SI20341A - Aksialni regulacijski ventil - Google Patents

Abstract

V aksialnem regulacijskem ventilu je vgrajena merilna šoba iz katere se odvzemata plus in minus tlak, ki služita hkrati za meritev pretoka in kot impulz za regulacijo diferenčnega tlaka ali pretoka. Ročno zapiranje pretoka je izvedeno s pomočjo v ohišje integriranega tripotnega ventila, ki zapre dovod tlaka in obenem izprazni prostor na minus strani membrane. Zato tlak na plus strani membrane zapre ventil. Nastavljanje sile vzmeti je izvedeno z nastavnimi vložki ki so uviti v ohišje in zatesnjeni s statičnim tesnilom. Na membrani je tesnilni venec, ki omogoča zapiranje s tripotnim ventilom tudi pri regulatorju pretoka. Vodilo in ventilski krožnik se vstavljata v ohišje od zunaj skozi izstopno izvrtino. Kar omogoča lažjo zamenjavo tesnil in montažo venca vzmeti.ŕ

Description

Milan Medvešček

Trubarjeva 12

8250 Brežice

Aksialni regulacijski ventil

Predmet izuma je aksialni regulator diferenčnega tlaka ali pretoka, ki deluje s pomočjo membrane in vzmeti ter ima vgrajene enostavne mehanizme za ročno zapiranje in nastavitev parametrov ter omogoča zamenjavo ventilskega krožnika in vodila sedeža, brez razstavljanja ohišja. Primeren je predvsem za balansiranje dvižnih vodov v centralnih kurjavah in klimatizaciji aii ohlajevanju ter v hišnih postajah daljinskega ogrevanja ali ohlajevanja.

Ta izum rešuje sledeče tehnične probleme.

Problem 1. V aksialnem regulacijskem ventilu, ki deluje s pomočjo membrane in vzmeti, naj bo ročno zapiranje izvedeno čim bolj enostavno in poceni. V znanih izvedbah aksialnih regulatoijev je zapiranje izvedeno s pomočjo gibljivih osi, ki skozi steno ohišja pritiskajo na gibljivi ventilski sedež. Slabost znanih izvedb je v tem, da so zaradi centričnosti zapiranja, potrebne vsaj tri osi in velika matica, ki hkrati pritiska na vse tri osi. Vsaka os mora biti posebej zatesnjena s tesnilom ki je primerno za tesnjenje gibljivih delov. Taka tesnila so draga in nevarnejša za netesnost.

Problem 2. V aksialnem regulacijskem ventilu, ki deluje s pomočjo membrane in vzmeti, naj bo nastavljanje diferenčnega tlaka ali pretoka izvedeno enostavno in poceni. V znanih izvedbah aksialnih regulatorjev je nastavljanje sile vzmeti izvedeno z vsaj tremi gibljivimi osmi, ki skozi steno ohišja pritiskajo na vzmet in omogočajo zvezno nastavitev v določenem območju. Slabost znanih izvedb je v velikem številu delov in občutljivem tesnjenju gibljivih delov. Poleg tega je nastavna matica lahko dostopna, kar omogoča lažjo zlonamerno spremembo nastavitve. Matico sicer lahko plombiramo, kar pa ne zadošča vedno.

Problem 3. Vitalni notranji deli, to je ventilski krožnik in vodilo sedeža, naj se dajo enostavno zamenjati, brez razstavljanja ohišja ventila. Pri znanih izvedbah je treba razstaviti dvodelno ohišje, če hočemo zamenjati tesnilo na gibljivem ventilskem krožniku ali gumijasti vložek na tesnilnem krožniku. Slabost je v tem daje sestavljanje celega ohišja zelo zahtevno delo in brez posebnih priprav ni možno. In sicer zato ker se vzmeti ki so v ohišje vgrajene v obliki venca, pri montaži upogibajo in zvračajo.

