SI20409A - Emg senzor in večkanalni uretralni emg sistem, ki vsebuje ta senzor - Google Patents

Abstract

EMG senzor (1) obsega na površini vrsto merilnih elektrod (2a, 2b, ...), ki so delno vdrte v površino senzorjevega telesa (1a) in so v bistvu zravnane z njo. Merilne elektrode (2a, 2b, ...) so razporejene v skupke elektrod, ki se v glavnem razprostirajo vzdolž senzorjevega telesa (1a). Večkanalni uretralni senzorski sestem, ki vsebuje EMG senzor (1) za zaznavanje mikroelektričnih potencialov, ki ima en ojačevalni sistem (6) s preklopno napravo (6b) in vrsto merilnih kanalov (6c) z instrumentalnimi ojačevalniki (6c1, ..., 6c11). Preklopna naprava (6b) je namenjena za povezovanje merilnih elektrod (2) EMG-senzorja paroma na vhod enega izmed diferencialnih instrumentalnih ojačevalnikov (6c1, ..., 6c11) tako, da dobi vsak merilni kanal diferencialno zaznavanje registriranih mioelektričnih potencialov. Uporabno med drugim za detekcijo miolektričnih površinskih potencialov v sečevodovi zaporni muskulaturi pri diagnostiki disfunkcij spodnjih urinskih poti.ŕ

Description

EMG senzor in večkanalni uretralni EMG - senzorski sistem, ki vsebuje ta senzor

Ta izum se nanaša na EMG ( elektromiografski) senzor za detekcijo mioelektričnih potencialov, podrobneje predvsem na EMG senzorsko telo, ki je nameščeno na uretralni kateter ali paje integrirano z uretralnim katetrom in pri tem zajema EMG senzor tubularno, v glavnem cilindrično telo iz dielektričnega materiala. Nadaljni aspekti izuma se nanašajo na večkanalni uretralni EMG senzorski sistem, kjer ta senzorski sistem vključuje ta EMG senzor v skladu z zahtevami 1-7 za detekcijo mioelektričnih potencialov, kjer so EMG senzorske merilne elektrode povezane preko elektronske ojačevalne enote na galvansko ločeno podatkovno procesno enoto za EMG signalno analizo, kjer vsebuje EMG senzorski sistem set merilnih kanalov, v katerih pripada vsaka merilna elektroda enemu merilnemu kanalu in kjer je izhod vsake merilne elektrode povezan na en pripadajoči vhod na elektronski ojačevalni enoti.

Pri različnih okvarah delovanja spodnjih urinskih poti pri moških in ženskah je zelo koristno pojasniti različne fiziološke situacije pomembne pri diagnostiki in iskanju vzrokov za okvaro.

Ena izmed najbolj motečih okvar spodnjih urinskih poti je urinska inkontinenca, to je nehoteno uhajanje urina. Normalno kontrolirano uriniranje ali kontinenca je odvisno od kompleksne koordinacije mehurja in secevodne funkcije. Napaka v koordinaciji na nekem nivoju povzroči urinsko inkontinenco. Različne merilne metode so bile uporabljene za določitev izvorov za urinsko inkontinenco in za določitev natančnega vzroka okvare. Ena izmed takih metod je osnovana na merjenju pritiskovnih razmer, n.pr. mehanskega upora v spodnjem urinskem traktu, medtem ko druge metode merijo mioelektrične (miografične) potenciale v mišicah, ki so pomembne za delovanje spodnje urinske funkcije. Detekcija mioelektričnih potencialov je običajno izvajana z uporabo implantiranih elektrod, najbolje igelnih ali žičnih belektrod, ki so vstavljene v mišično tkivo. To povzroči bolniku precejšnje bolečine in so zaradi tega nadomestne površinske elektrode nameščene na kateter, ki se ga vstavi na mesto v sečevod in se registrirajo okoliški mišični potenciali. Ker so za urinsko kontinenco pomembne različne vrste mišic, je bilo dokazano, da so površinske elektrode uporabljene za detekcijo mioelektričnih potencialov, to je za površinsko elektromiografsko preizkavo (EMG analizo) doslej manj primerne. To je znano za uretralne miografske površinske elektrode v obliki obročastih elektrod, ki jih je izdelala in jih prodaja Dantec Medical firma iz Kopenhagena od 1980 dalje. Vsekakor so te obročaste EMG elektrode samo omogočile merjenje interferenčnega EMG vzorca prečno po progastih mišičnih vlaknih in s tem niso primerne za vzdolžno detekcijo mioelektričnih potencialov vzdolž mišičnih vlaken, kar je znano, daje zelo pomembno za pravilno analizo mioelektrične aktivnosti progastih mišic. Torej je pomembno, da merimo hkrati z mioelektrično aktivnostjo tudi pritiske v sečevodu in mehurju.

