SI20727A - Šoba, zlasti za tvorbo megle - Google Patents

Abstract

Namen pričujočega izuma je zasnovati zanesljivo delujočo šobo, ki naj bi omogočala ustvarjanje tudi za potrebe gašenja požarov zadostnih količin megle, zlasti vodne megle, pri čemer naj bi bila velikost vodnih kapljic v tako ustvarjeni megli karseda majhna in po možnosti spremenljiva, zlasti vnaprej nastavljiva, oblika curka iztekajoče megle pa naj bi bila takšna, da bi ustvarjena megla v kar največji meri zapolnjevala prostor pred šobo. Šoba sestoji iz soosno drugega ob drugem razporejenih ohišja (1) in glave (2), ki je na omenjeno ohišje (1) pričvrščena s pomočjo vijaka (3). Ohišje (1) je opremljeno s priključnim delom (11), ki je namenjen za priključitev šobe na vsakokrat razpoložljivo napeljavo za dovajanje vode ter v ta namen prednostno opremljen z navojem (110). Med soosno poravnanima ter drugim ob drugega pritisnjenima ohišjem (1) in glavo (2) šobe je vpet z ohišjem (1) in glavo (2) prav tako soosen cepilni sklop (23), ki obsega vsaj en cepilni element (230).ŕ

Description

Šoba, zlasti za tvorbo megle

Pričujoči izum se nanaša na šobo, ki je namenjena tvorbi megle oz. zamegljevanju, še zlasti tvorbi vodne megle, ki je uporabna npr. pri gašenju požarov.

Izum temelji na problemu, kako zasnovati zanesljivo delujočo šobo, ki naj bi omogočala ustvarjanje tudi za potrebe gašenja požarov zadostnih količin megle, zlasti vodne megle, pri čemer naj bi bila velikost vodnih kapljic v tako ustvarjeni megli karseda majhna in po možnosti spremenljiva, zlasti vnaprej določljiva, oblika curka iztekajoče megle pa naj bi bila takšna, da bi ustvarjena megla v kar največji meri zapolnjevala prostor pred šobo.

Znano je, da za potrebe učinkovitega gašenja požarov uporabljajo tudi vodno meglo, t.j. meglo, ki jo ustvarijo z razbitjem vodnega curka na drobne vodne kapljice. Megla je kot sredstvo za gašenje požarov primerna celo za gašenje požarov, ki so posledica gorenja naftnih derivatov ali drugih vnetljivih kemikalij ali tudi npr. električnih napeljav s pripadajočimi napravami. Se zlasti je megla zelo primerna za gašenje požarov v predorih, rudnikih in podobnih zaprtih prostorih, kjer je ogromno storjenega že zgolj z lokalizacijo požara do te mere, daje dostop z drugimi morda še učinkovitejšimi sredstvi sploh mogoč. K temu velja pridati še ugotovitev, daje megla ekološko povsem neoporečno sredstvo za gašenje požarov.

Meglo je mogoče ustvariti s pomočjo šobe, ki je priključena na dovod vode pod razmeroma visokim tlakom, ki znaša vsaj nekaj deset barov. Pri tem je treba posebej opozoriti, da pri tvorbi megle za gašenje požarov ne pride v poštev nikakršno dovajanje zraka, npr. zaradi učinkovitejšega razbijanja kapljic.

