SI22738A - Naprava za radiofrekvenčno krožno globinsko terapijo - Google Patents

Abstract

Z napravo za radiofrekvenčno (RF) krožno globinsko terapijo po izumu, ki sodi v področje naprav za estetsko medicino in kozmetiko, je rešen problem konstrukcije aplikacijske ročke, v kateri sta obe elektrodi kondenzatorja s tako medsebojno oddaljenostjo in površino elektrod, da globina delovanja RF tokov omogoča maksimalen izkoristek RF vira. Naprava za radiofrekvenčno krožno globinsko terapijo ima poleg aplikacijske ročke še napajalnik, generator radiofrekvenčnega signala in vakuumsko črpalko in je značilna po tem, da sta v ročki naprave galvansko izolirani elektrodi kondenzatorja nameščeni tako, da je prva elektroda kondenzatorja krožne oblike obdana z drugo elektrodo v obliki krožnega kolobarja, pri čemer je krožna elektroda v dielektričnem ohišju, da je druga elektroda v obliki krožnega kolobarja zapognjena od spodaj navzgor. Naprava za radiofrekvenčno krožno globinsko terapijo po izumu je lahko tudi brez vakuumske črpalke.

Description

NAPRAVA ZA RADIOFREKVENČNO KROŽNO GLOBINSKO TERAPIJO

Področje tehnike

Izum se nanaša na napravo za radiofrekvenčno (RF) krožno globinsko terapijo, ki omogoča učinkovito izvajanje globinske terapije s pomočjo radiofrekvenčnega segrevanja tkiva pod kožo.

Tehnični problem

Tehnični problem je konstrukcijska rešitev take naprave, ki bo omogočala izvajanje terapije z dvema elektrodama v isti aplikacijski ročki na principu kapacitivne radiofrekvence z optimalno porazdelitvijo RF električnega polja. Problem pri konstrukciji dveh elektrod kondenzatorja je optimiziranje velikosti, oblike, predvsem pa prostorske namestitve elektrod kondenzatorja v ročko naprave, saj pri bipolarnih RF metodah postavitev elektrod bistveno vpliva na kakovost terapije. Cilj je oblikovati elektrodi kondenzatorja, da bo postavitev elektrod v prostoru taka, da bo medsebojna oddaljenost in površina elektrod omogočala maksimalen izkoristek RF vira. Oblika in površinska razmerja velikosti elektrod kondenzatorja morajo omogočati čim boljši stik s tkivom pacienta in čimbolj enakomerno porazdelitev električnega polja po površini kože pacienta ter izločitvijo lokalnih maksimumov električnih polj. Konstrukcijska rešitev ročke naprave naj omogoča možnost istočasnega izvajanja vakuumske terapije.

Znano stanje tehnike

Terapija z radiofrekvenco se uporablja v fizioterapiji, estetski kirurgiji, dermatologiji in kozmetiki, možno pa jo je aplicirati povsod, kjer je potrebno segrevanje tkiv. Terapija na podlagi visokofrekvenčne inducirane napetosti s frekvenco od 0,1 MH pa do nekaj 10 MH, prednostno od 0,4 MH do 6MH, v telesu povzroči segrevanje, ki ga kot koristnega želimo doseči v tkivih v podkožju. Po principu delovanja v grobem ločimo dva načina: uporovni t.i. rezistivni na podlagi ohmske upornosti in kapacitivni na podlagi kapacitivnostne upornosti.

Pri delovanju naprave za terapijo na podlagi rezistivne metode se na koži pacienta po vklopu napetosti v prevodniku, ki je telo oziroma koža pacienta med dvema elektrodama, pojavijo ohmski tokovi. Tok preko telesa potuje od prve, manjše, do druge, večje elektrode. Ker je tok enak skozi obe elektrodi, velikost elektrode močno vpliva na gostoto električnih tokov. V telesu ob manjši elektrodi povzroči zaželeno segrevanje, pri večji pa je gostota električnega toka toliko manjša, da ne povzroča učinka. Žal pa se zaradi velike ohmske upornosti kože proti podkožju velik del padca napetosti in s tem segrevanja zgodi v povrhnjici in gornjih plasteh kože, zato prihaja do nezaželenih opeklin. Še posebej je ta proces izrazit, ko se zaradi različnih vzrokov nezaželeno zmanjša kontaktna površina elektrode, če se le-ta ne prilega v celoti. Njihov nastanek spremlja izrazito neprijeten, pekoč občutek. Nekateri proizvajalci naprav to rešujejo z različnimi načini hlajenja kože. Boljše občutke med terapijo omogočijo z omrtvičenjem (analgezijo) kože ob njenem ohlajevanju. Pomanjkljivost take terapije je v tem, da pacient ne občuti nastajanja opeklin, in ne zazna nujnosti prekinitve terapije, ko le-ta povzroča škodo.

