrednik se do IMS omrežja 4 povezuje s SIP in Diameter protokolom. V tem primeru se storitveni posrednik povezuje do podatkovne baze HSS (Home Subscriber is Server), ter elementov S-CSCF, l-CSCF in P-CSCF. V okviru IMS omrežja so lahko uporabljeni IMS terminali, oziroma tudi drugi.

Sistem Centreks predstavlja funkcionalnost privatne centrale ali privatnega omrežja, ki je realizirana s programsko opremo v okviru javne centrale ali javnega omrežja. Centreks funkcionalnost je celovit sklop uporabniških signalizacij, omrežnih signalizacij, dopolnilnih storitev ter drugih telekomunikacijskih storitev, ki omogoča javnim naročnikom povezovanje v skupine bodisi znotraj ene centrale, bodisi preko celotnega • · javnega omrežja in v okviru teh skupin, uporabo različnih dopolnilnih storitev, ki so podobne dopolnilnim storitvam za ΡΒΧ.

Centreks poznamo že v okviru TDM in tudi NGN. Tam so rešitve podane v okviru protokola SS7. V primeru SIP-T protokola gre za prenos

ISUP sporočil preko SIP protokola. Zato je tudi rešitev za NGN temelječa na ISUP protokolu. V našem primeru se prvič srečamo z direktno povezavo med SS7 in SIP protokolom za IMS in pretvorbo parametrov med tema dvema protokoloma in ustreznimi omrežji.

V okviru Centreks-a so možna administriranja centreks naročnika (Centreks Subscriber), centreks skupine (Centreks Group), poslovne skupine (Business Group) in tudi drugih podatkov. Imamo tudi centreks oštevilčenje. Preko njega je možno izvajanje internih klicev (internal call), ki je lahko različnih vrst (remote, qusi-remote,...). Za interne klice (znotraj centreksne skupine) se uporablja interno oštevilčenje. Klici znotraj skupine is se tarifirajo na način, določen za skupino (brezplačni klici, znižana tarifa, ...). Poleg centreks internih klicev se lahko izvaja še javne klice, kot v javnem telefonskem omrežju.

Centreksni naročnik je javni naročnik, ki je član centreksne skupine. Vsak centreksni naročnik ima svojo javno in svojo interno naročniško številko. Vsak centreksni naročnik ima natančno eno interno številko. Centreks naročniki ohranijo NSN (National Subscriber Number) številko. Centreksni naročnik ima na voljo celoten nabor osnovnih storitev, celoten nabor dopolnilnih storitev javnega naročnika in še dodatne dopolnilne storitve in/ali njihove modifikacije, ki jih ponuja članstvo v centreksni skupini. Nabor osnovnih in dopolnilnih storitev je enoten za javno (NSNCd, NSNCg) in interno številko (CxDNCd, CxDNCg). Nabor storitev je vezan na javno številko.

Centreksna skupina je skupina naročnikov, ki je konfigurirana na način, da omogoča večino funkcionalnosti zasebne centrale (ΡΒΧ). V centreksno skupino so lahko poleg naročnikov vključeni tudi ΡΒΧ sistemi (ΡΒΧ naročnik). Centreksno skupino določa njena identiteta CGID. CGID je enoumno določena znotraj enega klicnega strežnika ali ene centrale. V omrežju se lahko isti CGID uporablja za različne centreksne skupine, tudi v primeru, da so centreksne skupine z istim CGID povezane v eno poslovno skupino. Poslovna skupina se označuje z BGID. Poslovna skupina se lahko razteza preko več central. Centreksni skupini je možno določiti njeno javno centreksno številko. Ta je del javnega oštevilčenja in is se dodeljuje po enakih kriterijih, kot naročniške številke ter ne sme biti dodeljena nobenemu naročniku klicnega strežnika. V primeru, da se centreksni skupini dodeli javna centreksna številka, se le tej (skupini) določi, ali je dovoljeno sprejemati skupinske centreksne klice iz celega omrežja ali samo iz lastne poslovne skupine.