Problem 4. Ročno zapiranje s pomočjo integriranega tripotnega ventila naj bo možno tudi v regulatorju pretoka. Problem je v tem, da se kadar ni pretoka, tlaka na obeh straneh membrane lahko izenačita in s tem onemogočita zapiranje. To pa zato ker je v znanih aksialnih ventilih je membrana samo naslonjena na membranski disk in ni tesno pritrjena. Tlak, ki deluje v smeri zapiranja na plus stran membrane, lahko doseže tudi celo minus stran membrane, če membrana ni tesno pritrjena na membranski disk. Membrano, kije pritijena na membranski disk pa je v aksialnem ventilu zelo težko vstaviti. Potrebno je tudi več prostora in dodatni elementi kar zelo podraži izvedbo in izniči prednost uporabe tripotnega ventila.

Problem 5. Polnilni ventil naj se da vgraditi med obratovanjem pod delovnim tlakom. Problem je vtem, da mora biti izvedba enostavna in poceni.

Problem 6. Pri prirobnični izvedbi naj bo zunanji premer čim manjši in obenem ventil čim krajši. Problem je v tem, da morajo biti vijaki za nastavljanje nameščeni na večjem premeru kot so protiprirobnice, če želimo izvesti najmanjšo možno dolžino.

Rešitev problemov 1 do 6.

Problem 1. V aksialnem regulacijskem ventilu je v impulzno cevko, ki vodi tlak medija v minus komoro na minus stran membrane, vgrajen zaporni ventil. Na minus komori pa je vgrajen izpraznjevalni ventil. Dokler je zaporni ventil odprt in izpraznjevalni ventil zaprt, regulacijski ventil normalno deluje. Če pa hočemo ročno zapreti pretok, zapremo zaporni in odpremo izpraznjevalni ventil. Tlak v minus komori pade na nič in plus tlak iz plus komore s pomočjo membrane tesno zapre regulacijski ventil. Še boljša in cenejša rešitev problema pa je uporaba tripotnega ventila, ki je integriran-vgrajen v samo ohišje regulacijskega ventila.

Prednosti po izumu so sledeče: 1. Enostaven, majhen in v ohišje integriran tripotni ventil je cenejši od treh osi z veliko matico. 2. Tesnjenje navzven je izvedeno z enim samim statičnim tesnilom. 3. Z enostavnim delnim odvitjem enega samega vijaka zapremo regulacijski ventil. Slabosti izvedbe po izumu pa so: 1. Pri izpraznjevanju se izgubi nekaj medija (približno 6 cm³ za velikost ventila DN15). Vendar pa je zapiranje dovoda in povratka praktično potrebno samo takrat kadar praznimo inštalacijo. Medij, ki ga izpustimo iz ventila, da bi dosegli zapiranje je torej le del medija, ki ga tako ali tako želimo odstraniti. 2. Če je tlak v sistemu manjši kot je tlak vzmeti (običajno ca. 0,2 bara), zapiranje ni možno. Vendar pa se tako nizek tlak v inštalacijah praktično ne uporablja in je ta slabost bolj teoretična.

Problem 2. V aksialnem regulacijskem ventilu je nastavljanje sile vzmeti izvedeno s pomočjo vsaj treh enako dolgih fiksnih nastavnih vložkov, ki pritiskajo na vzmet. Vložek je privit v izvrtino v steni ohišja in zatesnjen s statičnim tesnilom. Vložek lahko odvijemo in zamenjamo. Prednosti izvedbe po izumu so: 1. Cenen vložek s statičnim tesnilom, nadomešča drago kovinsko os z dinamičnim tesnilom ter veliko nastavno matico. 2. Nastavitev je težje zlonamerno spremeniti, ker so vložki skriti v notranjosti ohišja. 3. Vložki se lahko zamenjajo med obratovanjem, pod tlakom, ker s tripotnim ventilom lahko zapremo in izpraznimo minus komoro, v kateri je vzmet in vložki. Slabost izvedbe po izumu so: 1. Nastavljanje ni zvezno, temveč le v toliko stopnjah, kolikor je na razpolago različnih vložkov. 2. Nastavljanje in spreminjanje nastavitve je manj udobno kot z gibljivo osjo in nastavno matico. Vendar pa je naknadna sprememba nastavitve redko potrebna. 3. Pri naknadni spremembi nastavitve se izgubi nekaj medija. Vendar je izguba praktično zanemarljivo majhna.