Po US2007265614 je znana rešitev prej opisane metode z RF signalom, kar pomeni, da je aplikator neizoliran. Rešitev je monopolarna in ima pripravo za hlajenje kože pacienta.

Po US20020072610 je znana rezistivna rešitev, ki je podobna prej opisani. Rešitev odpravlja pomanjkljivosti povezane z obliko elektrod pravokotne oblike, kjer se na robovih pojavijo večja električna polja, ki povzročajo neenakomerno porazdelitev učinkov terapije pod površino aplikatorja. To je neugodno, saj poleg onemogočanja enakomerne terapije na celotnem področju, na robovih gostote električnega polja postanejo tako velike, da nastane nevarnost poškodb. Zato je v rešitvi uporabljen okrogel aplikator, na katerem ni robov, kar zagotavlja enakomernejšo porazdelitev polja po površini, poleg tega pa se ne pojavljajo lokalni maksimumi.

V obstoječih rešitvah so znane metode z uporabo kapacitivne metode. Pri kapacitivni radiofrekvenci so elektrode izolirane z neprevodno snovjo oziroma izolatorjem. Med elektrodama, ki sta plošči kondenzatorja, teče le kapacitivni tok, ki ne povzroči segrevanja. Zaradi visoke frekvence povzroča močno polarizacije dipolarnih molekul vode v tkivu. Te poskušajo slediti frekvenci vsiljene napetosti električnega polja, v katerem se nahajajo. S tem se povzroča segrevanje tkiva. To segrevanje je povzročeno v tkivih sestavljenih iz polariziranih dipolov (vode), v nižjih plasteh kože in maščobnih tkivih. Na zgornje plasti kože ne vpliva, saj le-ta ne vsebujejo zadostne količine dipolarnih molekul (vode) za močnejše segrevanje. S tem je zagotovljeno segrevanje v podkožnih tkivih.

Znane radiofrekvenčne naprave s kapacitivnim načinom delovanja delujejo na principu manjše aktivne elektrode in večje oddaljene. Na večji oddaljeni elektrodi je gostota kapacitivnih tokov dovolj majhna, da ne povzroča učinkov na tkivu. To predstavlja monopolarni način. Bipolarni način predstavlja uporabo dveh elektrod v istem aplikatorju. Uporabljeni elektrodi sta podobno veliki, zato imata enak vpliv na tkivo. Prednost metode je, da se zaradi dvakratnega delovanja potrebna uporabljena RF napetost bistveno zmanjša.

Po US2007255274 je znana rešitev na osnovi kapacitivne metode, ki ima lahko eno ali več elektrod, in lahko deluje na monopolarni ali bipolarni način. Rešitev je zasnovana na osnovi ene ali več prvih elektrod in samo ene druge elektrode kondenzatorja. Elektrode so postavljene ena poleg druge, kar zmanjšuje homogenost RF polja. Oddajne elektrode so povezane med seboj, kar pomeni, da je rešitev tehnološko zahtevna.

Po US20070088413 prijavi je znana kapacitivna bipolarna metoda, z dvema ali več elektrodami, ki so postavljene ena poleg druge, kar zmanjšuje homogenost polja.

Po slovenskem patentu št. 20906 je znana naprava za krožno globinsko kožno terapijo, ki je značilna po vakuumski terapiji s pomočjo masažnih krogel.

Firma Lumenis in še nekateri proizvajalci uporabljajo kombinacijo rezistivne RF in vakuumske terapije. Uporabljena je rezistivna metoda, ki prinaša prej opisane slabosti.