Znanih je več rešitev šob za ustvarjanje megle. Pri najširše uporabljanih šobah prijavitelju neznanega izvora gre za rešitev, pri kateri je v ohišju šobe na voljo konusna votlina, ki je na vrhu oz. na čelni ploskvi opremljena s skoznjo luknjo razmeroma majhnega premera, namreč bistveno manj kot 1 mm. V omenjeno votlino je vstavljen konusni nastavek, ki se oži v smeri od priključnega območja šobe, ki služi za povezavo s cevovodom, proti omenjeni skoznji luknji. Vodni curek, ki iz cevovoda vstopa v notranjost šobe, v območju konusnega nastavka zarotira po njegovi površini, pri čemer se ob pomikanju proti skoznji luknji giblje po vse manjšem premeru in z vse večjo hitrostjo. Ob prehodu skozi skoznjo odprtino se curek razleti na drobne kapljice, katerih velikost pri dovolj majhnem premeru luknje lahko znaša pod 100 pm. Ta velikost sicer ni čisto zadovoljiva, ker so pri zamegljevanju zaželene še manjše kapljice. Razen tega megla iz šobe izstopa v vsaj približno koničnem curku, ki je tudi razmeroma ozek oz. vitek. To pomem, da pri gašenju požara curek vodne megle učinkuje v območju pred šobo oz. pred gasilcem, medtem ko sosednjih območij, kjer se konec koncev nahaja tudi gasilec sam, učinek megle ne doseže. Če predpostavimo, daje pozornost gasilca usmerjena predvsem v območje, kamor prši curek megle, je očitno, da je med gašenjem gasilec razmeroma močno izpostavljen možnosti, da celo njega samega zajame ogenj ne le od zadaj, marveč celo od strani. Po drugi strani pa je tovrstna šoba še bolj problematična z vidika zanesljivosti delovanja. En sam drobec nečistoče, vodni kamen ali podobni pri vodi čisto vsakdanji pojavi lahko z zamašitvijo skoznje luknje povsem onesposobijo šobo oz. prekinejo njeno delovanje. Očitno je, da je to še posebej pri gašenju požarov zelo neprijetno, če že ne docela nesprejemljivo. Če kot prednost te rešitve lahko navedemo dejstvo, da je mogoče kvaliteto megle oz. velikost kapljic spreminjati s spreminnanjem tlaka dotekajoče vode, je po drugi strani prisotna tudi velika pomanjkljivost, in sicer ta, daje pretok omejen na vsega približno 1 1/min, kar za gašenje požarov večjih razsežnosti niti prbližno ne zadostuje.

Pri drugi prijavitelju znani rešitvi gre za šobo, katere ohišje je znotraj cilindrično in zaključeno s široko razprto konično čelno ploskvijo, na vrhu katere je spet na voljo skoznja luknja oz. izstopna odprtina. Po drugi strani je šoba opremljena z iglo, ki je nameščena izven ohišja, in sicer soosno z njegovo notranjo konfiguracijo kot tudi z omenjeno izstopno odprtino. Vodni curek, ki pod visokim tlakom izstopa skozi izstopno odprtino, takoj po izstopu trču v omenjeno iglo, na kateri se zazbije na drobne kapljice, hkrati pa se tok preusmeri v obliko konusa. Dasiravno je v tem primeru verjetno lažje preprečiti zamašitev šobe, gre tudi pri tej šobi za vrsto pomanjkljivosti, ki so enake tistim pri predhodno opisani rešitvi.

Pri še nadalnji rešitvi šobe je ta tako izvedena, da curek dotekajoče vode vodijo skozi razmeroma dolgo luknjo majhnega premera, nakakšno kapilaro. Na izstopu je na voljo divergentno konično območje, na odmiku od izstopa iz omenjene kapilare pa je na voljo takoimenovcan žebelj, namreč podolgovat vitek in še zlasti nekoničasto oz. topo zaključen element. Iz omenjene kapilare dotekajoči tenek vodni curek trči v čelno površino omenjenega žeblja, kjer se razprši oz. razbije na majhne vodnje kaplje, s čimer se v divergentnem koničnem območju in vzdolž omenjenega žeblja ustvarja megla. V tem primeru gre za razmeroma lepo oblikovan curek izstopajoče megle. Curek namreč ni koničen, marveč ima obliko približno rotacijskega paraboloida, kar pomeni, da je npr. pri gašenju požarov z učinkom megle mogoče računati tudi v območju neposredno ob šobi oz. v območju, kjer se nahaja gasilec. Zal pa prav izmere omenjene kapilare omejujejo pretok vode skozi šobo na vsega približno 6 1/h oz. 0,1 1/min, kar je za resno gašenje požarov spet občutno premalo. Podobna rešitev s približno enakimi pomanjkljivostmi je opisana tudi v PCT/N094/00214 (WO 95/17926)