To lahko dosežemo ustrezno z uretralnim katetrom, ki ima tako EMG elektrode kot pritiskovne merilne senzorje.

En primer takega katetra, kije posebno koristen pri zajemanju signalov v tubularnih, vsebino premikajočih organov, kot na primer oesophagus, črevesju, uretri in tako dalje, je znan iz Evropske patentne vloge št. 0 366 127 -Al. Podobno kot zgoraj omenjene merilne elektrode od Danteca, so te merilne elektrode tudi obročaste in so v glavnem nameščene okrog katetrta in ki segajo malo nad kateter. Senzor, ki ga opisuje ta publukacija, je v prvi vrsti namenjen za merjenje pritiskovnih signalov, ki omogočajo preizkavo časovno spreminjajočega gibanja in peristaltične funkcije ( v prebavnem traktu). Te merilne elektrode imajo enako šibkost kot merilne elektrode od Danteca z ozirom zaznavanja mioelektričnih potencialov. Poleg tega, ker segajo merilne elektrode rahlo iznad površino, je uporaba takega katetra boleča za bolnika.

En namen pričujočega izuma je namreč, da se pridobi senzor za zaznavanje mioelektričnih potencialov ali da se pridobi EMG senzor, kjer merilne elektrode omogočajo zaznavanje mioelektričnih potencialov,tako gladkih kot progastih mišic in kjer se da senzor enostavno integrirati ali namestiti na uretralni kateter na nekem vzdolžnem mestu vzdolž katetra in se ga da namestiti v uretralni kanal brez karšne koli bolečine ali neugodja za bolnika. Drug namen je, da EMG senzor omogoča registriranje vzdolž mišičnih vlaken pri progastih mišicah.

Namen pričujočega izuma je nadalje pridobitev večkanalnega uretralnega EMG senzorskega sistema, kjer EMG senzor, v skladu z izumom.omogoči merjenje mioelektričnih potencialov z večkanalno tehniko in pri tem podrobneje za omogočitev diferencialne detekcije mioelektričnih potencialov.

Te zgoraj omenjene in druge latnosti so dosežene z EMG senzorjem, za katerega je značilno, daje na njegovi površini več merilnih elektrod, ki so deloma vdrte v površino EMG senzorja in so značilno zravnane s to površino in so razporejene v značilnih elektrodnih konfiguracijah, ki se v glavnem raztezajo vzdolž vzdolžne osi senzorjevega telesa, skupaj z uretralnim večkanalnim EMG senzorskim sistemom, za katerega je značilno, da ima ojačevalna enota elektronsko preklopno enoto skupaj z diferencialnimi instrumentalnimi ojačevalniki za vsak posamezen merilni kanal in, da je ta preklopna enota namenjena, da peklopi merilne elektrode v parih na vhod pripadajočega diferencialnega instrumentalnega ojačevalnika tako, da vsak merilni kanal izvaja diferencilno detekcijo registriranih mioelektričnih potencialov.

Druge značilnosti in prednosti tega EMG senzorja v skladu s pričujočim izumom so podane v zahtevah 2-7 in ostale značilnosti in prednosti večkanalnega uretralnega EMG senzorskega sistema v skladu s tem izumom pa so opisane v odvisnih zahtevah 8-12.