Problem 3. Vodilna puša ki vodi in tesni gibljivi ventilski sedež ter fiksni ventilski krožnik, se vstavita skozi izstopno odprtino ohišja in pritrditaz navojem na vencu ventilskega križnika. Prednost po izume so sledeče. 1. Enostavna zamenjava notranjih delov. 2. Enostavno in hitro sestavljanje ohišja pri prvi montaži. Ni potrebna velika obročasta matica na ohišju ali posebna zamudna tehnika za fiksiranje labilnega venca vzmeti.

Problem 4. Na minus strani membrane je izveden tesnilni venec, ki seda v utor v membranskem disku.

Pri čemer je utor nekoliko širši od tesnilnega venca, tako da se ob montaži membranski disk samo pritisne na membrano ter tesnilni venec zlahka sede v utor na disku. Na vrhu venca je izvedena dodatna tesnilna ustnica ki poveča tesnilno sposobnost venca. Na membranskem disku je tik za utorom za tesnilni venec krožen kanal, ki je z radialnimi kanali povezan z utorom za tesnilni venec in z izvrtino v disku povezan z minus prostorom. Če s tripotnim ventilom zapremo dostop medija v minus prostor in ga izpraznimo, pade tlak v njem na nič. Skozi izvrtino v disku in krožni ter ter radialne kanale zanesljivo takoj odteče medij tudi iz prostora za tesnilnim vencem. Če plus tlak prodre do tesnilnega venca, pritisne nanj in ga zatesni. Prednosti po izumu so sledeče. 1. Z razstavljivo sestavljenim membranskim diskom in membrano je doseženo tesnjenje minus strani membrane in omogočeno tesno zapiranje regulatorja pretoka s pomočjo tripotnega ventila.

Problem 5. V impulzno cevko, ki dovaja plus tlak iz merilne šobe v merilno komoro, je vgrajen zaporni vijak, ki navzven tesni samo z navojem. Popolno tesnjenje navzven pa zagotavlja zaporni čep z statičnim tesnilom. Pred zapiranjem odstranimo zaporni čep. Prednost je vtem, daje možna namestitev izpraznjevalne pipe med obratovanjem, in zadošča za celo inštalacijo ena sama pipa. Slabost pa je vtem, da zaporni vijak ni popolnoma tesen in se izgubi nekoliko vode.

Problem 6. Nastavni vijaki so nameščeni na premeru, kije manjši od premera protiprirobnic. Zato so v protiprirobnici ustrezne dodatne izvrtine, skozi katere se lahko privijejo nastavni vijaki. Prednost je v malem premeru ventila. Slabost pa v tem da je treba protiprirobnico dobaviti skupaj z ventilom, ker ni standardna..

Opis konstrukcijske rešitve

Slika 1a.

Shematično prikazuje način ročnega zapiranja aksialnega regulacijskega ventila, s pomočjo enopotnih ventilov. Dušilni ventil (1) je lahko zaporni ventil ali pa merilna šoba. Plus tlak (p+) je odvzet pred dušilnim ventilom in po impulzni cevki (10) speljan v plus prostor (9) na eno stran membrane (8) ter deluje v smeri zapiranja regulacijskega ventila (4). Minus tlak (p-) je odvzet za dušilnim ventilom (1) in je skozi impulzno cevko (2) ter zaporni ventil (3), speljan v minus prostor (6), na drugo stran membrane (8), kjer skupaj z vzmetjo (5) deluje v smeri odpiranja regulacijskega ventila (4). Z izpraznjevalnim ventilom (7) lahko izpraznimo minus prostor (6). Dokler je zaporni ventil (3) odprt in izpraznjevalni ventil (7) zaprt, deluje regulacijski ventil (4) kot regulator. Če pa zapremo zaporni ventil (3) in odpremo izpraznjevalni ventil (7), tlak v minus prostoru (6) pade na nič in plus tlak (p+) s pomočjo membrane (8) premaga silo vzmeti (5) ter zapre regulacijski ventil (4).