Opis rešitve tehničnega problema

Bistvo naprave za radiofrekvenčno krožno globinsko terapijo je v tem, da sta v ročki naprave galvansko izolirani elektrodi kondenzatorja, ki ima prvo elektrodo krožne oblike nameščeno na dno valjastega nosilca in obdanega z zvonastim nosilcem z zavihkom, v katerem je druga elektroda v obliki krožnega kolobarja. Oblika zvonastega nosilca omogoča pogoje za izvajanje terapije z vakuumom.

Naprava za radiofrekvenčno krožno globinsko terapijo po izumu bo v nadaljevanju opisana s pomočjo slik, ki prikazujejo:

slika 1 - ročko naprave za radiofrekvenčno krožno globinsko terapijo v prerezu slika 2 - tloris ročke naprave za radiofrekvenčno krožno globinsko terapijo slika 3 - ročko naprave za radiofrekvenčno krožno globinsko terapijo v prerezu

Naprava za radiofrekvenčno krožno globinsko kožno terapijo po izumu ima poleg značilne ročke še napajalnik in generator radiofrekvenčnega signala in vakuumsko črpalko. V ročki naprave sta galvansko izolirani elektrodi kondenzatorja nameščeni tako, da je prva elektroda kondenzatorja krožne oblike obdana z drugo elektrodo v obliki krožnega kolobarja. Naprava je lahko tudi brez vakuumske črpalke.

Ročka naprave je sestavljena iz prijemala 1, nosilca 2, zvonastega nosilca 3 z elektrodo 6 in valjastega nosilca 4 z okroglo elektrodo 5. Kot prikazuje slika 1 ima ergonomsko oblikovano prijemalo 1 v sredini po vsej dolžini kanal 1a, ki se v bližini nosilca 2 zaključi s kratkim valjastim kanalom 1b. Prijemalo 1 ima na delu 1c urezane navoje za privijanje v nosilec 2. Nosilec 2 je kupolaste oblike in ima v notranjosti četrtkrožno oblikovan kanal 2a in ozek kanal 2b, ki se konča v izvrtini 2c, kamor je nameščen pokrov 2d. Pokrov 2d je v primeru delovanja naprave z vakuumom v tesnem stiku z nosilcem 2. Dvig vakuumsko prisesane ročke se olajša z dvigom pokrova 2d odpre kanal 2b in zrak iz okolja vstopi pod zvonasti nosilec 3. Nosilec 2 je v spodnjem delu opremljen z navoji, s pomočjo katerih se po namestitvi zvonastega nosilca 3 privije v valjast nosilec 4. Valjast nosilec 4 ima v sredini širok vertikalen kanal 4a in horizontalna kanala 4b in 4c. Od spodnje linije kanalov 4b in 4c je v sredini nosilca 4 vertikalen kanal 4d. Na spodnji del nosilca 4 je s pomočjo nastavka 7 pritrjena okrogla elektroda 5 kondenzatorja skupaj z dielektričnim ohišjem 5a.

Zvonasto oblikovan nosilec 3 ima v sredini okroglo luknjo, ki omogoča pritrditev v celoto z nosilcema 2 in 4. Od vodoravnega dela nosilca 3 se stranica enakomerno razširi navzdol do približno 1/6 višine in se oblikuje v polkrožen zavihek 3a, v katerega se namesti elektroda 6 kondenzatorja kolobarjaste oblike. Elektroda 6 je zapognjena tako, da sledi krivini zavihka 3a v delu nosilca 3, ki je najbližji koži pacienta. Zavihek 3a je zaprt z kolobarjastim pokrovom 3b.

Skozi kanal 1a prijemala 1 je nameščena cevka 8 za sesanje zraka, žica 9 za napajanje elektrode 5 in žica 10 za napajanje elektrode 6. Žica 9 je uvedena tudi skozi kanal 2a nosilca 2 in 4d nosilca 4. Na drugi konec prijemala 1 je nameščena gibljiva cev 11 do ohišja naprave in omogoča varno rokovanje z napravo.

Po izvedbenem primeru I naprave po izumu, ki je predvidena za delovanje brez vakuuma je okoli okrogle elektrode 12 elektroda 13 narejena v obliki vodoravnega krožnega kolobarja, kot prikazuje slika 3.