Izum bo sedaj podrobneje opisan v naslednjem, nanašajoč se na primer izvedbe v naslednjih risbah, kjer:

Sliki la, lb prikazujeta eno izvedbo tega EMG senzorja v skladu z izumom,

Sliki 2a,2b prikazujeta naslednjo izvedbo tega EMG senzorja v skladu z izumom,

Slika 3 prikazuje tretjo izvedbo tega EMG senzorja v skladu z izumom,

Slike 4a, 4b,4c,4d prikazujejo četrto izvedbo tega EMG senzorja v skladu z zumom,

Sliki 5a,5b prikazujeta primer izvedbe EMG senzorja v obliki uretralnega katetra v skladu z izumom,

Slika 6a prikazuje klinično uporabo uretralnega katetra, ki ima EMG senzor na mestu uretre pri moškem sečevodu v skladu z izumom,

Slika 6b prikazuje shematično risbo muskulature spodnjih urinskih poti,

Slika 6c prikazuje večžilni kabel z EMG senzorjem v skaldu z izumom,

Slika 7 prikazuje klinično uporabo uretralnega katetra, ki ima EMG senzor na mestu uretre pri ženskem sečevodu v skladu z izumom,

Slika 8 prikazuje izvedbo EMG senzorskega večkanalnega sistema v skladu z izumom,

Sliki 9a,9b prikazujeta dva primera povezav posameznih elektrod EMG senzorja na vhode ojačevalne enote EMG sistema v skladu z izumom,

Slika 10 prikazuje drug primer povezav posameznih merilnih elektrod v sestavo za 4 kanalno diferencialno detekcijo.

Slika 1 prikazuje v stranskem risu prvo izvedbo EMG senzorja v skladu z izumom. EMG senzor 1 sestavlja vzdolžno cilindrično senzorsko telo la iz dielektričnega materiala, n.pr. iz epoksija. Nameščene na površino senzorskega telesa la podolgovate tračno oblikovane elektrode 2 paralelno z vzdolžno osjo senzorskega telesa. V tem primeru so to štiri elektrode 2a, 2b, 2c,2d, ki so vzravnane s površino senzorskega telesa la. Na distalnem koncu senzorskega telesa 1 a je nameščena obročno oblikovana referenčna elektroda 3 in nadalje je pokazan pritiskovni senzor 4a, na primer kot mikrotip pretvornik ali piezoelektrični pretvornik. Delno oklopljen kabel 5 povezuje različne elektrode in izhaja iz senzorskega telesa la na distalnem delu.

Slika lb prikazuje prečni prerez skozi senzorjevo telo la vzdolž prereza 1-1 na Sliki la in prikazuje tračne merilne elektrode 2a, 2b, 2c, 2d na površini senzorjevega telesa.

Slika 2a prikazije drugo verzijo EMG senzorja kot na Sliki 1, kjer niso elektrode 2a, 2b, 2c, 2d paralelne vzdolžni osi senzorjevega telesa temveč so v špiralno oblikovanih linijah na površini senzorjevega telesa la.

Slika 2b prikazuje prečni prerez skozi senzorjevo telo la vzdolž prereza II-II na Sliki 2a in ustreznega prereza vzdolž prereza IH-ΠΙ na Sliki 2a z elektrodnim skupkom na površini senzorjevega telesa la, kot je prikazano na pripadajočem prerezu. Na Sliki 2a sta prikazana dva pritiskovna senzorja 4a, 4b. Naravno je lahko nameščenih več pritiskovnih senzorjev.

Slika 3 prikazuje tretjo verzijo EMG senzorja v skladu s tem izumom. Tu so oblikovane merilne elektrode namesto kot trakovi kot točke na površini, kjer dve elektrodi 2d in 2g nista vidni. Možna alternativna lega referenčne elektrode 3 je podana črtkano in je označena kot 3'.