2o Skupno so v okviru centreks povezovanja pomembni naslednji pojmi:

centreks klic, to je klic, kjer se izbira kratko (CxDN) centreksno številko;

• · » ·· usmerjevalna številka, routing number (RN) - številka, ki omogoča usmerjanje klica do preseljenega (prenesenega) naročnika; določa sprejemno omrežje ali sprejemno centralo ali točko medsebojnega povezovanja ali točko omrežnega končnika;

CGID (cgid) (Centreks Group ldentity) - identiteta centreksne skupine v centrali;

ERN (Exchange Routing Number) - usmerjevalna številka, ki določa centralo s priseljeno številko (recipient);

- LC (local code) - lokalna koda (npr. IMS omrežja);

BGID (Business Group ID) - Identiteta poslovne skupine;

NDC (National Destination Code) - nacionalna koda destinacije;

NSN (National Significant Number) - nacionalna številka, definirana kot NDC+SN (npr. 4-5561010);

SN (Subscriber Number) - naročniška številka (npr. 5561010); CdPN (Called Number) - javna številka naročnika, klicana (številka B naročnika);

CgPN (Calling Number) - javna številka naročnika, kličoča (številka A naročnika);

NP DB (Number Portability Data Base) - podatkovna baza preseljenih številk.

« ·

V okviru številk imamo lahko klicano številko (npr. NSNCd, xDNCd), to je številko B naročnika, ter kličočo številko (npr. NSNCg, xDNCg), to je številko naročnika A.

V IMS se naročnike doda na določen AS, npr. centreks AS, koder se 5 bodo izvajale storitve. Nove naročnike za centreks je v IMS možno vključiti na več načinov. Prvi način je ta, da se obstoječi naročnik iz TDM/NGN preseli na IMS. To je lahko zelo aktualna rešitev, saj naročnik s tem dobi nove storitve, ki jih prej v TDM/NGN ni imel, ohrani se mu oštevilčenje, fizično se v tem primeru nahaja na IMS centrali. Druga možnost je virtualni

NP, kar je podobna rešitev. Primerna za primer, da dodamo povsem nov naročnik na IMS, oštevilčenje pa dodamo na TDM/NGN in ga z NP preselimo na IMS. Virtualno pomeni zato, ker je takšen naročnik na TDM/NGN samo virtualen, in ga tam dosedaj ni bilo. Tretja možnost je povsem nov naročnik na IMS, v tem primeru se v TDM/NGN doda is podatek, da se tak naročnik nahaja na IMS in se zato uvede določen prefiks (predpona).

Opisana metoda podpira povezovanje za centreks klice za vse opisane možnosti. Prva in druga možnost potrebujeta za klice iz TDM/NGN v številki tudi ERN. Tretja možnost tega podatka navadno nima, ampak je to lahko dicon (predpona, prefiks).

Klici, ki so možni v okviru podane metode so interni klici med centreks naročniki. To so klici z uporabo kratke številke.

V okviru podane metode je možno izvajati tudi klice, kjer je prišlo do selitve naročnika, npr. iz TDM/NGN okolja v IMS. V tem primeru lahko naročnik uporablja tudi storitve, ki so na IMS SIP AS-ih. Nabor je lahko precej večji, kot je bil v NGN/TDM. Prav tako so lahko uporabljene določene Web storitve. V primeru selitve naročnika se uporablja del rešitve za NP. V tem delu gre za uporabo Service Portability, ki je definiran v okviru N P standardov. Service Portability je možnost, da uporabnik ohrani obstoječo TDM/NGN številko, medtem, ko se mu nabor in obseg storitev spremeni.

Z opisano metodo je možna pretvorba za centreks iz TDM/NGN v IMS brez dodatnih parametrov. Seveda ob upoštevanju določene programske logike. Uporabljajo se podatki za ISUP in parametri za SIP kot so : From, To, PAI (P-Asserted-ldentity), ter metode kot so INVITE, 200, 302 in ΒΥΕ.

Klic v centralo lahko pride iz različnih omrežij. To je lahko protokol SS7, is ali pa SIP-T. SIP-T prenaša v okviru SIP protokola tudi informacijo o ISUP-u. V obeh primerih se informacija, ki jo dobimo nahaja v sporočilih

ISUP. V obe smeri se prenaša javna številka.