V napravi po izumu z vakuumom je možno uporabiti dodatno ločeno tretjo elektrodo. Možna je tudi izvedba ročke, v kateri sta prva in druga elektroda zvezani skupaj v galvanski stik, tako da predstavljata eno elektrodo, druga, nevtralna elektroda v obliki pravokotne ali okrogle plošče pa je nameščena na oddaljeni del telesa in ravno tako priključena na generator RF signala.

V napravo je nad sredinsko elektrodo možno vstaviti enega ali več virov ultrazvočnega delovanja, ki na tkivo deluje na mehanski in/ali termični bazi. Vir je lahko izdelan iz piezoelektričnega kristala.

Za dodatne terapevtske učinke na tkivo je možno v ročko naprave po izumu vstaviti enega ali več virov vidne in/ali infrardeče svetlobe.

V ročko naprave po izumu je možno vstaviti 2, 3 ali več med seboj ločenih elektrod kondenzatorja, ki se nahajajo ena v drugi. Za posebne porazdelitve RF polj je lahko namesto okrogle uporabljena tudi ovalna oblika elektrod.

Naprava po izumu je namenjena uporabi v estetski medicini, kozmetiki, fizioterapiji, dermatologiji, onkologiji, veterini, kakor tudi povsod drugje, kjer je potrebno globinsko segrevanje. Učinki terapije z radiofrekvenco temeljijo na segrevanju tkiva in med drugim temeljijo na aktivaciji avtoimunskega procesa telesa. S souporabo vakuumske terapije se bistveno poveča prekrvavitev območja, kar omogoči boljši in hitrejši učinek imunskega odziva telesa. Istočasno se s povečano prekrvavitvijo izboljša dielektrična lastnost tkiva, s čimer se poveča učinkovitost terapije. Okrogla oblika elektrode 5 z dielektričnim ohišjem 5a in nosilem 3 omogoča gladko drsenje po koži ter omogoča prijetno terapijo. Pri terapiji z napravo po izumu je možno uporabiti olja z dobrimi dielektričnimi lastnostmi, da se zmanjša trenje in izboljša drsenja ročke naprave po koži.

V napravi po izumu je doseženo najboljše razmerje med ploščino in obsegom, ki ga omogoča krožna oblika elektrode. Največja možna ploščina elektrod kondenzatorja ob njuni hkratni največji možni oddaljenosti je omogočena s postavitvijo elektrode krožne oblike v drugo elektrodo, ki je prav tako krožne oblike. Z okroglo obliko elektrod električno polje dosega optimalno možno homogenost v vseh točkah. Velika medsebojna oddaljenost elektrod je razlog, da je povečana globina delovanja radiofrekvenčnih tokov in hkrati povečana površina naenkrat tretiranega tkiva. Poleg tega je pomembno, da je dosežena večja površina aktivne izolirane elektrode v stiku s kožo, saj je s tem izboljšan izkoristek in s tem zmanjšana potrebna moč radiofrekvenčnega generatorja.

Claims (12)

1. Naprava za radiofrekvenčno krožno globinsko terapijo ima poleg aplikacijske ročke še napajalnik, generator radiofrekvenčnega signala in vakuumsko črpalko, ki je značilna po tem, da sta v ročki naprave galvansko izolirani elektrodi kondenzatorja nameščeni tako, da je prva elektroda kondenzatorja krožne oblike obdana z drugo elektrodo v obliki krožnega kolobarja, pri čemer je krožna elektroda v dielektričnem ohišju, da je druga elektroda v obliki krožnega kolobarja zapognjena od spodaj navzgor.