Slika 4a prikazuje četrto verzijo EMG senzorja 1 v skladu z izumom. Kot je prikazano na Sliki 4a, je prva izvedba iz senzorskega telesa la, kije razdeljen na dva segmenta z obročno referenčno elektrodo 3. Na prvem segmentu so 4 tračne elektrode 2a,..,2d, kjer elektroda 2d ni vidna. Na drugem segmentu so 4 tračne elektrode 2e,..,2h, kjer 2g, 2h nista vidni. Elektrode 2e,..,2h so premaknjene radialno proti elektrodam 2a,..,2d. Slika 4b prikazuje drugo izvedbo te razporeditve, kjer so 4 elektrode 2e,..,2h oblikovane v podaljšku merilnih elektrod 2a,..,2d na prvem segmentu. Razporeditev elektrod je dodatno prikazana na Sliki 4c vzdolž prereza IVrv na Sliki 4a in vzdolž linije VI-VI na Sliki 4b, medtem ko Slika 4d prikazuje elektrodno razporeditev vzdolž linije V-V na Sliki 4a. EMG senzor na Sliki 4 vsebuje v vsaki izvedbi 8 posameznih tračnih elektrod 2a,..,2h vgrajenih v površino senzorjevega telesa la.

Slika 5a prikazuje EMG senzor 1 v skladu z izumom, integriran s katetrom 9 in v bližini konca katetra 9a. Z dodatnimi pritiskovnimi senzorji 4a,4b, ki so del EMG senzorja 1, sta prikazana tudi dva pritiskovna senzorja lOa, lOb, prvi na koncu 9a katetra pred EMG senzorjem in drugi na samem katetru zadaj za EMG senzorjem. Tu se razume, daje lahko EMG senzor integriran v sam kateter 9 in da sestavlja en del letega, ali pa je lahko ločen del, kije nameščen na kateter 9, zadaj za koncem katetra 9a. Druga možnost je, da senzorjevo telo la in konec katetra 9a tvorita eno enoto, ki je nameščena na kateter 9.

V skladu s Sliko 5b prikazan kateter z integriranim EMG senzorjem 1 je t.im. balonski kateter. Za koncem katetra 9a, se nahaja balonček 11, ki se lahko napihne in služi za zadrževanje katetra na mestu, potem ko je bil nameščen v uretralni kanal, na primer zatem, ko je konec katetra z balončkom nameščen v mehur, in se nato balonček napihne in namesti v fizični stik z vratom mehurja. V tem primeru so lahko na katetru 9 uporabljeni tudi pritiskovni senzorji, pritiskovni senzor lOa na koncu katetra in senzor lOb med balončkom in EMG senzorjem 1 in pritiskovnim senzorjem lOc zadaj za EMG senzorjem 1.

Slika 6a ilustrira EMG senzor 1 v skladu z izumom, nameščen na kateter 9 enakega tipa, kot je to prikazano na Sliki 5b, kije nameščen v sečni kanal pri moških. Vidno je, daje konec katetra z kateterskim balončkom nameščen v mehur in daje balonček 11 napihnjen tako, da zadrži kateter 9 na miru, pri tem je balonček prilagojen steni mehurja in vratu mehurja. V steni mehurja samega so gladke mišice, ki so pod kontrolo avtonomnega živčnega sistema. Nekaj te muskulature sestavlja mišičje v trianglu (trigonumu) med ureterskimi odprtinami v steni mehurja in vratom mehurja in deluje kot nekakšen sfinkter. Poleg tega je v steni mehurja gladka muskulatura, ki se stisne pri nekem pritisku v mehurju in prispeva k avtonomni kontroli pri praznenju mehurja. Sečevodni kanal pri moških sega skozi prostato, kot to prikazuje Slika 6a, in nato skozi mišice medeničnega dna. Sečevod se nadaljuje naprej skozi mišice medeničnega dna ali urogenitalno diafragmo, ki vključuje t im. medenično dno (E) ali uretralni sfinkter, zunanji sfinkter, ki je progast in ki je pod voljno kontrolo. Pri normalnih razmerah lahko vzdrži nujo za uriniranje, ki jo stimulira avtonomni živčni sistem, t.j. ko na osnovi, da pritisk v mehurju presega določen prag ali zaradi drugih razmer, ki niso pod voljno kontrolo. Kadar sta prostornina mehurja in pritisk v mehurju nad neko vrednostjo, dobi oseba zavestno potrebo za uriniranje in istočasno se sproži podzavestni refleks v avtonomnem živčnem sistemu, ta refleks je poznan kot mikcijski refleks in povzroči aktivacijo mišic v mehurju, tako mišice za praznenje ali trigonum mišice in sprostitev notranjega uretralnega sfinktra. V osnovi edina stvar, ki lahko prepreči spraznenje urina je kontrakcija zunanjega uretralnega sfinktra E, in različne oblike nehotenega uhajanja urina povzroča nepravilno delovanje zunanjega uretralnega sfinktra E, ki je sam pod voljno kontrolo, tako da pride do nehotenega uhajanja urina. Lahko omenimo, da so okrog sečevodnega kanala gladke mišice, ki niso pod voljno kontrolo, funkcija teh mišičje bila slabo raziskana, pač pa bi bilo koristno, da bi bilo mogoče registrirati to mišično aktivnost. To je shematično prikazano na Sliki 6b, ki zaradi poenostavitve prikazuje pomembne dele tega mišičja spodnjih urinskih poti, s poznano muskulaturo pri ženah 2,3.