Nalje je iz PCT/SE95/00007 (WO 95/18651) znana šoba za razprševanje vodne megle, ki sestoji iz ohišja oz. priključka za povezavo s dovodno napeljavo, kot tudi iz glave, ki je soosno vstavljena v omenjeno ohišje. Ohišje je na izstopnem delu opremljeno s konusno površino, na kateri nalega prav tako s konusno površino opremljena glava šobe. Na konusni površini glave šobe so na voljo cikcakasto razporejeni kanali oz. izpusti, v katere vstopa voda iz notranjosti ohišja pod tlakom približno 200 bar. Po dva in dva sosednja kanala konvergirata drug proti drugemu, tako da se zahvaljujoč omenjeni cikcakasti razporeditvi vsakokrat po dva sosednja curka zadeneta drug v drugega. Kot posledica takšnega zaletavanja vodnih curkov in razpršitve nastaja vodna megla, ki je sicer spet na voljo v lepo izoblikovanem izstopnem curku, ki je poudarjen tudi v radialni smeri, po drugi strani pa je rešitev povezana z vrsto pomanjkljivosti. Kot prvo velja omeniti, da so kljub visokim tlakom kapljice vode v megli razmeroma velike. Dimenzije omenjenih kanalov oz. izpustov so nedvomno izjemno majhne. Sicer takšnih kanalov ni problem izdelati, problem pa je vzdrževati njihovo funkcionalnost med uporabo šobe. Gre pač spet za vodo, ki lahko vsebuje vodni kamen, delce nečistoč, ledu in podobno. Po drugi strani je pretakanje po kanalih povezano z ekstremnimi upori, zato mora biti tudi tlak dotekajoče vode izjemno visok. Slednje za sabo potegne vrsto sekundarnih učinkov, vključno z dražjimi napravami, ki so za to potrebne, večjim tveganjem okvar in višjo raven zahtevane varnosti pri rokovanju s tovrstnimi napravi, nenazednje pa tudi bistveno večjo energijo, ki je potrebna za doseganje tolikšnih tlakov.

Soba, s kakršno se ukvarja pričujoči izum in ki je namenjena zlasti za tvorbo megle, še zlasti vodne megle, sestoji iz soosno drugega ob drugem razporejenih ohišja in glave, ki je na omenjeno ohišje pričvrščena s pomočjo vijaka. Pri tem omenjeno ohišje obsega priključni del, ki je namenjen za priključitev šobe na vsakorat razpoložljivo napeljavo za dovajanje vode ter v ta namen prednostno opremljen z navojem.

Pri šobi po izumu je med soosno poravnanima ter drugim ob drugega pritisnjenima ohišjem in glavo vpet s slednjima prav tako soosen cepilni sklop, ki obsega vsaj en cepilni element, ki je prednostno vsaj približno krožen. Se zlasti je prednostno, če je omenjeni cepilni element vpet med vsaj dvema držalnima elementoma, ki sta pri tem skupaj s cepilnim elementom nataknjena na steblu omenjenega vijaka. Omenjeno ohišje šobe po izumu sicer sestoji iz priključnega dela in usmerjevalnega oz. vodilnega dela, pri čemer je priključni del opremljen z navojem, usmerjevalni del pa je opremljen z nizom v osni smeri šobe potekajočih in v obodni smeri šobe ekvidistančno razporejenih skoznjih lukenj. Pri tem je usmerjevalni del ohišja v območju med skoznjimi luknjami na proti glavi šobe obrnjeni strani opremljen z gnezdom za prejem stebla vijaka, na nasprotni strani pa z vsaj v bistvu paraboloidno zasnovano ter osrednje razporejeno usmerjevalno izbočitvijo. Še nadalje je omenjeni usmerjevalni del ohišja v območju omenjenih skoznjih lukenj na proti glavi šobe obrnjeni strani opremljen zunanjo konusno ploskvijo ter z vbočeno obodno potekajočo površino, ki skupaj tvorita v obodni smeri potekajoč oster naležni rob.