V TDM/NGN omrežju je potrebno številki dodati še ERN, prav tako v usmerjevalne tabele NGN/TDM omrežja. ERN se dobi iz NP DB. Prefiksi usmerjevalnih številk (ERN) centreks številk se ne nanašajo na prehodno centralo storitveni posrednik, ampak na IMS sistem. ERN tako kaže na IMS omrežje, kjer se nahajajo centreks naročniki (dejanski ali preneseni). ERN se v storitvenem posredniku odreže.

Iz TDM/NGN omrežja se v IAM sporočilu protokola ISUP pošljejo informacije za CxDNCg, CxDNCd, ERN in NSNCd, BGID in opcijsko tudi NSNCg. Če slednja ni prisotna jo pridobi Service Broker. Podatki se prenašajo v ISUP protokolu in parametrih BGID, CgPN, CdPN in Generic

Parameter.V primeru centreks klica iz TDM/NGN v IMS se v SIP protokolu sporočila (metodi) INVITE do IMS omrežja informacija o številki prenaša v parametrih To, From in PAI. V sporočilih SIP se v okviru metode INVITE v parametru To in phone-context nahaja podatek CxDNCd, v From podatek NSNCg in v P-Asserted-ld (PAI) podatek CxDNCg. Vsa sporočila, metode in parametri so definirani v obstoječih standardih (ITU-T, ETSI, IETF RFC).

Metoda izvajanja v elementu storitveni posrednik z opisom pretvorbe je podana na sliki 5.

Z opisano metodo so možni tudi centreks interni klici iz IMS proti is TDM/NGN. Seveda ob upoštevanju določene programske logike. Za klic se uporabljajo ISUP parametri Generic Number, CdPN, CgPN, BGID, ter v okviru SIP parametri kot so From, To, PAI, ter metode, kot je INVITE.

Klic v centralo pride iz IMS omrežja v protokolu SIP in metodi (sporočilu) INVITE. V storitvenem posredniku pride v parametru To in phone-context podatek za CxDNCd, parametru From podatek LC+CxDnCg z parametrom otg z vrednostjo BGID, ter v parametru PAI ki ne vsebuje otg parametra podatek LC+CxDNCg. LC je v obeh primerih lahko prisoten, ali pa tudi ne. Storitveni posrednik obdela te podatke.

Centreks naročniki so vpisani v centreks tabelah, kjer se na podlagi vrednosti poslovne skupine (BGID) in interne centreks številke (CxDN) prebere javna številka (NSN). Ker je tabela enotna se preberejo tako klicane kot tudi kličoče številke. Storitveni posrednik ima translacijsko tabelo za vsak BGID (centreksno skupino). Na osnovi translacijske tabele, ter upoštevanju podatka BGID, ter CxDN se preberejo podatki za NSN. Informacija se nato iz SIP pretvori v ISUP sporočila. Proti TDM/NGN se zakodira ISUP sporočilo IAM, in sicer se pošljejo podatki za BGID, NSNCd, NSNCg, ter Generic Number (podatka CxDNCg in CxDNCd). Vsa sporočila, metode in parametri so definirani v obstoječih standardih (ITUT, ETSI, IETF RFC). Izjema je parameter otg, ki ni standardiziran v okviru IETF RFC. Čeprav parameter ni standardiziran, ga vseeno uporablja precej proizvajalcev telekomunikacijske opreme.

Metoda izvajanja v elementu storitveni posrednik je podana na sliki 6. is Na sliki 7 pa je prikazan način delovanja translacijske tabele. Tabela velja za vsak BGID posebej.

Opisana metoda omogoča izvajanje internih centreks klicev tudi za primere prenesenih naročnikov z uporabo NP (Number Portability).

Uporaba NP je poznana iz standardov za SS7. To je t.i. Service

Portability, ki je definirana v okviru NP standardov. Centreks naročnik je lokalno prenesen iz TMD/NGN na IMS. S tem dobi naročnik na IMS večji nabor storitev.