Kot prikazuje Slika 6b, je uretralni kateter 9 nameščen skupaj z EMG senzorjem na mesto progastega voljno kontroliranega zunanjega sfinktra E za urinski mehur ali medenično dno. Nastavitev katetra je lahko lažje napraviti s pomočjo pritiskovnih senzorjev. V progastem zunanjem sfinktru E so tračne merilne elektrode 2 na EMG senzorju 1 prečno preko mišičnih vlaken, kar dovoljuje detekcijo mioelektrične aktivnosti vzdolž mišičnih vlaken, kar ni bilo mogoče z obročnimi elektrodami znanih doslej. Vsekakor EMG senzor 1 v skladu z izumom nameščen na kateter 9, prikazan na Slikah 6a,c, služi lahko tudi za zaznavanje mioelektrične aktivnosti gladke muskulature okrog sečevodnega kanala in vratu mehurja.

Kabel 5 EMG senzorja 1 je prikazan na Sliki 6c in vsebuje toliko žil, kot je število žil n v skladu s številom elektrod 2,3. Žile ali odvodi od elektrod so najbolje speljane na zunanji strani katetra 9 in tu je uporabljena t.im. medicinska žica. Segment kabla 5, ki ni v uretralnem kanalu, je oklopljen z oklopom 5b in z zaščitnim oklopom 5c, na primer napravljen iz silikona in je lahko ovit okoli kabla. Kabel 5 bi vseboval vsega skupaj n žil 5a„ za elektrode in oklopno žilo 5b'. EMG senzor 1 s 4 elektrodami 2a,..,d in referenčno elektrodo 3 bi imel kabel 5 s skupaj 5 žil. To ne bi povzročilo nobenega neugodja za bolnika, da kabel 5 ni na notranji strani katetra samega in taka konstrukcija je lažja za popravilo, če je eden izmed odvodov poškodovan.

Kot je prikazano na Sliki 6a, je EMG senzor istočasno uporabljen skupaj z merilno probo 12, ki je vstavljena v rektum, ki ima lektrode za zaznavanje mioelektrične aktivnosti v analnem sfinktru. Tak način istočasnega merjenja elektromiografskih potencialov v zapornih mišicah mehurja kot tudi rektuma je primeren za ugotavljanje nepravilnega delovanja spodnih urinskih poti in analnega kanala za razjasnitev fizioloških razmer, ki so lahko vzrok takšnim disfunkcijam.

Slika 7 prikazuje podobno kot Slika 6a klinično uporabo EMG senzorja 1 v skladu z izumom, nameščenim na kateter 9 in nameščenim v sečevod pri ženskah. Tudi tukaj je rektalna proba 12 uporabljena za istočasno detektiranje elektromiografske aktivnosti v zunanjem analnem sfinktru. Podobno ilustraciji na Sliki 6, je EMG senzor 1 nameščen v sečevod na mesto mišic medeničnega dna E, medtem ko je kateter 9a z balončkom 11 nameščen v mehur, da ga zadrži. Mišičje in funkcija bi bila skoraj enaka pri ženskah kot pri moških, tako da z ozirom na Sliko 6 je relevantna tudi situacija na Sliki 7 $ prilagoditvijo fizioloških in anatomskih razlik med moškim in žensko. Tu moramo poudariti da na primer pri tako imenovani stresni inkontinenci, to je nehotenemu uhajanju urina, ki se pojavi, ko pritisk v abdominalni votlini in je s tem pritisk v mehurju večji kot maksimalni pritisk v sečevodu, na primer med kašljanjem ali težkimi dvigi, je bolj splošen pojav pri ženskah, ki so rodile in po menopauzi, tako daje inkontinenca na splošno smatrana, daje večji problem pri ženskah kot pri moških, vsekakor je to vprašljivo. Je pa vsekakor dejstvo, da teži maksimalni uretralni pritisk s starostjo k zmanjšanju pri ženskah, medtem ko ostaja enak ali se celo poveča pri moških.