Slika 1b.

Shematično prikazuje način ročnega zapiranja aksialnega regulacijskega ventila s pomočjo tripotnega ventila. Dušilni ventil je (1). Regulacijski ventil je (4). Plus tlak (p+) je odvzet pred dušilnim ventilom in po impulzni cevki (10) speljan v plus prostor (9) na eno stran membrane (8) ter deluje v smeri zapiranja regulacijskega ventila (4). Minus tlak (p-) je odvzet za dušilnim ventilom (1) in skozi impulzno cevko (2) ter tripotni ventil (13) ter impulzno cevko (11) speljan v minus prostor (6), na drugo stran membrane (8), kjer skupaj z vzmetjo (5) deluje v smeri odpiranja regulacijskega ventila (4). Dokler je tripotni ventil nastavljen tako, da sta odprti in povezani impulzni cevki (2) in (11) ter izpraznjevalna smer (12) zaprta, deluje regulacijski ventil (4) kot regulator. Če ta zapremo smer impulzne cevi (2) ter odpremo izpraznjevalno smer (12), tlak v minus prostoru (6) pade na nič in plus tlak (p+) s pomočjo membrane (8) premaga silo vzmeti (5) ter zapre regulacijski ventil (4).

Slika 2

Prikazuje presek čez regulator diferenčnega tlaka z integriranim tripotnim ventilom. Pretočni medij vstopa v smeri (A) in osi (20) v ohišje (21) in izstopa v smeri (B). V plus prostor (22) vstopa skozi priključek (24) in kanal (23) tlak (dp+), in deluje preko membrane (25) na membranski disk (26) na katerega pritiskajo vzmeti (27). Gibljivi ventilski sedež (28) je v bistvu podaljšek membranskega diska. Gibljiva konzola (29) je oprta na nastavni vložek (31) kije privit v steni ohišja v nastavku (30). V utoru (32), kije obenem iztek navoja (33) sta dve O-tesnili. Tesnilo (38) tesni prostor (48), tesnilo (37) pa služi kot naslon in zaščita tesnilu (38) in kot varovalo proti odvitju navoja (33) na vencu (36) ventilskega krožnika (41). Vodilo (40) je vstavljeno v ohišje od zunaj, skozi izvrtino (19) in je naslonjeno na eni strani na venec (39) v ohišju, na drugi strani pa na venec (37) na ventilskem krožniku. Rob venca (39) je lahko pravokoten na os (20) ventila ali pa izveden pod kotom. Ventilski krožnik (41) je od zunaj vstavljen v izvrtino (19) ter uvit v navoj (33). Gumijasti vložek (42) ventilskega krožnika je pritisnjen z merilnim konusom (51), kije pritrjen z vijakom (35). V nastavku (45) je tripotni ventil (43). Medij z tlakom (p+) iz smeri (A) vstopa skozi odprtine (53) v merilni šobi (52) ter nato skozi kanal (49) in skozi merilni nastavek (47), kije zaprt z čepom (46), skozi tripotni ventil (43) in izvrtino (44) prihaja v minus prostor (48). Minus tlak, (p-) iz odprtine (54) na merilni šobi, skozi kanal (50) vstopa v merilni nastavek (47).

Slika 3.

Prikazuje presek čez regulator pretoka. Prikazana je varianta ko je ohišje (21) izdelano iz plastične mase in je vodilo (40) odlito skupaj z ohišjem. Nastavek (24) in kanal (55) služita za odvzem (dp+) tlaka, če ga je potrebno voditi v regulator diferenčnega tlaka. Plus tlak (p+) iz merilne šobe (52) je skozi kanala (49) in (491) speljan v plus komoro (22). Minus tlak (p-) je speljan iz merilne šobe skozi kanal (50) ter nastavek (47) skozi tripotni ventil (43) v minus komoro (48).

Slika 4.