• · • ·

Lokalno prenesen naročnik je zapisan v NP podatkovno bazo (DB NP) v obliki, kot je poznana iz medoperaterske prenosljivosti. Torej se NSN (National Subscriber Numer) prevede v ERN (Exchange Routing Number)+NSN.

V izvorni centrali (TDM/NGN) se aktivira ACQ (smiselna za večje število prenesenih številk) metoda, ki sproži poizvedbo v NP podatkovno bazo na osnovi pred analize številk (digit analyse). Globino pred analize številk (samo predpona ali cela klicana številka) se nastavi administrativno glede na število lokalno prenesenih naročnikov. Če je lokalno prenesenih številk več v strnjenem bloku, potem se poizvedba aktivira glede na blok, če pa so prenesene številke razpršene, je bolj upravičeno izvesti povpraševanje v NP DB glede na celo številko.

Poleg metode ACQ obstaja še metoda QoR (prometno bolj obremenjujoča, zato uporabna npr. za manjše število prenesenih številk), is Pri tej metodi se v izvorno centralo posreduje sporočilo, da je naročnik prenesen (SS7 sporočilo REL z vzrokom #14). Poizvedba v NP DB se izvede v izvorni centrali. Ker je ta metoda uporabljena za medoperatersko prenosljivost, je potrebno dodatno načrtovanje omrežja, da ne bi prihajalo do interakcije med medoperatersko in lokalno prenesenimi naročniki.

V primeru javnega klica se izvaja povpraševanje v NP podatkovno baze (NP DB) v primeru lokalnega prenosa javnega naročnika, v primeru lokalnega prenosa samo nekaj centreks številk ali v primeru prenosa cele centreks skupine.

Povpraševanje v NP podatkovno bazo se lahko izvaja tudi direktno iz elementa storitveni posrednik. NP podatkovna baza se v tem primeru lahko nahaja v SCP, povezava je INAP.

Prehod iz storitvenega posrednika v IMS je možen direktno, ali preko 5 podatkovne baze (npr. HSS ali kvazi-IMS). V primeru direktne povezave, se proti IMS pošlje INVITE sporočilo.

Dostop do podatkovne baze je možen z uporabo standardnih LIA in LIR sporočil protokola DIAMETER. V tem primeru je to direkten dostop do IMS podatkovne baze HSS.

Dostop do podatkovne baze je možen tudi z uporabo klasičnih SIP sporočil, npr. če nimamo direktnega DIAMETER dostopa do HSS. V tem primeru se dostop do IMS baze izvede v sami lokacijski podatkovni bazi (LDB). V sami bazi pa se izvede pretvorba podatka, npr. za podatke iz HSS. V tem primeru prvi INVITE pride so LDB. LDB vrne 302 z vzrokom is “Temporary moved”. Storitveni posrednik potrdi sprejem 302 signala s ACK do LDB. V Contact je IP naslov za prvo in drugo IMS centralo (IP1 in IP2). Storitveni posrednik glede na rezultat pošlje INVITE do CSCF1 (z naslovom IP1) ali do CSCF2 (z naslovom IP2). To je podano v sliki 9. Možna je tudi izbira in uporaba dodatne baze (npr. LDB2), npr. za primer, če LDB ne odgovori ali je preobremenjena. Lokacijska podatkovna baza se lahko nahaja tudi v samem elementu storitveni posrednik.

Poleg podpore delovanju internih centreks klicev je v okviru opisane metode zagotovljena podpora tudi za dopolnilne storitve. To so storitve, • » kot jih poznamo v TDM /NGN. Podpora za storitve je zagotovljena v takšni meri, kolikor to omogoča opisana metoda. Za nekatere storitve ali dele storitev je za popolno delovanje storitve potrebna dodatna metoda, ki ni opisana v okviru podane metode

V okviru podane metode je zagotovljena podpora storitvam, kot so storitve zaključevanja klicev (Call Completion Supplementary Services, kot so Call Intrusion - CINT, Call Intrusion Protection - CINTP, Čamp On Busy - ČAMP, ...), storitvam ponujanja klicev (Call Offering Services, kot so Call Transfer Controlled - CTC, Night Service (Individual, Group) - NS,