EMG senzorski sistem v skladu z drugim pogledom tega izuma bo opisan na Sliki 8, ki ilustrira zaželjeno obliko EMG senzorskega sistema, kjer je EMG senzor l v skladu s prvim pogledom tega izuma povezan na vhode elektronske ojačevalne enote 6, kjer so vhodne povezave narejene v vhodni enoti 6a, 6b, ki so nadalje ponazorjene na Sliki 9b. Elektronska ojačevalna enota 6 vsebuje diferencialne ojačevalnike za merilne kanale 6ci,...,6c„, tako da vsak merilni kanal nudi diferencialno zaznavanje detektiranih mioelektričnih potencialov. Elektronska ojačevalna enota 6 je povezana z dvosmerno signalno linijo na izolirano signalno preoblikovalno enoto 7, kije nadalje povezana s podatkovno procesno enoto 8, na primer preko podatkovnega vodila 8a. Preklopna enota 6a,6b na Sliki 9a ali na Sliki 9b je lako konfigurirana avtomatično preko podatkovne procesne enote 8 na merilnih kanalih 6ci,...,6c„,ki je lahko oblikovana z merilnimi elektrodami 2 za diferencialno zaznavanje mioelektričnih potencialov. Signalna preoblikovalna enota 7 je na splošno prikazana na Sliki 7a, kjer pomeni filter signalni preoblikovalec, združujoč izolacijki ojačevalnik, ali na primer analogno digitalni pretvornik ali drugimi signalnimi preoblikovalnimi enotami. Elektronska ojačevalna enota 7 je še najboljše, če je integrirana v eno enoto, kije istočasno tudi vmesnik na podatkovno vodilo 8a.

Slika 9b prikazuje vhode tega vhodnega dela 6a, 6b k predojačevalnikom, ki so lahko dostopni komercialno. Na Sliki 9b je ta vhodni del 6a, 6b prirejen za diferencialne vhode s 4 merilnimi elektrodami 2a,..,2d, ozemljitveni priključek za oklop 5b in referenčno elektrodo 3.

Vhodni del 6a.6b elektronske ojačevalne enote 6 je lahko izdelana za večje število merilnih elektrod, na primer za 8. Nadalje je razumeti, da v tem primeru EMG senzor 1 tudi vsebuje enega ali več pritiskovnih senzorjev 4, tako da elektronska ojačevalna enota tudi omogoča merilne pritiskovne kanale za zaznavanje pritiskov, tedaj morajo biti omogočeni vhodi za pritiskovni senzor na vhovnem delu 6a.

Slika 10 shematično prikazuje zaželjeno konstrukcijo EMG senzorskega sistema v skladu z izumom, v katerem je EMG senzor 1 povezan s 5-žilnim kablom na vhodno enoto 6a elektronske ojačevalne enote 6, kjer je ojačevalna enota sestavljena iz 4 kanalov, za 4-kanalno diferencialno zaznavanje, kjer vsak merilni kanal vključuje en instrumentalni ojačevalnik, prikazan tu kot operacijski ojačevalnik 6ci,..,6cu. Z uporabo 4 merilnih elektrod lahko uporabimo do 6 merilnih kanalov s parno kombinacijo merilnih elektrod za diferencialno zaznavanje. Referenčna elektroda 3 je povezana na ozemljitev ojačevalne enote, kot je to prikazano (referenčna zemlja 3a).