Prikazuje detajl tripotnega ventila (43). Na ohišju (21) je merilni nastavek (47), ki je zaprt z čepom (46) ali pa izpraznjevalno pipo. V nastavku (22) je vgrajen tripotni ventil (43). Medij z tlakom (p+) vstopa skozi kanal (49) v merilni nastavek (47) ter iz njega skoz izvrtino (491) v izvrtino (442) in skozi navoje vzmeti (441) mimo ventilskega krožnika (440) in tesnilnega roba (438) skozi izvrtino (436) v sedežu (437) v prostor (435) ter nato skozi izvrtino (44) v minus prostor (48).Sedež (437) je uvit v navoj (433) in z vencem (439) zatesnjen proti ohišju (21). Ventilski krožnik (440) je lahko izdelan v obliki kroglice ali profiliranega konusa in mora biti iz neijavečega materiala (jeklo, medenina, guma, plastika itd..). Kadar je zaporni vijak (431) do kraja uvit v nastavek (45) je prostor (435) s pomočjo tesnila (432) tesno zaprt. Obenem pa os (434), ki je lahko izdelana ločeno ali v enem kosu z zapornim vijakom(431), pritiska na ventilski krožnik (440) in ga drži dovolj odprtega za pretok medija. Če zaporni vijak (431) toliko odvijemo da se os (434) odmakne od ventilskega krožnika (440), se ta pod silo vzmeti (441) in tlaka (p+) tesno zapre. Obenem pa medij iz minus prostora (48) skozi izvrtino (44) in prostor (435) ob zapornem vijaku (431) steče v okolje. Tlak v minus prostoru (48) pade na nič.

Slika 5.

Prikazuje detajl tesnjenja membrane (25) v količinskem regulatorju. Tlak (p+) vstopa skozi izvrtino (491) v minus prostor (22) in pritiska na membrano (25). Tlak (p-) pa deluje na minus stran (251) membrane. Kadar ni pretoka sta tlak (p+) in tlak (p-) enaka. Če membrana na minus strani (251) nebi bila zatesnjena, bi na obe strani membrane deloval isti tlak in z praznjenjem minus prostora (48) nebi mogli doseči zapiranja ventila. Zato je na minus strani (251) membrane (25) izveden tesnilni venec (253), ki s tesnilno površino (252) in tesnilno ustnico (253) pod silo pritiska (p-) pritiska na steno utora (265) v membranskem disku (26). Kadar izpraznimo minus prostor (48) medij odteče iz utora (265) skozi radialne kanale (263), ki vodijo v krožni kanal (262) in nato skozi izvrtine (261) v minus prostor. Utor (265) je nekoliko širši od venca (253), tako da je med njima špranja (264), kar omogoča enostavno montažo in zanesljiv dostop tlaka (p-) do tesnilnega venca (253). Pred vgradnjo je višina tesnilnega venca (253), to je vrh tesnilne ustnice (254), višji kot je globina utora (265). Po vgradnji se pod vplivom tlakov (p+) in (p-) membrana (25) pritisne na membranski disk (26). Zato se tesnilna ustnica (254) ukrivi in pritisne na dno utora (265).

S tem je dodatno izboljšano tesnjenje.

Slika 6.

Prikazan je detajl nastavljanja sile vzmeti s pomočjo fiksnih vložkov. V nastavkih (30) na ohišju (21) je v navojni izvrtini (313) uvit nastavni vložek (31), ki ga sestavljajo čelni vijak (311), distančni obroči (312) pritisni vijak (315) in tesnilo (314). Kadar je pritisni vijak (315) do konca privit v nastavek (30) je izvrtina (313) zatesnjena navzven s tesnilom (314) in čelni vijak (311) ki je trdno uvit v navoj (316) v pritisnem vijaku (315) preko gibljive konzole (29) pritiska na vzmet (27). Stisk (H) vzmeti (27) zavisi od tega koliko distančnih obročev (312) je vstavljenih med čelni in pritisni vijak. Če hočemo spremeniti stisk vzmeti (27), odpremo tripotni ventil in s tem izpraznimo minus prostor (48). Nato lahko odvijemo pritisni vijak in spremenimo število distančnih vložkov. Dobro je, da ima zadnji distančni vložek (317), ki se dotika pritisnega vijaka, na notranji strani navoj. S tem se prepreči razsutje distančnih vložkov pri demontaži.