NSG, Call Pick Up, Single - CPUS, Prevzem klica, v skupini - CPUG, Storitev z večnivojsko prednostjo in predpravico prevzema - MLPP ...). Podpora je zagotovljena tudi za specialne centreks dopolnilne storitve (kot so Abbreviated Dialling, Group List - ABDG Call Forvvarding For External Call Only, Emergency Call For Centreks Users, CTX Presentation Number is Interception Of Calls For CTX - IOC, Announcement Service For CTX, First Dial Tone For CTX) in tudi druge. Podpora omenjenim dopolnilnim storitvam je v okviru opisane metode zagotovljena delno ali v celoti.

Z opisano rešitvijo storitvenega posrednika omogočimo povezovanje klasičnih TDM/NGN omrežij (PLMN, GSM, PSTN, ISDN, SS7,...) z novim

IMS omrežjem za primere centreks internih klicev. To velja tako za primere, ko je eden izmed centreks naročnikov v TDM/NGN in drugi v IMS, kot tudi za primer, ko je naročnik v IMS prenesen iz TDM/NGN. S • · opisano rešitvijo je možno privatno centreks omrežje iz TDM/NGN razširiti še na IMS.

Prednosti opisane metode lahko strnemo v naslednje točke:

to je rešitev, ki na celotnem segmentu uporablja standardne rešitve, torej parametre za centreks, ki so že poznani v SS7 (ISUP), in parametre, ki so poznani in uporabljeni v SIP protokolu (za IMS);

z rešitvijo uporabimo že znane komponente (IMS elemente, elemente TDM omrežij, ISUP, SIP, Service Broker, NGN, IMS,

...);

element storitveni posrednik, ki je v standardih definiran kot »črna škatla«, in ki je predmet različnih raziskav, rešitev in patentov, smo razširili za podporo centreks omrežja; ni potrebno spreminjati nobenega izmed obstoječih protokolov ali delov omrežja (npr. SIP, ISUP, TDM central,..) in ni potrebe po nobeni dodatni podatkovni bazi (npr. posebne zunanje baze za interne centreks klice);

pretvorba iz NGN/TDM v IMS in obratno se izvaja v enem elementu omrežja in to preko opisane metode (programska koda, uporaba translacijskih tabel);

podporo centreks rešitvi tudi za primer uporabe standardne procedure Number Portability za primere selitve naročnikov znotraj centreks iz TDM/NGN v IMS, ter s tem uporaba »Service portability« opcije, kot je možna v okviru Number Portability;

z opisano metodo je možno poleg navadnih internih klicev v celoti ali delno zagotoviti podporo tudi za centreks dopolnilne storitve, kot so preusmeritve (CFU, CFB,..), konferenca (CONF), vstop v zvezo (CINT), predaja klica (CT), ne moti (DND), zaporedno zvonjenje (LH), zavračanje anonimnih klicev (ACR), predstavitev številke (CLIR, CLIP,..) in tudi drugih; v enem elementu omrežja, to je v elementu storitveni posrednik, je združena vsa logika za medsebojno sodelovanje med različnimi omrežji in med storitvami. Omenjena logika se povezuje do različnih delov omrežja, kot so vmesniki za H248/MGCP, SIGTRAN, SIP, do SIP-T, SIP in drugi, z opisano metodo je možno seliti obstoječe TDM/NGN is naročnike na IMS na preprost način in s tem zagotoviti, da dobijo obstoječi TDM/NGN centreks naročniki novo IMS funkcionalnost, ki se nahaja npr. na centreks AS znotraj IMS omrežja;

Storitveni posrednik ni potrebno da proži za centreks interne klice, npr. preko INAP na zunanje SCP, za primer, ko je naročnik preseljen iz TDM/NGN na IMS. S tem storitveni posrednik ni ozko grlo, kar se tiče prometa (dodatni promet med storitvenim posrednikom do SCP in nazaj za vsako klic na

preseljeno številko). V tem primeru v storitveni posrednik pride že informacija, kot je bila pripravljena v okviru TDM/NGN central.