Vezje na Sliki 10 prikazuje EMG senzorski sistem v skladu z izumom za 4 merilne kanale 6ci,..,6c4V elektronski ojačevalni enoti 6. Od EMG senzorja 1, tukaj prikazanim s 4 merilnimi elektrodami 2, nameščenim na površini senzorjevega telesa, kijih povezuje 5-žilni kabel na vhode merilnih kanalov 6c z diferencialnim odjemom. Zopet je uporabljenih toliko mnogo merilnik kanalov, kot je število elektrod in v praksi je umestno rabiti 4-10 merilnih kanalov. Z naraščanjem števila elektrod narašča število kombinacij in naravno pri 8 elektrodah je lahko uporabljenih 28 diferencialnih merilnih kanalov.

Frekvenčna vsebina, prisotna v mioelektričnem površinskem signalu, ki vsebuje interferenčni vzorec, je lahko izločena z uporabo različnih metod frekvenčne analize, in to lahko omogoča ugotavljanje, kateri tipi mišičnih vlaken so aktivni in kateri ostanejo pasivni. Na ta način je možno s pomočjo EMG senzorskega sistema, v skladu z izumom, diagnosticirati mišično funkcijo brez uporabe invazivnih igelnih elektrod, kar je boleče za bolnika. Uporabljen na progasti muskulaturi sečevoda, ta EMG senzor v skladu z izumom, omogoča preprosto pot za zaznavanje prisotnosti katerekoli disfunkcije spodnjega urotrakta. EMG senzor, v skladu z izumom, je lahko uporabljen za površinsko merjenje mioelektričnih potencialov v kontaktu s steno sečevoda obeh, tako progaste muskulature in tudi gladke muskulature v steni sečevoda. Naj omenimo, daje signalno preoblikovanje nekoliko drugačno pri progastih kot pri gladki muskulaturi. To je vsled različne frekvenčne vsebine. V progastih elektromiografskih potencialih so frekvence med 10-1000 Hz, medtem ko mioelektrični signali gladke muskulature ležijo v področju med 0.1-40 Hz.

Električni potenciali, zaznani z EMG senzorjem v skladu z izumom, so potem, ko so ustrezno preoblikovani- kondicionirani, vodeni v ustrezno signalno analizo, v podatkovni procesni enoti 8. V ta namen je bil razvit poseben PC - baziran program MAF ( Mišična Aktivacijska Funkcija) za frekvenčno analizo, za prikaz dobljenih signalov in rezultatov analize in generacijo poročila in možno tudi za avtomatično dignostično enoto ( ekspertni sistem).