V skladu s prednostno izvedbo izuma je tudi glava šobe na proti ohišju obrnjeni strani opremljena z ostrim, v obodni smeri potekajočim naležnim robom. Še zlasti je prednostno, če je z osrednje razporejeno skoznjo luknjo za prejem stebla vijaka opremljena glava na proti ohišju obrnjeni strani opremljena z ostrim obodno potekajočim robom, ki ga tvorita vbočena čelna površina in konusno posneta obodna ploskev, kot tudi, če je v osrednje razporejeni skoznji luknji za prejem stebla vijaka predvidena tudi razširitev za prejem glave vijaka. Tako je pri najbolj prednostni izvedbi z osrednje razporejeno skoznjo luknjo za prejem stebla vijaka opremljena glava na proti ohišju obrnjeni strani opremljena z ostrim obodno potekajočim robom, ki ga tvori vbočena čelna površina, sestoječa iz neposredno ob omenjeni skoznji luknji nahajajoče se zaokrožitve in iz slednje izhajajočega konusnega območja, skupaj s konusno posneto zunanjo obodno ploskvijo.

Tako je pri šobi po izumu med omenjenih ostrim naležnim robom, ki je na voljo na ohišju, in med ostrim naležnim robom, ki je na voljo na glavi šobe, s pomočjo skozi glavo šobe potekajočega ter v ohišje privitega vijaka vpet cepilni sklop, ki sestoji iz vsaj dveh na vsakokrat pripadajočih robovih nalegajočih držalnih elementov, med katerima je nameščen vsaj en izrazito tanek oz. kot membrana oz. kot rezilo zasnovan cepilni element. Zlasti je ugodno, če je cepilni element cepilnega sklopa zasnovan iz notranjega kolobarja in zunanjega kolobarja, ki sta med seboj povezana preko niza vsaj v bistvu radialno potekajočih in prednostno v obodni smeri ekvidistančno razporejenih krakov. Pri tem je prednostno tudi vsak od držalnih elementov zasnovan analogno kot cepilni element, namreč iz notranjega kolobarja in zunanjega kolobarja, ki sta med seboj povezana preko vsaj v bistvu radialno potekajočih krakov.

-7Za ustvarjanje vodne megle za gašenje požarov večjih razsežnosti je še zlasti primerna izvbedba šobe, pri kateri je med soosno poravnanima ter drugim ob drugega pritisnjenima ohišjem in glavo šobe vpet z ohišjem in glavo prav tako soosen cepilni sklop, ki obsega vsaj en cepilni element, pri čemer je v usmerjevalnem delu ohišja na voljo niz vzdolžno potekajočih skoznjih lukenj, med katerimi je na voljo navojno gnezdo za prejem stebla vijaka, na čelni površini ohišja je predviden obodno potekajoč oster naležni rob, proti glavi šobe obrnjena površina pa je v območju lukenj vbočena in skupaj z zunanjo konusno površino tvori omenjeni rob. S skoznjo luknjo za prejem vijaka, ki je prednostno opremljena tudi z razširitvijo za prejem glave vijaka, opremljena glava je na svoji proti ohišju obrnjeni strani opremljena z ostrim obodno potekajočim naležnim robom, ki ga tvorita zunanja konusna poševnina in vbočena površina čelne ploskve. Med glavo in ohišjem šobe vstavljeni cepilni sklop sestoji iz cepilnega elementa, ki je zasnovan kot tenka elastična membrana in sestoji iz notranjega kolobarja, skozi katerega je vstavljivo steblo vijaka, kot tudi iz dveh držalnih elementov, ki sta zasnovana analogno kot omenjeni med njiju soosno vpeti cepilni element in s pomočjo vijaka vpeta med omenjnenima ostrima roboma, ki sta na voljo na ohišju oz. glavi šobe.

Predmetna šoba bo v nadaljevanju konkretizirana s primerom izvedbe, ki je ponazorjen na priloženi skici, kjer kažejo sl. 1 šobo v eksplozijskem prikazu v pogledu z vstopne strani, sl 2 šobo v eksplozijskem prikazu v pogledu z izstopne strani, sl. 3 šobo v eksplozijskem prikazu ter s pretežno v vzdolžni smeri diametralno prerezanimi sestavnimi deli.

Šoba sestoji iz ohišja 1, v katerem je z njim soosno nameščena glava 2. Slednja je v ohišje 1 prednostno privita s pomočjo vijaka 3.