Claims (4)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Povezovanje storitvenega posrednika in postopek za podporo centreks internih klicev,

   5 označen s tem, da je storitveni posrednik, ki vsebuje ustrezne translacijske tabele, za povezavo do sloja aplikacij in do sloja omrežja, pri čemer sloj aplikacij in sloj omrežja temeljita na TDM/NGN ali IMS elementih oziroma funkcionalnostih, preko protokola INAP povezan z modulom (1) io namenjenem za pretvorbo do TDM/NGN sloja aplikacij in preko protokola SIP z modulom (2) IMS sloja aplikacij, ki je namenjen za pretvorbo do IMS sloja aplikacij; da se SCP v modulu (2) IMS sloja aplikacij sestoji iz dela namenjenega za storitve ter iz podatkovne baze; da se za prenosljivost številke na SCP v modulu (2) IMS sloja aplikacij is nahaja del za izvajanje storitve prenosljivost terminala (NP), ter tudi ustrezna podatkovna baza za NP; da lahko SCP v okviru centreks internih klicev z uporabo javne številke izvaja tudi inteligentne omrežje storitve, kot so VPN, FPH, MAS, PRM in druge; da so v okviru IMS sloja aplikacij lahko različni aplikacijski strežniki, ki temelje na IMS ali
2. 2o SIP oz. storitveni platformi SDP; da je do TDM/NGN omrežja (3) storitveni posrednik povezan preko protokola SS7, pri kombinaciji TDM in IP pa preko SIGTRAN protokola ter MGCP/H248, v primeru samo IP povezovanja pa je protokol SIP-T v teh primerih storitveni posrednik povezan z javnimi centralami, privatnimi centralami (ΡΑΒΧ) in mobilnimi centralami (MSC) in se za primere uporabe storitve prenosljivost številk (NP) v okviru TDM/NGN omrežja (3) nahaja tudi podatkovna baza za NP in so končni uporabniki v teh primerih lahko SIP terminali,

   5 ISDN/POTS terminali ali GSM terminali; da se storitveni posrednik do IMS omrežja (4) povezuje preko SIP in Diameter protokola do podatkovne baze HSS, ter elementov S-CSCF, l-CSCF in P-CSCF in so v okviru IMS omrežja (4) lahko uporabljeni IMS terminali.

   io 2. Povezovanje storitvenega posrednika in postopek za podporo centreks internih klicev, po zahtevku 1, označeno s tem, da postopek povezovanja z modulom (1) TDM/NGN sloja aplikacij vsebuje naslednje korake:

   is - sprejem ISUP podatkov iz TDM/NGN iz sporočila IAM, številka klicanega: ERN+NSNCd, ostali podatki: BGID, NSNCg (opcijsko), CxDNCg, CxDNCd;

   preberejo se parametri BGID, CxDNCd, CxDNCg, NSNCg (če prisoten), NSNCd, odreže se ERN;

   20 - če NSNCg ni prisoten, se ga doda;

   pripravi se SIP sporočilo (metoda) INVITE, definirajo se naslednje vrednosti: To= CxDNCd, phone-context From= NSNCg, PAI= CxDNCg;

   pošlje se SIP sporočilo INVITE proti IMS .
3. 3. Povezovanje storitvenega posrednika in postopek za podporo centreks internih klicev, po zahtevku 1,
4. 5 označeno s tem, da postopek povezovanja z modulom (2) IMS sloja aplikacij vsebuje naslednje korake:

   sprejem SIP podatkov iz IMS iz sporočila (metode) INVITE (LC je lahko prisoten ali pa tudi ne): številka klicanega: io To=CxDNCd,phone-context,ostali podatki: from=LC+CxDNCg, otg=BGID, PAI=LC+CxDNCg;

   prebere se parametre To, From, PAI, odreže se LC (če je prisoten);

   iz translacijske tabele se iz BGID in CxDN pridobi NSN; is - pripravi se ISUP sporočilo IAM s parametri: Generic Number (CxDNCg, CxDNCd), BGID, CdPN (NSNCd), CgPN (NSNCg); pošlje ISUP sporočilo IAM proti TDM/NGN.