Claims (12)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   L EMG senzor za odjem mioelektričnih potencialov, podrobnejše EMG senzor, nameščen na uretralni kateter (9) ali integriran z uretralnim katetrom (9), kjer obsega EMG senzor podolgovato, v bistvu cilindrično senzorsko telo (la) iz dielektričnega materiala, za katerega je značilno, da ima površina tega EMG senzorja več kot en par merilnih elektrod ( 2a, 2b, 2c, 2d,...), ki so delno vtisnjene v površini senzorjevega telesa in so povsem zravnane z njegovo površino, in pri tem so razporejene v take merilne elektrodne konfiguracije, da se te v glavnem razprostirajo vzdolž vzdolžne osi senzorjevega ogrodja kot spiralno potekajoči ali kot paralelni ozki trakovi iz električno prevodnega materiala, in da ima površina tega EMG senzorja (1) eno obročno oblikovano referenčno elektrodo (3), in daje ta referenčna elektroda (3) iz električno prevodnega materiala nameščena okoli vzdolžne osi senzorjevega telesa (la) in je delno vtisnjena v površino senzorjevega telesa in je popolno vzravnana s to površino, in je obroček vsaj tako širok kot so merilne elektrode.
2. 2. EMG senzor, v skladu z zahtevo 1, za katerega je značilno, da so merilne elektrode (2) in referenčna elektroda (3) izdelane iz platine.
3. 3. EMG senzor, v skladu z zahtevo 1, za katerega je značilno, da so štiri merilne elektrode (2) razporejene okoli tega senzorja v istem delu tega senzorja kot ozki trakovi, ki potekajo v smeri paralelno z vzdolžno osjo tega senzorskega telesa.
4. 4. EMG senzor, v skladu z zahtevo 1, za katerega je značilno, da so štiri elektrode (2) razporejene simetrično in v enaki medsebojni razdalji okoli senzorjevega telesa.
5. 5. EMG senzor, v skladu z zahtevo 1, za katerega je značilno,da je vsaka merilna elektroda (2) oblikovana kot točka, in pri tem so te točkaste elektrode razporejene v obliki linij, ki so paralelne z vzdolžno osjo senzorjevega telesa (la) ali pa v obliki spiralnih linij okoli senzorjevega telesa (la) ali pa so enakomerno razporejene po površini tega senzorjevega telesa il (la) tako, da so najmanj štiri merilne elektrode razporejene v krogu po obodu v enaki razdalji okrog tega senzorjevega telesa.
6. 6. EMG senzor, v skladu z zahtevo 1, za katerega je značilno, daje njegova velikost dobro prilagojena velikosti sečevoda pri otrocih, moških in ženskah in da se mehko prilagaja v sečevod in je lahko nameščen ali je del merilnega uretralnega katetra najmanjše velikosti (la) z referenčno obročno elektrodo, nameščeno na koncu ali na sredi tega senzorja, kar omogoča isometrično orientacijo merilnega elektrodnega skupka.
7. 7. EMG senzor, v skladu z zahtevo 1, za katerega je značilno, da ima enega ali več zaznavnih pritiskovnih senzorjev ( 4a, 4b,...), najboljše v obliki mikrotip pretvornikov, ki so nameščeni na senzorjevo telo (la) na različnih mestih, kar omogoča merjenje pritiskovnih razlik vzdolž sečevoda in pomaga istočasno pri pozicioniranju in lokaliziranju tega senzorja znotraj sečevoda.
8. 8. Večkanalni uretralni EMG senzorski sistem, kjer je uporabljen EMG senzor (1), v skladu z zahtevami 1-7 za zaznavanje mioelektročnih potencialov, kjer so EMG senzorjeve elektrode (2) povezane preko ojačevalne enote (6) na izolirano podatkovno procesno enoto (8) za EMG signalno analizo, kjer EMG senzorski sistem ustvari številne merilne kanale (6c), kjer vsaka merilna elektroda (2) lahko pripade dvem merilnim kanalom (6c), in kjer je izhod vsake merilne elektrode povezan na ustrezen vhod ojačevalne enote (6), za katerega je značilno, da ojačevalna enota (6) vsebuje posebno stikalno enoto ( 6b) skupaj z diferencialnimi inštrumentalnimi ojačevalniki ( 6ci - 6c„) za vsak merilni kanal, in daje stikalna enota narejena tako, da povezuje merilne elektrode (2) v parih na vhod ustreznih diferencialnih ojačevalnikov (6ci - 6c„) tako, da izvaja vsak merilni kanal diferencialno zaznavanje registriranih mioelektričnoh potencialov.
9. 9. EMG senzorski sistem, v skladu z zahtevo 8, za katerega je značilno, da vsebuje najmanj 4-
10. 10 posameznih merilnih kanalov (6c) na istem delu senzorja, kjer vsak merilni kanal obsega pare merilnih elektrod (2) skupaj z referenčno elektrodo (3) za diferencialno detekcijo zaznavanih mioelektričnih potencialov , ki se nahajajo okoli omenjenega senzorja.

    1210. EMG senzorski sistem, v skladu z zahtevo 8, za katerega je značilno, daje ojačevalna enota povezana z izolirano signalno enoto za kondicioniranje signala (7), kjer je signalna kondicionirna enota izolirana s podatkovno procesno enoto (8).
11. 11. EMG senzorski sitem v skladu z zahtevo 8, za katerega je značilno, da je posebna stikalna emota (6b) narejena tako, da avtomatično povezuje merilne kanale ( 6c) preko procesne enote (8) s spajanjem merilnih elektrod (2) paroma za diferencialno zaznavanje registriranih mioelektričnih potencialov.
12. 12. EMG senzorski sistem v skladu z zahtevo 8, kjer je EMG senzor (1) nameščen na uretralni kateter (9) ali pa je integriran del katetra (9), za katerega je značilno, da kateter (9) skupaj na EMGsenzorju (1) ima vsaj en pritiskovni senzor ( 4a,....), zaželjeno v obliki mikrotip pretvornika.