Ohišje 1 je tulčasto zasnovano in obsega priključni del 11 ter vodilni oz. usmerjevalni del 12. Priključni del 11 ohišja 1 šobe služi za priključitev ohišja 1 na vsakokrat razpoložljivo napeljavo za dovajanje vode do šobe in je v danem primeru opremljen z notranjim navojem 110. Vodilni del 12 ohišja 1 šobe je izveden kot prečna stena v ohišju 1, v kateri je na voljo niz vzdolžno potekajočih skoznjih lukenj 121, ki so v obodni smeri ohišja 1 oz. šobe ekvidistančno razporejene. Med omenjenimi luknjami 121 je v vodilnem delu 12 predvideno navojno gnezdo 122 za prejem vijaka 3. V danem primeru je v območju omenjenega gnezda 122 na proti priključnemu delu 11 ohišja 1 obrnjeni površini 123 vodilnega dela 12 ohišja na voljo osno simetrična paraboloidno zasnovana usmerjevalna izbočitev 124, ki med obratovanjem šobe pripomore k pravilnejšemu razporejanju in usmerjanju dotekajoče vode do posameznih lukenj 121. Nasprotna, namreč proti glavi 2 oz. vijaku 3 obrnjena površina 125 vodilnega oz. usmerjevalnega dela 12 ohišja 1 šobe je izvedena konveksno, v danem primeru v obliki preko prej omenjenih lukenj 121 okoli omenjenega gnezda 122 obodno potekajočega vsaj v bistvu polkrožnega žleba. Proti glavi 2 oz. vijaku 3 obrnjena čelna površina 125 usmerjevalnega dela 12 ohišja 1 je razen tega tudi obojestransko - t.j. z zunanje strani in z notranje strani - posneta, tako da znotraj ležeča vbočena ploskev 1251 in zunaj ležeča konusna ploskev 1252 tvorita oster rob 1250, s katerim je v smeri proti glavi 2 šobe zaključeno ohišje 1 šobe.

Glava 2 šobe je v splošnem kolutasto zasnovana in obsega skoznjo luknjo 21 za prejem stebla 31 vijaka 3, ki je v danem primeru opremljena tudi z razširitvijo 210 za prejem glave 32 vijaka 3. Čelna površina 22 glave 2, ki je obrnjena proti ohišju šobe, je opremljena z ostrim robom 220, ki ga tvorita konusna površina 221 zunanjega posnetja ter osno simetrična vbočena površina 222, ki je v danem primeru tako zasnovana, da se iz območja neposredno ob luknji 21 preko v bistvu polkrožnega prehoda v smeri navzven izteka v konusno območje, ki poteka vse do omenjenega roba 220.

Premer roba 220 na glavi 2 šobe praviloma ustreza premeru roba 1250 na ohišju 1 šobe.

Nadalje je na glavo 2 šobe soosno z njo namestljiv cepilni sklop 23, ki sestoji iz cepilnega elementa 230 ter iz držalnih elementov 231, 232. Cepilni element 230, ki je razporejen med držalnima elementoma 231, 232, je zasnovan kot lamela oz. kot membrana oz. kot nekakšen tanek kolut v obliki rezila iz tanke kovinske pločevine ali folije debeline npr. nekaj desetink mm. Cepilni element 230 v splošnem obsega vsaj en cepilni rob 2300, ki se v vgrajenem stanju šobe nahaja v območju med vsakokrat pripadajočo luknjo 121 vodilnega dela 12 ohišja 1 in čelno površino 22 glave 2 šobe, hkrati pa med obema roboma 1250 ohišja 1 in 220 glave 2 oz. v njuni neposredni bližini. V tem stanju razmeroma vitek oz. elastičen oz. kot nekakšna membrana izveden cepilni element 230 držan zahvaljujoč primemo togima držalnima elementoma 231, 231, ki sta - stiskajoč med sabo cepilni element 230 vpeta med omenjenima roboma 1250 in 220.