Slika 7.

Prikazuje detajl vgradnje zapornega vijaka (60) v izvrtino (49), skozi katero prehaja plus tlak (p+) preko izvrtine (492) v merilni nastavek (47) in iz njega skozi izvrtino (491) naprej minus prostor (48). Zaporni vijak (60) je ima za boljše tesnjenje v utoru (611) vgrajeno dodatno tesnilo (61) in je privit v isti navoj (62) kot zaporni čep (63), ki ima statično tesnilo (64). Če zapremo zaporni vijak (60), lahko namesto čepa (46) privijemo izpraznjevalno pipo ali merilni nastavek.

Slika 8.

Prikazuje namestitev nastavnih vijakov (31) v ohišju (21). V protiprirobnici (70) so izvrtine (71), ki omogočajo privitje nastavnih vijakov (31) na premeru, kije manjši od premera protiprirobnice (70).

Claims (20)

Patentni zahtevki

1. Aksialni regulacijski ventil OZNAČEN S TEM, da je v ohišju (21) vgrajen tripotni ventil (43) ki takrat, kadar je njegov ventilski krožnik (440) pod silo do kraja privitega zapornega vijaka (431) odprt, spušča medij s tlakom (p+) iz merilne šobe (51) skozi izvrtino (44) v minus prostor (48) kjer medij skupaj s silo vzmeti (27) deluje na membrano (25) v smeri odpiranja gibljivega ventilskega sedeža (28) glede na ventilski krožnik (41), če pa je zaporni vijak (431) odvitje ventilski krožnik (440) pod silo vzmeti (441) zaprt in medij odteče iz minus prostora (48) skozi izvrtino (44) in prostor (435) v zunanjost ter zato medij s tlakom (dp+) ki deluje skozi izvrtino (23) in plus prostor (22) na membrano (25) pritisne gibljivi ventilski sedež (28) na ventilski krožnik (41) in s tem zapre pretok.

2. Ventil po zahtevku 1, OZNAČEN S TEM, da tripotni ventil (43) sestavljajo sedež (437) ki je uvit v navoj (433) in s tesnilnim robom (438) zatesnjen proti ohišju (21) ter ventilski krožnik (440) ki ga vzmet (441) pritiska na tesnilni rob (438) in zaporni vijak (431) ki je uvit v navoj (433) in zatesnjen s tesnilom (432) pri čemer je na zapornem vijaku podaljšek oziroma vložek (434), ki skozi izvrtino (436) v sedežu(437) pritiska na ventilski krožnik (440) ter ga drži v odprtem položaju kadar je zaporni vijak do kraja privit v navoj (433).

3. Ventil po zahtevku 1, OZNAČEN S TEM, da je ventilski krožnik (440) izveden v obliki kroglice oziroma konusa iz nerjavečega materiala.

4. Ventil po zahtevku 1, OZNAČEN S TEM, da deluje kot regulator pretoka, pri čemer plus tlak (p+) iz merilne šobe (52) skozi kanal (49) vstopa v plus prostor (22) kjer deluje na membrano (25) v smeri zapiranja gibljivega ventilskega sedeža (28) in minus tlak (p-) iz merilne šobe (52) skozi kanal (50) in odprt ventilski krožnik (440) tripotnega ventila (43) vstopa v minus prostor (48) kjer deluje v smeri odpiranja gibljivega ventilskega sedeža (28).

5. Ventil po zahtevku 1, OZNAČEN S TEM, da je tlak (p-) speljan v minus prostor (6) skozi zunanjo impulzno cevko (2) v kateri je zaporni ventil (3) in se minus prostor prazni z izpraznjevalnim ventilom (7).

6. Ventil po zahtevku 1, OZNAČEN S TEM, da je tlak (p-) speljan skozi zunanjo impulzno cevko (13) skozi tripotni ventil (13) in zunanjo impulzno cevko (11) v minus prostor (6) ter se minus prostor (6) izpraznjuje skozi izpraznjevalno smer (12) tripotnega ventila (13).