2. Naprava za radiofrekvenčno krožno globinsko terapijo po zahtevku 1, značilna po tem, da nima vakuumske črpalke.

3. Naprava za radiofrekvenčno krožno globinsko terapijo po zahtevku 1, značilna po tem, da je ročka naprave sestavljena iz prijemala (1), nosilca (2) , zvonastega nosilca (3) z elektrodo (6) in valjastega nosilca (4) z okroglo elektrodo (5), da ima ergonomsko oblikovano prijemalo (1) v sredini po vsej dolžini kanal (1a), ki se v bližini nosilca (2) zaključi s kratkim valjastim kanalom (1b), da ima prijemalo (1) na delu (1c) urezane navoje za privijanje v nosilec (2), da je nosilec (2) kupolaste oblike in ima v notranjosti četrtkrožno oblikovan kanal (2a) in ozek kanal (2b), ki se konča v izvrtini (2c), kamor je nameščen pokrov (2d), da je pokrov (2d) v primeru delovanja naprave z vakuumom v tesnem stiku z nosilcem (2), da je nosilec (2) v spodnjem delu opremljen z navoji, s pomočjo katerih se po namestitvi zvonastega nosilca (3) privije v valjast nosilec (4), da ima valjast nosilec (4) v sredini širok vertikalen kanal (4a) in horizontalna kanala (4b in 4c), da je od spodnje linije kanalov (4b in 4c) v sredini nosilca (4) vertikalen kanal (4d), da je spodnji del nosilca (4) s pomočjo nastavka (7) pritrjena okrogla elektroda (5) kondenzatorja skupaj z dielektričnim ohišjem (5a), da ima zvonasto oblikovan nosilec (3) v sredini okroglo luknjo, ki omogoča pritrditev v celoto z nosilcem (2) in (4), da se od vodoravnega dela nosilca (3) stranica enakomerno razširi navzdol do približno 1/6 višine in se oblikuje v polkrožen zavihek (3a), v katerega se namesti elektroda (6) kondenzatorja oblike krožnega kolobarja, da je elektroda (6) zapognjena tako, da sledi krivini zavihka (3a) v delu nosilca (3), ki je najbiižji koži pacienta, da je zavihek (3a) zaprt z kolobarjastim pokrovom (3b), da je skozi kanal (1a) prijemala (1) nameščena cevka (8) za sesanje zraka, žica (9) za napajanje elektrode (5) in žica (10) za napajanje elektrode (6), da je žica (9) uvedena tudi skozi kanal (2a) nosilca (2) in (4d) nosilca (4), daje na drugi konec prijemala (1) nameščena gibljiva cev (11) do ohišja naprave in omogoča varno rokovanje z napravo.

4. Naprava za radiofrekvenčno krožno globinsko terapijo po zahtevku 2, značilna po tem, da je okoli okrogle elektrode (12) elektroda (13), ki ima obliko vodoravnega krožnega kolobarja.

5. Naprava za radiofrekvenčno krožno globinsko terapijo po zahtevku 1 in 3, značilna po tem, da sta elektrodi (5 in 6) galvansko vezani v eno elektrodo, druga nevtralna elektroda, v obliki pravokotne ali okrogle plošče, pa je nameščena na oddaljeni del telesa in ravno tako priključena na generator RF signala.

6. Naprava za radiofrekvenčno krožno globinsko terapijo po zahtevku 1 in 4, značilna po tem, da sta elektrodi (12 in 13) galvansko vezani v eno elektrodo, druga nevtralna elektroda, v obliki pravokotne ali okrogle plošče, pa je nameščena na oddaljeni del telesa in ravno tako priključena na generator RF signala.

7. Naprava za radiofrekvenčno krožno globinsko terapijo po zahtevkih 1do 6, značilna po tem, da je v ročko vgrajena in galvansko povezana dodatna ločena tretja elektroda.

8. Naprava za radiofrekvenčno krožno globinsko terapijo po zahtevkih od 1 do 7, značilna po tem, da je nad sredinsko elektrodo vstavljen en ali več virov ultrazvočnega delovanja, ki na tkivo deluje na mehanski in/ali termični bazi.

9. Naprava za radiofrekvenčno krožno globinsko terapijo po zahtevkih od 1 do 7, značilna po tem, da je nad sredinsko elektrodo vstavljen vir ultrazvočnega delovanja iz piezoelektričnega kristala.

5 10. Naprava za radiofrekvenčno krožno globinsko terapijo po zahtevkih od 1 do

7, značilna po tem, da je v ročko naprave vstavljen en ali več virov vidne in/ali infrardeče svetlobe.

11. Naprava za radiofrekvenčno krožno globinsko terapijo po zahtevkih od 1 do

10 7, značilna po tem, da so v ročko vstavljene 2, 3 ali več med seboj ločenih elektrod kondenzatorja, ki se nahajajo ena v drugi.

12. Naprava za radiofrekvenčno krožno globinsko terapijo po zahtevkih od 1 do 11, značilna po tem, da je prva elektroda kondenzatorja ovalne oblike in je

15 obdana z elektrodo oblike ovalnega kolobarja.