V danem primeru je v vodilnem oz. usmerjavalnem delu 12 ohišja 1 na voljo šest lukenj 121, cepilni element 230 pa je zasnovan kot kolut oz. rozeta, ki sestoji iz notranjega kolobarja 2301, zunanjega kolobarja 2302 in šestih radialno potekajočih krakov 2303, s pomočjo katerih sta povezana omenjena kolobarja 2301, 2302. Notranji kolobar 2301 je predviden za prejem stebla 31 vijaka 3, tako daje med

-1010 obratovanjem šobe cepilni element 230 kot rečeno vpet med držalnima elementoma 231, 232 in hkrati s pomočjo vijaka 3 držan v svojem nespremenljivem položaju soosno z ohišjem 1 in samo glavo 2 šobe. Držalna elementa 231, 232 sta zasnovana povsem podobno, namreč z obročema in radialnimi kraki, ki na skici niso posebej označeni. S tem je v danem primeru v območju držalnih elementov 231, 232 ter cepilnega elementa 230 na voljo šest prehodov. Strokovnjaku bo razumljivo, da so prednostno predvidena tudi sredstva, s pomočjo katerih je mogoče preprečiti rotacijo cepilnega elementa 230 ter držalnih elementov 231, 232 okoli vijaka 3, ki pa na skici niti niso posebej prikazana.

Med obratovanjem šobe je glava 2 s pomočjo vijaka 3 pritrjena na ohišje 1 šobe, pri čemer je cepilni element 230 vpet med držalnima elementoma 231, 232 ter skupaj z njima po eni strani s pomočjo vijaka 3 stisnjen med ohišje 1 in glavo 2 oz. natančneje med robom 1250 ohišja 1 in robom 220 glave 2 šobe. Sama šoba je s svojim priključnim delom 11 ohišja 1 priključena na ustrezen dovod vode pod tlakom, ki znaša npr. nekaj deset barov. Med cepilnim elementom 230 in sosednjima držalnima elementoma 231, 232 je na voljo sicer minimalna, pa vendarle za delovanje šobe pomembna zračnost, ki jo je mogoče uravnavati s pomočjo pritezanja vijaka 3. Voda, ki pod tlakom doteka skozi priključni del 11 ohišja 1, naleti na vodilni oz. preusmerjevalni del 12, in se enakomerno porazdeli po luknjah 121. Po prehodu skozi luknje 121 se voda porazdeli po takorekoč vsaj približno toroidnem območju, ki je v sestavljenem stanju šobe na voljo med ohišjem 1 in glavo 2 v območju držalnih elementov 231, 231 in cepilnega elementa 230. Zahvaljujoč po eni strani tlaku vode v omenjenem območju in po drugi strani špranji oz. zračnosti, ki je na voljo med cepilnim elementom 230 ter držalnima elementoma 231, 232 se tok vode cepi oz. razbije na ekstremno majhne vodne kapljice, ki tvorijo meglo. Velikost kapljic je premosorazmema z velikostjo reže

-1111 oz. špranje ob cepilnem elementu 230 oz. zračnosti vpetja le-tega ter jo je v splošnem mogoče vnaprej določiti oz. prilagajati npr. namenu uporabe šobe. Zahvaljujoč še nadalje sami zasnovi oz. obliki omenjenega v bistvu toroidnega območja med ohišjem 1 in glavo 2 šobe v območju namestitve cepilnega elementa 230 in držalnih elementov 231, 232, namreč obliki površine 125 v območju lukenj 121 s pripadajočo konusno poševnino 1251 na vodilnem oz. usmerjevalnem delu 12 ohišja 1 in njej nasproti ležeče čelne površine 222 glave 2 šobe je opredeljena smer poteka curka megle, ki izteka iz šobe. V prikazanem primeru oz. pri zasnovi omenjenih površin 1251 ter 222, kakršna je bila predhodno opisana, ima curek obliko rotacijskega paraboloida z izrazito sploščenim temenom, kar je izjemno ugodno za potrebe gašenja požarov. Predmetna šoba se nadalje odlikuje po majhnem številu sestavnih delov, kar pomeni, da je enostavna za vzdrževanje, razen tega pa je tudi tveganje v zvezi s potencialnimi okvarami posameznih sestavnih delov temu primemo majhno. Ploščine prečnih prerezov lukenj 121 so razmeroma velike, zato so dopustni pretoki v primerjavi z doslej znanimi rešitvami šob za ustvarjanje megle lahko neprimerno večji. Na tej osnovi je mogoče šobo uporabiti pri gašenju požarov večjih razsežnosti, npr. določeno grupacijo ustrezno razporejenih šob celo za gašenje požarov v predorih, rudnikih, letalih ter drugih prometnih in transportnih sredstvih kot tudi na naftnih vrtalnih ploščadih in v podobnih najhujših požarnih situacijah. Po drugi strani so hidravlične izgube razmeroma majhne. Ker voda izteka skozi takorekoč obročasto špranjo, je možnost zamašitve šobe zaradi vodnega kamna ali morebitnih drugih v vodi prisotnih nečistoč minimalna oz. če že do zamašitve pride, je ta zgolj lokalnega značaja in ne more ogroziti delovanja šobe kot take. Iz tega izhaja tudi izjemna zanesljivost delovanja šobe, kar je seveda ključnega pomena pri njeni uporabi za potrebe gašenja požarov. Za:

Claims (14)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Šoba, zlasti za tvorbo megle, sestoječa iz soosno drugega ob drugem razporejenih ohišja (1) in glave (2), ki je na omenjeno ohišje (1) pričvrščena s pomočjo vijaka (3), pri čemer je ohišje (1) opremljeno s priključnim delom (11), ki je namenjen za priključitev šobe na vsakorat razpoložljivo napeljavo za dovajanje vode ter v ta namen prednostno opremljen z navojem (110), označena s tem, daje med soosno poravnanima ter drugim ob drugega pritisnjenima ohišjem (1) in glavo (2) šobe vpet z ohišjem (1) in glavo (2) prav tako soosen cepilni sklop (23), ki obsega vsaj en cepilni element (230).
2. 2. Šoba po zahtevku 1, označena s tem, da je med soosno poravnanima ter drugim ob drugega pritisnjenima ohišjem (1) in glavo (2) šobe vpet z ohišjem (1) in glavo (2) prav tako soosen cepilni sklop (23), ki obsega vsaj en vsaj približno krožen cepilni element (230).

   v
3. 3. Soba po zahtevku 2, označena s tem, da je med soosno poravnanima ter drugim ob drugega s pomočjo vsaj enega vijaka (3) pritisnjenima ohišjem (1) in glavo (2) šobe vpet z ohišjem (1) in glavo (2) prav tako soosen cepilni sklop (23), ki obsega vsaj en vsaj približno krožen cepilni element (230), ki je vpet med vsaj dvema držalnima elementoma (231, 231), ki sta pri tem skupaj s cepilnim elementom (230) nataknjena na steblu (31) vijaka (3).
4. 4. Šoba po kateremkoli od zahtevkov 1-3, označena s tem, da ohišje (1) sestoji iz priključnega dela (11) in usmerjevalnega dela (12), pri čemer je priključni del (11) opremljen z navojem (110), usmerjevalni del (12) pa je

   -1313 opremljen z nizom v osni smeri šobe potekajočih in v obodni smeri šobe ekvidistančno razporejenih skoznjih lukenj (121).
5. 5. Šoba po zahtevku 4, označena s tem, daje usmerjevalni del (12) ohišja (1) v območju med skoznjimi luknjami (121) na proti glavi (2) šobe obrnjeni strani opremljen z gnezdom (122) za prejem stebla (31) vijaka (3), na nasprotni strani pa z vsaj v bistvu paraboloidno zasnovano ter osrednje razporejeno usmerjevalno izbočitvijo (124).
6. 6. Šoba po zahtevku 5, označena s tem, daje usmerjevalni del (12) ohišja (1) v območju skoznjih lukenj (121) na proti glavi (2) šobe obrnjeni strani opremljen z vbočeno obodno potekajočo površino (1251), na kateri je na voljo obodno potekajoč oster naslonski rob (1250), ki ga omenjena površina (1251) tvori skupaj z zunanjo konusno ploskvijo (1252).
7. 7. Šoba po kateremkoli od zahtevkov 1-3, označena s tem, daje glava (2) na proti ohišju (1) obrnjeni strani opremljena z ostrim obodno potekajočim naslonskim robom (220).
8. 8. Šoba po zahtevku 7, označena s tem, da je z osrednje razporejeno skoznjo luknjo (21) za prejem stebla (31) vijaka (3) opremljena glava (2) na proti ohišju (1) obrnjeni strani opremljena z ostrim obodno potekajočim naslonskim robom (220), ki ga tvorita vbočena čelna površina (22) in konusno posneta obodna ploskev (221).