7. Ventil po zahtevku 1, OZNAČEN S TEM, da je na minus strani (251) membrane (25) izveden tesnilni venec (253), ki s tesnilno površino (252) in tesnilno ustnico (253) pod silo pritiska (p-) pritiska na stene utora (265) v membranskem disku (26).

8. Ventil po zahtevku 1, OZNAČEN S TEM, da so na membranskem disku (26) iz utora (265) speljani radialni kanali (263) v krožni kanal (262) kije z izvrtinami (261) povezan z minus prostorom (48).

9. Ventil po zahtevku 1, OZNAČEN S TEM, da je utor (265) je nekoliko širši od venca (253), tako da je med njima špranja (264) ter je pred vgradnjo je višina tesnilnega venca (253), to je vrh tesnilne ustnice (254), višji kot je globina utora (265) in se po vgradnji pod vplivom tlakov (p+) in (p-) membrana (25) pritisne na membranski disk (26) ter tesnilno ustnico (254) ukrivi in pritisne na dno utora (265).

10. Ventil po zahtevku 1, OZNAČEN S TEM, da je nastavljanje sile vzmeti (27) izvedeno s pomočjo nastavnih vložkov (31) ki preko gibljive konzole (29) pritiskajo na vzmeti (27) in so priviti v navoj (313) v nastavkih (30) v steni ohišja (21) ter zatesnjeni s tesnilom (314).

11. Ventil po zahtevku 10, OZNAČEN S TEM, da nastavni vložek sestavljajo pritisni vijak (315) in čelni vijak (311) ki je uvit v navoj (316) v pritisnem vijaku (315) pri čemer so med obema vijakoma stisnjeni distančni vložki (312) in se z menjanjem njihovega števila spreminja stisk vzmeti (27).

12. Ventil po zahtevku 10, OZNAČEN S TEM, da ima zadnji distančni vložek (317) v izvrtini navoj in je privit na čelni vijak (311) tertako preprečuje izpadanje distančnih vložkov (312) pri montaži.

13. Ventil po zahtevku 1, OZNAČEN S TEM, da sta vodilo (40) in ventilski krožnik (41) vstavljena v ohišje (21) od zunaj skozi izvrtino (19) ter je vodilo naslonjeno na venec (39) in je ventilski krožnik (41) privit v navoj (33) in pritiska vodilo (40) na venec (39) ter ga s tem fiksira pri čemer je vodilo zatesnjeno s tesnilom (38).

14. Ventil po zahtevku 1, OZNAČEN S TEM, daje v utoru (32) kije obenem iztek navoja (33) vgrajeno poleg tesnila (38) še tesnilo (37) ki preprečuje zdrs tesnila (38) v navoj (33) in obenem varuje ventilski krožnik (41) pred odvitjem.

15. Ventil po zahtevku 1, OZNAČEN S TEM, da ima utor (32) tako dolžino da je začetek navoja na vencu (36) vsaj delno privit v tesnilo (37) ter s tem zavarovan proti odvitju pri čemer pa tesnilo (38) nikdar ne doseže navoja (33) temveč se naslanja na tesnilo (37).

16. Ventil po zahtevku 1, OZNAČEN S TEM, da je v izvrtino (49) vgrajen zaporni vijak (60), ki je uvit v navoj (62) in je za popolnoma tesno zapiranje v isti navoj privit še zaporni čep (63) s tesnilom (64).

17. Ventil po zahtevku 16, OZNAČEN S TEM, da ima v utoru (611) vgrajeno mehko tesnilo (61).

18. Ventil po zahtevku 16, OZNAČEN S TEM, daje v regulatorju pretoka zaporni vijak (60) vgrajen v izvrtino (50).

19. Ventil po zahtevku 16, OZNAČEN S TEM, daje zaporni vijak (60) izdelan iz plastike kije odporna na vodo in visoke temperature

20. Ventil po zahtevku 1, OZNAČEN S TEM, da so nastavni vložki (31) nameščeni na manjšem premeru kot je zunanji premer protiprirobnice (70) ter so v proti prirobnici izvrtine (71) skozi katere se nastavni vložki vstavljajo v ohišje (21).