   -1414
9. 9. Šoba po zahtevku 8, označena s tem, da je v osrednje razporejeni skoznji luknji (21) za prejem stebla (31) vijaka (3) predvidena tudi razširitev (210) za prejem glave (32) vijaka (3).
10. 10. Šoba po zahtevku 8, označena s tem, daje z osrednje razporejeno skoznjo luknjo (21) za prejem stebla (31) vijaka (3) opremljena glava (2) na proti ohišju (1) obrnjeni strani opremljena z ostrim obodno potekajočim naslonskim robom (220), ki ga tvorita vbočena čelna površina (22), sestoječa iz neposredno ob luknji (21) nahajajoče se zaokrožitve in iz slednje izhajajočega konusnega območja, in konusno posneta zunanja obodna ploskev (221).
11. 11. Šoba po kateremkoli od zahtevkov 1-3, označena s tem, da je med robom (1250), ki je na voljo na ohišju (1), in med naslonskim robom (220), ki je na voljo na glavi (2) šobe, s pomočjo skozi glavo (2) šobe potekajočega ter v ohišje (1) privitega vijaka (3) vpet cepilni sklop (23), ki sestoji iz vsaj dveh na vsakokrat pripadajočih naslonskih robovih (1250, 220) nalegajočih držalnih elementov (231, 232), med katerima je nameščen vsaj en izrazito tanek oz. kot membrana zasnovan cepilni element (230).
12. 12. Šoba po zahtevku 11, označena s tem, daje cepilni element (230) cepilnega sklopa (23) zasnovan iz notranjega kolobarja (2301) in zunanjega kolobarja (2302), ki sta med seboj povezana preko niza vsaj v bistvu radialno potekajočih in prednostno v obodni smeri ekvidistančno razporejenih krakov (2303).
13. 13. Šoba po zahtevku 11, označena s tem, daje vsak od držalnih elementov (231, 232) zasnovan analogno kot cepilni element (230), namreč iz notranjega

    -1515 kolobarja in zunanjega kolobarja, ki sta med seboj povezana preko vsaj v bistvu radialno potekajočih krakov.
14. 14. Šoba po zahtevku 1, označena s tem, da je med soosno poravnanima ter drugim ob drugega pritisnjenima ohišjem (1) in glavo (2) šobe vpet z ohišjem (1) in glavo (2) prav tako soosen cepilni sklop (23), ki obsega vsaj en cepilni element (230), pri čemer je v usmerjevalnem delu (12) ohišja (1) na voljo niz vzdolžno potekajočih skoznjih lukenj (121), med katerimi je na voljo navojno gnezdo (122) za prejem stebla (31) vijaka (3), na čelni površini (125) ohišja (1) je predviden obodno potekajoč oster naslonski rob (1250), proti glavi (2) šobe obrnjena površina (1251) pa je v območju lukenj vbočena in skupaj z zunanjo konusno površino (1252) tvori omenjen naslonski rob (1250), in pri čemer je s skoznjo luknjo (21) za prejem vijaka (3), ki je prednostno opremljena tudi z razširitvijo (210) za prejem glave (32) vijaka (3), opremljena glava (2) na svoji proti ohišju (1) obrnjeni strani opremljena z ostrim obodno potekajočim naslonskim robom (220), ki ga tvorita zunanja konusna poševnina (221) in vbočena površina (222) čelne ploskve (22), ter pri čemer med glavo (2) in ohišjem šobe (1) vstavljeni cepilni sklop (23) sestoji iz cepilnega elementa (230), ki je zasnovan kot tenka elastična membrana in sestoji iz notranjega kolobarja (2301), skozi katerega je vstavljivo steblo (31) vijaka (3), kot tudi iz dveh držalnih elementov (231, 232), ki sta zasnovana analogno kot omenjeni med njiju soosno vpeti cepilni element (230) in s pomočjo vijaka (3) vpeta med omenjenima ostrima naslonskima roboma (1250, 220), ki sta na voljo na ohišju (1) oz. glavi (2) šobe.